018-208/2010 Mestna občina Nova Gorica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice Sonje Drozdek-šinko ter članic mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Rekonstrukcija in dozidava Vrtca Ciciban v Novi Gorici", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Primorje d.d. družba za gradbeništvo, inženiring in druge poslovne storitve, Vipavska cesta 3, Ajdovščina (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.9.2010

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 evrov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 12.1.2010 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku, javno naročilo pa je dne 28.1.2010 objavil na portalu javnih naročil (pod številko JN725/2010). Naročnik je dne 25.2.2010 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 351-11/2009 in kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Final d.d., Cesta 25. junija 1/f, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z vlogo z dne 8.3.2010 na naročnika naslovil pisno opozorilo za spremembo odločitve v skladu z drugim odstavkom 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2) ter zahtevo za dodatno obrazložitev. Z vlogo z dne 11.3.2010 pa je vložil še zahtevek za revizijo, v katerem je zatrjeval nepravilnosti v zvezi z izborom najugodnejše ponudbe ter zahteval razveljavitev odločitve o oddaji naročila.

Na podlagi vlagateljevega pisnega opozorila je naročnik dne 12.3.2010 izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 351-6/2010, iz katerega je razvidno, da je svojo prvotno odločitev o oddaji naročila spremenil tako, da je vse ponudbe, med njimi tudi ponudbo izbranega ponudnika, izločil kot nepopolne ter zapisal, da bo postopek nadaljeval v skladu z 28. členom ZJN-2, in sicer po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Naročnik je svojo novo odločitev obrazložil s tem, da je za ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je nepopolna, saj naj ponudnik ne bi izkazal pogoja, da v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega računa, medtem ko je za ponudbe ostalih ponudnikov, med njimi tudi za ponudbo vlagatelja, ugotovil, da so nesprejemljive, saj naj bi bile cene glede na razmere na trgu previsoke. Zoper naročnikovo odločitev sta izbrani ponudnik (z vlogo, z dne 31.3.2010) in vlagatelj (z vlogo, z dne 6.4.2010) vložila zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je zahtevkoma za revizijo izbranega ponudnika in vlagatelja s sklepom, z dne 9.6.2010, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o izločitvi vseh ponudb kot nepopolnih.

Naročnik je dne 13.7.2010 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, na podlagi katere je kot najugodnejšo (ponovno) izbral ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je dne 21.7.2010 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem vztraja, da ponudba izbranega ni bila samo formalno nepopolna, temveč nepravilna in bi jo moral naročnik izločiti iz postopka ocenjevanja.

Vlagatelj navaja, da je naročnik od izbranega ponudnika zahteval dopolnitev ponudbe z novimi bančnimi garancijami za resnost ponudbe, česar po vlagateljevem mnenju ni mogoče opredeliti kot dopustno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe, temveč gre po njegovem za naknadno spreminjanje ponudbe.

Vlagatelj navaja, da je naročnik izbranemu ponudniku naknadno dopustil dopolnitev ponudbe glede navedbe drugih pooblaščenih oseb oziroma predložitev zahtevane izjave OBR-5 tudi za drugo zastopnico družbe. Vlagatelj tudi tu meni, da ne gre za dopolnjevanje, temveč za predložitev novega dokazila oziroma izjave.

Vlagatelj dalje navaja, da je izbrani ponudnik v obrazcu OBR-9 prijavne dokumentacije kot odgovornega vodjo del označil S.P., gradbeni tehnik, pri čemer ugotavlja, da spada predmet konkretnega javnega naročila med zahtevne objekte. Vlagatelj navaja, da naj bi iz vpogleda v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije izhajalo, da gradbeni tehnik S.P. vanj ni vpisan, zaradi česar se pri vlagatelju poraja dvom o izpolnjevanju pogojev za odgovornega vodjo zahtevnega objekta.

Vlagatelj kot sporne navaja tudi reference, ki jih je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik, saj naj se te ne bi nanašale na objekte vzgojno-izobraževalne vsebine, kot je to v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik. Vlagatelj se pri tem sklicuje na razvrščanje objektov po Enotni klasifikaciji vrst objektov, ker naj bi bila ta po vlagateljevem mnenju obvezen nacionalni standard, predpisan z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/2003 s spremembo; v nadaljevanju: Uredba). Vlagatelj prereka ustreznost petih referenc (od šestih), in sicer za objekte:
1) MONG - telovadnica Prvačina (vrednost 617.621,14 evrov): predmetna referenca se, kot navaja vlagatelj, nanaša na telovadnico, ki je v skladu z enotno klasifikacijo razvrščena v razred 1265 "športne dvorane", medtem ko je vrtec razvrščen v razred 1263 "Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo";
2) Gimnazija Nova Gorica - preureditev učilnice za fiziko (vrednost 103.536,67 evrov): vlagatelj navaja, da ta referenca ni ustrezna niti glede vrste del, saj naj bi se nanašala na rekonstrukcijo in ne na preureditev, niti glede vrste objekta, saj naj učilnice ne bi bile razvrščene v razred 1263, ampak gre zgolj za prostor znotraj objekta, ki je razvrščen v ta razred;
3) Občina šempeter-Vrtojba - rekonstrukcija kuhinje v osnovni šoli Ivana Roba (vrednost 304.575,37 evrov): vlagatelj navaja enako kot pod točko 2
4) ICIT - predavalnica (vrednost 1.621.906,52 evrov): vlagatelj navaja, da je referenca neustrezna, ker se nanaša na predavalnico v poslovnem objektu, ki je razvrščen v razred 1220;
5) Kubik - Hermes Softlab - predavalnica (vrednost 529.200,00 evrov): enako kot pod točko 4.
Vlagatelj glede na navedeno meni, da je izbrani ponudnik predložil zgolj eno ustrezno referenco (Vrtec Nova Gorica - rekonstrukcija enote Kekec) v vrednosti 356.104,25 evrov, zaradi česar ne izpolnjuje pogoja za priznanje tehnične sposobnosti in bi morala biti njegova ponudba izločena iz nadaljnjega postopka.

Vlagatelj zaključuje, da je naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila nepravilna, zato predlaga razveljavitev le-te ter zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom, z dne 11.8.2010, zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi naročnik navaja, da je od izbranega ponudnika zahteval samo tiste dopolnitve formalno nepopolne ponudbe, ki so dopustne in pri katerih ne gre za predložitev novih dokazil, in sicer je zahteval dopolnitev glede navedbe drugih pooblaščenih oseb in dodatna pojasnila glede pogojev za odgovornega vodjo del. Naročnik navaja, da je imel izbrani ponudnik že v času predložitve ponudbe dva zakonita zastopnika, zato ne gre za nova dejstva, temveč za formalno dopolnjevanje ponudbe. Glede pogojev za odgovornega vodjo del naročnik navaja, da jih le-ta izpolnjuje v skladu z 230. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s spr.; v nadaljevanju: ZGO-1). Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik že v začetku pravilno predložil potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu Gospodarske zbornice Slovenije za vodjo del, in sicer naj bi bil strokovni izpit opravljen 18.4.1984, Zakon o graditvi objektov pa je bil sprejet oktobra 1984 in je pričel veljati z novembrom istega leta. Naročnik dodaja, da je odgovorni vodja del v delovnem razmerju pri ponudniku od 10.9.1975, tako da izpolnjuje tudi pogoj delovnih izkušenj. Naročnik pojasnjuje, da je dopolnitev z novo bančno garancijo od ponudnikov zahteval, ker že predložene garancije zaradi daljšega postopka niso več veljale, hkrati pa poudarja, da je tudi vlagatelj predložil dodatek h garanciji s podaljšanim rokom veljavnosti. Naročnik navaja, da odpravljene formalne pomanjkljivosti niso povezane z merili, zaradi česar je po njegovem mnenju dopolnjevanje takšnih ponudb dopustno. Glede referenc, predloženih v ponudbi izbranega ponudnika, naročnik ugotavlja, da so popolnoma v skladu z razpisno dokumentacijo, pri čemer poudarja, da je do vseh ponudnikov zavzel enako stališče in pri vseh reference v celoti upošteval, četudi so se nanašale na dele objektov, saj jih je glede na to, da je za njihovo izvedbo potrebno pridobiti ustrezno upravno odločbo, smatral za celoto. Naročnik dodaja, da v razpisni dokumentaciji ni predvidel razvrščanja objektov v skladu z Metodološkimi pojasnili in navodili za razvrščanje objektov po enotni klasifikaciji vrst objektov, temveč je kot del kriterijev postavil le, da služijo v vzgojno izobraževalne namene, kamor po naročnikovem mnenju sodijo tudi kuhinja, kotlarna oziroma telovadnica.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 16.8.2010, obvestil, da bo postopek revizije nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, nakar je naročnik le-tej odstopil spisovno dokumentacijo v pristojno odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej presojala utemeljenost vlagateljevih navedb v zvezi z dopolnjevanjem ponudbe izbranega ponudnika z novimi bančnimi garancijami za resnost ponudbe, za kar vlagatelj zatrjuje, da gre za nedopustno spreminjanje ponudbe, ne pa za dopustno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (poglavje II. "Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe", točka 11) glede bančne garancije za resnost ponudbe zahteval:
"Vrste finančnih zavarovanj:
- brezpogojna in nepreklicna bančna garancija za resnost ponudbe unovčljiva na prvi poziv, v višini 50.000,00 â??, ki mora veljati za čas veljavnosti ponudbe (OBR-11) - priložena mora biti originalna garancija banke;
â??
Bančna garancija za resnost ponudbe mora biti priložena v originalu in mora veljati za čas veljavnosti ponudbe."

Čas veljavnosti ponudbe je naročnik določil v I. poglavju razpisne dokumentacije ("Povabilo k oddaji ponudbe"), in sicer: "Ponudba mora veljati do dne 18.06.2010.".

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je predložil bančno garancijo NLB d.d., ki je tako po vsebini kot po roku veljavnosti ustrezala zgoraj citiranim naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije.

Nadalje Državna revizijska komisija iz spisovne dokumentacije ugotavlja, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom, z dne 5.7.2010, pozval k podaljšanju oziroma predložitvi nove bančne garancije za resnost ponudbe z veljavnostjo najmanj do 31.8.2010. Vlagatelj je na dopis odgovoril dne 12.7.2010 in naročniku posredoval vsebinsko popolnoma enako bančno garancijo NLB d.d. kot v že predloženi ponudbi, le z rokom veljavnosti do 31.8.2010, skladno z naročnikovim pozivom.

Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da je izbrani ponudnik v času predložitve ponudbe izpolnjeval naročnikov pogoj glede finančnih zavarovanj, konkretno glede bančne garancije za resnost ponudbe, zaradi česar ne gre za formalno nepopolno ali nepravilno ponudbo v času njene predložitve. Do predložitve vsebinsko popolnoma enake bančne garancije, le z daljšim rokom veljavnosti, je prišlo naknadno v postopku oddaje javnega naročila, ko je bančna garancija prenehala veljati (iz razloga, ker naročnik javnega naročila ni oddal do roka, predvidenega v razpisni dokumentaciji). Ob tem velja opozoriti, da se je rok veljavnosti bančnih garancij za resnost ponudbe iztekel tudi v ponudbah ostalih ponudnikov, med njimi tudi v vlagateljevi, ter da je naročnik vsem dopustil podaljšanje roka veljavnosti le-teh, zaradi česar naročniku ni mogoče očitati neenakopravne obravnave ponudnikov. Državna revizijska komisija tako v povzetku ugotavlja, da podaljšanja roka veljavnosti bančne garancije v ponudbi izbranega ponudnika, ki je bila v trenutku oddaje pravilna in je izpolnjevala naročnikove zahteve v zvezi z obravnavanim pogojem, ne gre obravnavati kot spremembe ponudbe, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljenega.

Kot naslednjo je Državna revizijska komisija presojala vlagateljevo navedbo glede dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na predložitev izjave OBR-5, glede česar vlagatelj ravno tako meni, da ne gre za dopustno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe, temveč za nedopustno predložitev novega dokazila oziroma izjave oziroma za nepravilno ponudbo.

Naročnik je v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (II. poglavje razpisne dokumentacije) v točki 6 med drugim določil:

"Za popolnost ponudbe mora ponudnik predložiti izpolnjeno naslednjo dokumentacijo:
- â??
- izjavo o soglašanju, da lahko naročnik pridobi podatke iz uradnih evidenc (OBR-5);
- â??"

Obliko in vsebino izjave OBR-5 je naročnik določil med obrazci za pripravo ponudbe.
Pri pregledu razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik pri pogojih, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za izvedbo javnega naročila, ter njihovih dokazilih, ni predvidel dokazovanja kateregakoli od pogojev s sporno izjavo OBR-5.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je izjavo OBR-5 za fizične osebe predložil (le) za predsednika upravnega odbora kot zakonitega zastopnika, medtem ko je iz spisovne dokumentacije razvidno, da je po pozivu naročnika (dopis z dne 5.7.2010) dne 12.7.2010 predložil še eno izjavo OBR-5, in sicer za Heleno Tomažič, članico upravnega odbora, ki je ravno tako pooblaščena za zastopanje izbranega ponudnika.

V konkretnem primeru je torej sporno, ali je ugotovljena pomanjkljivost (odsotnost izjave OBR-5 za članico upravnega odbora, ki je pooblaščena za zastopanje) v ponudbi izbranega ponudnika takšne narave, da je ponudba vlagatelja zaradi tega zgolj formalno nepopolna, ali pa je, kot meni vlagatelj, ponudba iz tega razloga nepravilna.

Formalno nepopolna ponudba je v skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Ravnanje s formalno nepopolno ponudbo je določeno v prvem odstavku 78. člena ZJN-2: če naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Naročnik ponudbo izloči šele v primeru, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni. Podrobneje je formalna nepopolnost obrazložena še v drugem odstavku 78. člena ZJN-2, ki določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki vplivajo, ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Skladno s prakso Državne revizijske komisije je treba pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 razlagati na način, da se lahko odpravljajo tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz ponudbi priloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti, in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju zgoraj navedene pravne podlage ugotovila, da je ugotovljena pomanjkljivost v ponudbi vlagatelja takšne narave, da je njegovo ponudbo mogoče označiti za formalno nepopolno. Zahtevana izjava, kot izhaja iz obrazca OBR-5, ni povezana z merili, niti ni povezana s tehničnimi specifikacijami predmetnega javnega naročila. Ravno tako se z njo niti ne dokazuje izpolnjevanje naročnikovih pogojev, temveč služi zgolj kot soglasje fizične osebe ponudnika, pooblaščene za zastopanje, ki naročniku za namene predmetnega javnega razpisa dovoljuje pridobiti osebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnega pooblastila. Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v obravnavanem delu zavrnila kot neutemeljenega.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe, v kateri izraža dvom, da odgovorni vodja del, ki ga je v svoji ponudbi navedel izbrani ponudnik, ne izpolnjuje pogojev za odgovornega vodjo zahtevnega objekta.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, pod točko 8 (C/11) določil:
"Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za izvedbo javnega naročila, ter njihova dokazila:
â??
C. Tehnične sposobnosti:
C/11. Da je sposoben skladno z zahtevami naročnika tehnično, kadrovsko in terminsko izvesti predmetno javno naročilo.
Dokazilo: izjava ponudnika (OBR-9)."

Obliko in vsebino Izjave o tehnični, kadrovski in terminski sposobnosti (OBR-5) je naročnik določil med obrazci za pripravo ponudbe.

Iz Izjave o tehnični, kadrovski in terminski sposobnosti (OBR-9) iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je kot odgovornega vodjo del navedel S.P., z izobrazbo gradbeni tehnik.

Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije, je naročnik zaradi vloženega zahtevka za revizijo od vlagatelja zahteval dodatna pojasnila v zvezi z ustreznostjo navedenega kadra za predvideno funkcijo pri predmetnem javnem naročilu. Izbrani ponudnik je naročniku odgovoril z dopisom, z dne 12.7.2010, v katerem je med drugim navedel, da podatki na obrazcu OBR-9 za S.P. ustrezajo 2. odstavku 230. člena ZGO in da navedeni v rednem delovnem razmerju od 10.9.1975, strokovni izpit je opravil 18.4.1984. Vlagatelj je dopisu priložil tudi Potrdilo Gospodarske zbornice Slovenije o opravljenem strokovnem izpitu navedenega dne.

Državna revizijska komisija ob pregledu področne zakonodaje ugotavlja, da se kader z izobrazbo gradbeni tehnik ne more vpisati v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije kot odgovorni vodja del, lahko pa v skladu z ZGO-1 nastopa kot odgovorni vodja del manj zahtevnih in enostavnih objektov, če izpolnjuje pogoje iz 77. člena navedenega zakona, ali kot odgovorni vodja del zahtevnih objektov, če izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 230. člena ZGO-1.

V prvem odstavku 77. člena ZGO-1 so določeni pogoji za odgovornega vodjo del, ki jih mora izpolnjevati kader z izobrazbo gradbeni tehnik:

"Odgovorni vodja del je lahko posameznik, ki ima pridobljeno univerzitetno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj pri gradnjah, ali posameznik, ki ima pridobljeno visoko strokovno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah ali posameznik, ki ima pridobljeno višjo strokovno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj sedmimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah, ali tehnik oziroma posameznik, ki ima pridobljeno srednjo izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj desetimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah.".

V drugem odstavku 230. člena ZGO-1 pa je nadalje določeno:

"Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko tehnik, ki je pred 9. novembrom 1996 izpolnjeval pogoje za strokovno vodstvo pri gradnji objektov občanov in civilnih pravnih oseb v skladu s 84. členom zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84) in je opravil strokovni izpit pred uveljavitvijo navedenega zakona ter je imel 9. novembra 1996 najmanj dvajset let delovnih izkušenj, nastopa tudi kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri zahtevnih gradnjah.".

Glede na to, da je izbrani ponudnik zatrjeval, da navedeni kader izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del po drugem odstavku 230. člena ZGO-1, Državna revizijska komisija ni presojala, ali gre pri predmetnem javnem naročilu za zahtevna dela ali ne, temveč je izbranega ponudnika zaprosila za dodatna pojasnila oziroma dokaz za navedeno trditev. Izbrani ponudnik je Državni revizijski komisiji po telefaksu (dopis z dne 21.9.2010) poslal fotokopijo delovne knjižice S.P., iz katere izhaja, da je le-ta nastopil delovno razmerje 10.9.1975 v Splošnem gradbenem podjetju "Gorica", s čimer izpolnjuje pogoj iz citiranega drugega odstavka 230. člena ZGO-1 (t.j. da je opravil strokovni izpit pred uveljavitvijo navedenega zakona ter je imel 9.11.1996 najmanj dvajset let delovnih izkušenj) za odgovornega vodjo del pri zahtevnih gradnjah. Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ponudba izbranega ponudnika tudi v tem delu pravilna, vlagateljeve navedbe s tem v zvezi pa neutemeljene.

Kot zadnjo je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljevo navedbo v zvezi z domnevno neustreznostjo referenc, predloženih v ponudbi izbranega ponudnika.

Naročnik je glede referenc v razpisni dokumentaciji, v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, pod točko 8 (C/12) določil:

"Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za izvedbo javnega naročila, ter njihova dokazila:
â??
C. Tehnične sposobnosti:
C/12. Da ima najmanj 3 (tri) reference enakih ali podobnih del (objekti za vzgojno izobraževalne vsebine) od tega vsaj 1 (eno), ki je presegla 500.000,00 EUR brez DDV-ja, opravljeno v zadnjih petih letih od dneva ponudbe in od vseh se mora najmanj ena referenca nanašati na gradnjo ali obnovo vrtca (tri reference niso predmet točkovanja, ampak nujen pogoj za udeležbo).
Dokazilo: reference (OBR-10) s prilogami."

Iz vpogleda v vlagateljevo ponudbo je razvidno, da so se prve tri reference, ki so bile obvezni pogoj za prijavo na razpis, nanašale na telovadnico Prvačina, Rekonstrukcijo enote Kekec in preureditev učilnice za fiziko. Dodatne reference, ki so bile predmet točkovanja, so se nanašale na rekonstrukcijo kuhinje v Osnovni šoli Ivana Roba v šempetru, Inovacijski center igralniških tehnologij (predavalnice) in poslovne prostore Hermes SoftLab (predavalnice).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj v svojih trditvah ne sklicuje na določbe razpisne dokumentacije, temveč na razvrščanje objektov po Enotni klasifikaciji vrst objektov, ker naj bi bila ta po njegovem mnenju obvezen nacionalni standard, predpisan z Uredbo. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je vlagateljevo tolmačenje razpisnih pogojev neutemeljeno restriktivno. Ugotoviti gre, da je naročnik predmet upoštevnih referenc zastavil širše, kot si to razlaga vlagatelj, saj je zahteval, da se reference nanašajo na enaka ali podobna dela (objekti za vzgojno-izobraževalne vsebine), oziroma, da se nanašajo na gradnjo, rekonstrukcijo oz. sanacijo vrtcev, šol oz. objektov vzgojno-izobraževalne namene. Državna revizijska komisija je tako na podlagi navedenega sledila ugotovitvam naročnika, da je izbrani ponudnik predložil reference v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, zaradi česar je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroškov plačane takse ter stroškov v zvezi z odvetniškim zastopanjem. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.".

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je bilo potrebno, ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 22.9.2010


Predsednica senata:
Sonja Drozdek-šinko, univ.dipl.prav.,
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Primorje d.d. družba za gradbeništvo, inženiring in druge poslovne storitve, Vipavska cesta 3, Ajdovščina
- Mestna občina Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica
- Final d.d., Cesta 25. junija 1/f, Nova Gorica
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran