Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-198/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

    Številka: 018-198/2010-10
    Datum sprejema: 22. 9. 2010

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem., v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu predsednice mag. Maje Bilbija in članic Miriam Ravnikar šurk ter Sonje Drozdek šinko, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža pohištvene, informacijske, splošne medicinske opreme in medicinskih aparatov za Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL) Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana objekt R", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MOLLIER D.O.O. CELJE, Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 22. 9. 2010

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo, z dne 19. 5. 2010, se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu 1: Pohištvena oprema, sklopu 2: Informacijska oprema, sklopu 3: Splošna medicinska oprema in v sklopu 4: Medicinski aparati, vsebovana v Odločitvi o oddaji javnega naročila, izdani dne 12. 4. 2010, pod št. 4300-81/2008-294.

    2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 5.000,00 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 10. 12. 2009 sprejel sklep št. 4300-81/2008-253, o začetku postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža pohištvene, informacijske, splošne medicinske opreme in medicinskih aparatov za Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL) Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana objekt R". Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil dne 15. 1. 2010, pod št. objave JN371/2010 in v Uradnem listu EU dne 19. 1. 2010, pod št. objave 2010/S 12-015103.

    Naročnik je dne 12.4.2010 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 4300-81/2008-294, s katero je ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo odda v sklopu 2 ponudniku Olympus Slovenija, d.o.o., v sklopu 3 ponudniku Sanolabor, d.d., v sklopu 4 ponudniku Olympus Slovenija, d.o.o., medtem ko je za vse ponudbe iz sklopa 1 naročnik ocenil, da so neprimerne in je zato postopek javnega naročilo v tem sklopu zaključil kot neuspešnega.

    Vlagatelj je z vlogo, z dne 3. 5. 2010, naročniku podal zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, katero je naročnik vlagatelju izdal dne 7. 5. 2010, pod št. 4300-81/2008-320.

    Vlagatelj je z vlogo, z dne 20. 5. 2010, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila v vseh štirih sklopih.

    Vlagatelj je zatrjeval, da so bile vse ponudbe v času odpošiljanja odločitve o oddaji javnega naročila z dne 12.4.2010 neveljavne, zato jih ni več mogoče sprejeti kot ustrezne.

    Vlagatelj se dalje ni strinjal z ugotovitvijo naročnika, da je ponudba vlagatelja v prvem sklopu neprimerna zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev. Vlagatelj meni, da je neresnična naročnikova ugotovitev, da naj bi vlagatelj v pojasnilu ponudbe za cvetlični koriti pod pozicijami 1.4.16 in 1.4.17 zamenjal tip artikla. Vlagatelj je naročniku v ponudbi in dopolnitvi ponudbe posredoval listine, iz katerih je razvidno, da sta ponujeni cvetlični koriti plastični in da so ponujeni tudi podstavki.

    Vlagatelj je dalje navajal, da sta v prvem sklopu nepravilni ponudbi ponudnikov Atlas oprema, d.o.o. in Hit Preless, d.o.o., v drugem sklopu pa ponudba ponudnika Unistar LC, d.o.o., in sicer iz razloga, ker bi po prepričanju vlagatelja navedeni ponudnik morali biti vpisani v register dobaviteljev za prodajo medicinskih pripomočkov pri Agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke. Naročnik je sicer glede navedene zahteve razpisno dokumentacijo najprej spremenil tako, da v prvem in drugem sklopu te zahteve ni podal, nato pa je na opozorilo vlagatelja, da je navedena sprememba v nasprotju s Pravilnikom o medicinskih pripomočkih, ker naj bi tudi v prvem in drugem sklopu bili določeni medicinski pripomočki, naročnik odgovoril, da je vpis v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov smiseln in zakonsko potreben v vseh primerih, kot to predpisuje zakonodaja.

    Vlagatelj je dalje zatrjeval, da je naročnik neenakopravno obravnaval konkurenčne ponudbe. Ponudniki Lesnina MG Oprema, d.o.o., Atlas oprema, d.o.o., Olympus Slovenija, d.o.o., Sanolabor, d.d., Unistar LC, d.o.o., in Soča oprema, d.o.o. niso predložili ponudbenega pisma skladno s točko 2.3.7 razpisne dokumentacije, saj bi morali v ponudbenem pismu ponudbeno ceno ločiti na del, ki zajema opremo in delež, ki zajema namestitev in instalacijo opreme in sistemov. Navedeni ponudniki so ponudbe oddali na lastnih obrazcih in niso upoštevali navodil za izdelavo ponudbe pod točko 2.3.7., ali pa so priredili obrazec 2.8.1, zaradi česar bi jih naročnik moral kot nepravilne izločiti. Vlagatelj je še navajal, da v točki 2.3.12 med drugim piše, da ponudba ne sme vsebovati teksta med vrsticami, brisanega teksta ali teksta, ki bi se pokrival, razen če je to potrebno za popravilo ponudnikovih napak.

    Vlagatelj je v nadaljevanju izpodbijal popolnost ponudbe ponudnika Olympus Slovenija, d.o.o. Glede splošnega dela ponudbe ponudnika Olympus Slovenija, d.o.o. je vlagatelj zatrjeval, da ni bila predložena v skladu z razpisnimi pogoji, saj je ponudnik oddal ponudbo le v originalu, ki ni bila povezana z vrvico, ponudba pa tudi ni bila skenirana. Ponudnik je po prepričanju vlagatelja predložil napačno garancijo za resnost ponudbe, saj v besedilu garancije piše, da velja do izteka roka veljavnosti ponudbe, kar je v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije, kjer je bilo zahtevano, da garancija velja še 30 dni po izteku veljavnosti ponudbe. Vlagatelj je dalje navajal, da ponudnik ni imel priloženega dogovora za izvajanje servisa ponujenih artiklov proizvajalca K., kar pomeni, da ne zagotavlja servisa v Sloveniji. Prav tako ponudnik ni podal izjave, da bo v primeru okvare aparature slednjo zamenjal z novo v času, ki ga zahteva naročnik. Glede tehničnega dela ponudbe ponudnika je vlagatelj zatrjeval, da je v drugem sklopu v poziciji 4.2.2. in 4.4.1 ponudil monitor proizvajalca N., z velikostjo 29,8 palcev ter diagonalo 756 mm, kar ne zadostuje razpisnim zahtevam po velikosti 30 palcev in diagonali 762 mm. V četrtem sklopu pa je ponudnik v poziciji 3.4 in 3.5 ponudil monitor proizvajalca O., z ločljivostjo slike 1280 x 1024 pik, kar ne zadostuje razpisnim zahtevam po ločljivosti slike 1920 x 1080 pik.

    Vlagatelj je izpodbijal tudi popolnost ponudbe ponudnika Sanolabor, d.d., za katerega je prav tako zatrjeval, da ni imel priloženega dogovora za izvajanje servisa ponujenih artiklov proizvajalca K., kar pomeni, da ne zagotavlja servisa v Sloveniji. Prav tako ponudnik ni podal izjave, da bo v primeru okvare aparature slednjo zamenjal z novo v času, ki ga zahteva naročnik. Glede tehničnega dela ponudbe ponudnika pa je vlagatelj zatrjeval, da je v drugem sklopu v poziciji 4.2.2. in 4.4.1 ponudil monitor proizvajalca N. z velikostjo 29,8 palcev ter diagonalo 756 mm, kar ne zadostuje razpisnim zahtevam po velikosti 30 palcev in diagonali 762 mm. V četrtem sklopu pa je ponudnik v poziciji 3.4 in 3.5 ponudil monitor proizvajalca O., z ločljivostjo slike 1280 x 1024 pik, kar ne zadostuje razpisnim zahtevam po ločljivosti slike 1920 x 1080 pik.

    Glede ponudbe ponudnika Unistar LC d.o.o. je vlagatelj zatrjeval, da ni bila predložena v skladu z razpisnimi pogoji, saj je ponudnik oddal ponudbo le v originalu, ki ni bila povezana z vrvico, ponudba pa tudi ni bila skenirana. Vlagatelj je še navajal, da je ponudnik poslal lastne odgovore oziroma izjave o kompatibilnosti opreme, kar je v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije, izjavi pa ni priložil nobenih prilog, ki bi njegove navedbe o ustreznosti opreme in kompatibilnosti slednje z operacijskimi dvoranami proizvajalca K. dokazovale. Ponudnik tudi ni priložil dogovora za izvajanje servisa ponujenih artiklov, kar pomeni, da ne zagotavlja servisa v Sloveniji in ni podal izjave, da bo v primeru okvare aparature slednjo zamenjal z novo v času, ki ga zahteva naročnik. Glede tehničnega dela ponudbe ponudnika je vlagatelj zatrjeval, da je ponudnik priložil neoznačene prospekte, iz katerih je nemogoče ugotoviti, na katero pozicijo se nanašajo, zaradi česar vlagatelju ni jasno, kako je naročnik ponudnika lahko spoznal kot ustreznega.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo še navajal, da se je naročnik kljub opozorilom vlagatelja, da naj opreme treh sklopov, ki je bila v predhodnem razpisu, ne deli ter da naj odda naročilo v celoti, odločil, da odda prvi in drugi sklop, tretji sklop pa razdeli na sedem podsklopov, ki so bili nato ponovno razpisani in oddani različnim dobaviteljem. S temi dejanji je naročnik po mnenju vlagatelja povzročil situacijo, ko naročnik ne more več računati na kompatibilnost nabavljene opreme, saj bi slednja morala biti integrirana z že obstoječo opremo, ki pa jo je praktično nemogoče povezati med različnima proizvajalcema. Kolikor bi naročnik izbral enega izmed ponudnikov, katerih ponudbe vlagatelj izpodbija v tem revizijskem postopku, bi bilo takšno opremo nemogoče integrirati z obstoječimi operacijskimi dvoranami proizvajalca K. Vlagatelj je naročniku predal 36-mesečno garancijo, ki bi v primeru, da bi se kateri izmed ponudnikov poskušal priključiti v obstoječe komandne omare, prenehala veljati. Vlagatelj zato naročnika, uporabnika in ostale institucije, ki razpolagajo z davkoplačevalskim denarjem, opozarja, da so takšna ravnanja negospodarna, neekonomična in v nasprotju z ZJN-2.

    Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom, št. 4300-81/2008-350, z dne 27. 5. 2010, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

    V zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na veljavnost ponudb, je naročnik odgovoril, da je glede veljavnosti ponudb v točki 2.3.10 razpisne dokumentacije navedel, da morajo biti ponudbe veljavne najmanj do 23. 4. 2010, da bo ponudba, ki bo veljala manj časa, zavrnjena in da lahko naročnik od ponudnikov zahteva podaljšanje roka veljavnosti ponudbe. Predložene ponudbe so veljavne do 23. 4. 2010, zato jih naročnik ne more zavrniti. Ponudba v danem trenutku res ni veljavna, vendar je to neveljavnost možno odpraviti. Naročnik navaja, da je Državna revizijska komisija že večkrat ugotovila, da stanja, ko ponudba preneha veljati, ZJN-2 ne ureja, zaradi česar je takšno stanje potrebno presojati s pomočjo uporabe splošnih pravil obligacijskega prava. Naročnik je v konkretnem primeru odločitev o oddaji naročila sprejel v času, ko so bile ponudbe še veljavne, vročil pa jo je 28. 4. 2010, ko je rok veljavnosti potekel. Po določbi 31. člena OZ pa velja, da se z zamudo sprejeta ponudba šteje za novo ponudbo naslovnika, razen če naslovnik ponudniku takoj sporoči, da velja pogodba za sklenjeno po prvi ponudbi. Naročnik je s strani izbranih ponudnikov prejel izjave, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da velja pogodba za sklenjeno po prvi ponudbi, s tem pa so ponudbe izbranih ponudnikov še vedno zavezujoče in veljavne.

    V zvezi z navedbami vlagatelja, ki se nanašajo na neprimernost njegove ponudbe v prvem sklopu, je naročnik navajal, da je iz vlagateljeve ponudbe in dopolnitve jasno razvidno, da je vlagatelj zamenjal tip artikla in da ponujeno ne ustreza zahtevam naročnika. Vlagatelj je v popisu opreme v ponudbi kot tipa korita navajal L.L in L.L.X. kot proizvajalca pa R, iz prospekta pa izhaja drugačno poimenovanje tipa korita L. in L.X, medtem ko ni navedbe proizvajalca in podstavkov. Naročnik je zato vlagatelja pozval k dopolnitvi ponudbe. Vlagatelj je v okviru dopolnitve predložil nov prospekt, iz katerega ravno tako ni bilo vidnega proizvajalca, je pa pripisan tip artikla L. in L.X. Vlagatelj je v pojasnilu navedel, da podrobnejših specifikacij nima, saj so plastični odlitki narejeni v poljubnih velikostih, dimenzijah, barvah oziroma po zahtevi kupca. Niti v ponudbi niti v dopolnitvi ponudbe pa vlagatelj ni z ustreznimi dokazili utemeljil, da ponujena artikla ustrezata razpisnim zahtevam, saj vlagatelj ni navedel podatkov o proizvajalcu, na podlagi katerih bi naročnik lahko preveril ustreznost ponujenih artiklov. Naročnik je poskušal preveriti proizvajalca R. in ugotovil, da takega proizvajalca ni oziroma ne izdeluje cvetličnih korit, ki jih je ponudil vlagatelj.

    Naročnik je dalje navajal, da je zahtevo po vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov za prvi in drugi sklop umaknil, vlagatelj pa bi lahko zoper razpisno dokumentacijo vložil zahtevek za revizijo.

    Glede ponudbenega pisma je naročnik pojasnil, da razpisna dokumentacija ni nikjer navajala, da bo ponudnika, ki v ponudbenem pismu ne bo cene ločil na del, ki zajema opremo in del, ki zajema namestitev in instalacijo opreme in sistemov, izločil iz nadaljnje obravnave. V ponudbenem pismu je bilo navedeno, da mora ponudnik ponudbeno pismo napisati v obliki poslovnega pisma na svojem pisemskem papirju, na podlagi česar gre sklepati, da bo naročnik kot ustrezno sprejel vsako ponudbeno pismo, napisano s strani ponudnika, ki bo vsebovalo vse zahtevane elemente ponudbenega pisma. Naročnik pa je že v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila vlagatelju pojasnil, da je bila točka 2.3.7 oblikovana kot navodilo in ne kot izključitveni pogoj.

    Glede splošnega dela ponudbe ponudnika Olympus Slovenija, d.o.o., je naročnik navajal, da je ponudnik ponudbo predložil v originalu, ki je bil povezan z vrvico, v kopiji in skenirano verzijo ter s tem upošteval navodila naročnika. V zvezi s predloženo bančno garancijo za resnost ponudbe je naročnik ponudnika pozval k pojasnilu navedene garancije. Naročnik je pridobljeno pojasnilo preučil in ga sprejel kot ustreznega, saj je veljavnost garancije ustrezala razpisnim zahtevam. Naročnik je dalje navajal, da je ponudnik v ponudbi predložil izjavo o zagotavljanju servisa in oskrbovanju z rezervnimi deli za vso ponujeno opremo, za čas trajanja garancije in tudi po poteku garancije, v skladu z zakonom in zahtevami. Naročnik pa v razpisni dokumentaciji ni nikjer izrecno zahteval, da bi moral ponudnik podati izjavo, da bo v primeru okvare aparaturo zamenjal z novo, saj glede tega ureja razmerja že garancijska izjava ter ustrezno finančno zavarovanje. Glede tehničnega dela ponudbe, za pozicijo 4.2.2 in 4.4.1 v drugem sklopu, je naročnik odgovoril, da ponujeni monitor N. ustreza zahtevam v razpisu. Diagonala 29,8 palca je namreč funkcionalno enaka 30 palčni. Razlika med obema v milimetrih znaša 5,08 mm. Tudi proizvajalec na spletni strani navaja dimenzijo 30 palcev, v oklepajih pa 29,8 palca, kar je naročnik razumel kot funkcionalno enako. Tradicionalno se v industriji LCD ekranov velikosti panelov zaokrožujejo navzgor na prvo celo številko diagonale. Le profesionalni proizvajalci, kot je N., izmenjujejo podrobnosti s svojimi specialisti med posredniki, inženirji in uporabniki. Proizvajalec N. pa je tudi izjavil, da ponujeni tip monitorja spada v kategorijo 30 palčnih LCD monitorjev. Naročnik je v času roka za oddajo ponudb na vprašanje enega izmed ponudnikov, ali je lahko LCD TV v poziciji 4.3.1 namesto zahtevane 24 plačne velikosti 23,6 palčne velikosti, odgovoril, da dovoljuje +/- 10 %, s čimer je dovolil odstopanje pri merah LCD monitorjev. Glede ponujenih monitorjev proizvajalca O. v pozicijah 3.4 in 3.5 v četrtem sklopu, pa je naročnik navajal, da je v razpisni dokumentaciji zahteval resolucijo slike na monitorju 1920 x 1080 kot razmerje prikazane slike 5:4. Tehnično razmerje 5:4 ni skladno z zahtevano resolucijo, zato je naročnik v izogib omejevanja konkurence upošteval ponudbo monitorja, ki ustreza ali razmerju 5:4 ali 16:9. Za naročnika je bilo pomembno, da ponujeni monitor omogoča uporabo najmodernejše HDTV tehnologije oziroma visoko resolucijo slike.

    Naročnik je v zvezi s splošnim delom ponudbe ponudnika Sanolabor, d.d. navajal, da je ponudnik v ponudbi predložil izjavo o zagotavljanju servisa in oskrbovanju z rezervnimi deli za vso ponujeno opremo, za čas trajanja garancije in tudi po poteku garancije, v skladu z zakonom in zahtevami. Naročnik pa v razpisni dokumentaciji ni nikjer izrecno zahteval, da bi moral ponudnik podati izjavo, da bo v primeru okvare aparaturo zamenjal z novo, saj glede tega ureja razmerja že garancijska izjava ter ustrezno finančno zavarovanje. Glede tehničnega dela ponudbe, za pozicijo 4.2.2 in 4.4.1 v drugem sklopu, je naročnik odgovoril, da ponujeni monitor N. ustreza zahtevam v razpisu. Diagonala 29,8 palca je namreč funkcionalno enaka 30 palčni. Razlika med obema v milimetrih znaša 5,08 mm. Tudi proizvajalec na spletni strani navaja dimenzijo 30 palcev, v oklepajih pa 29,8 palca, kar je naročnik razumel kot funkcionalno enako. Tradicionalno se v industriji LCD ekranov velikosti panelov zaokrožujejo navzgor na prvo celo številko diagonale. Le profesionalni proizvajalci, kot je N., izmenjujejo podrobnosti s svojimi specialisti med posredniki, inženirji in uporabniki. Proizvajalec N. pa je tudi izjavil, da ponujeni tip monitorja spada v kategorijo 30 palčnih LCD monitorjev. Naročnik je v času roka za oddajo ponudb na vprašanje enega izmed ponudnikov, ali lahko LCD TV v poziciji 4.3.1 namesto zahtevane 24 plačne velikosti 23,6 palčne velikosti in naročnik je odgovoril, da dovoljuje +/- 10 %, s čimer je dovolil odstopanje pri merah LCD monitorjev. Glede ponujenih monitorjev proizvajalca O. v pozicijah 3.4 in 3.5 v četrtem sklopu, pa je naročnik navajal, da je v razpisni dokumentaciji zahteval resolucijo slike na monitorju 1920 x 1080 kot razmerje prikazane slike 5:4. Tehnično razmerje 5:4 ni skladno z zahtevano resolucijo, zato je naročnik v izogib omejevanja konkurence upošteval ponudbo monitorja, ki ustreza ali razmerju 5:4 ali 16:9. Za naročnika je bilo pomembno, da ponujeni monitor omogoča uporabo najmodernejše HDTV tehnologije oziroma visoko resolucijo slike.

    V zvezi s popolnostjo ponudbe ponudnika Unistar LC, d.o.o. je naročnik odgovoril, da je ponudnik ponudbo predložil v originalu, ki je bila povezana z vrvico, v kopiji in skenirano verzijo ter s tem upošteval navodila naročnika. Ponudnik je v ponudbi tudi predložil izjavo o zagotavljanju servisa in oskrbovanju z rezervnimi deli za vso ponujeno opremo, za čas trajanja garancije in tudi po poteku garancije, v skladu z zakonom in zahtevami. Naročnik pa v razpisni dokumentaciji ni nikjer izrecno zahteval, da bi moral ponudnik podati izjavo, da bo v primeru okvare aparaturo zamenjal z novo, saj glede tega ureja razmerja že garancijska izjava ter ustrezno finančno zavarovanje. Glede navedb vlagatelja, da je ponudnik priložil neoznačene prospekte, pa je naročnik pojasnil, da gre zgolj za mnenje vlagatelja in njegovo razumevanje ponudbe.

    Glede očitkov vlagatelja o negospodarnem ravnanju naročnika je naročnik odgovoril, da gre zgolj za mnenje vlagatelja. Naročnik je ravnal skladno s 6. členom ZJN-2. Na podlagi analize je ugotovil, da obstajajo pogoji, pod katerimi mora javno naročilo oddati po sklopih in je zato sledil zakonski določbi. Naročnik je tako prejel tudi cenovno ugodnejše ponudbe. Naročnik je v tem in v predhodnih postopkih javnega naročanja od ponudnikov zahteval, da ponudijo opremo, ki bo omogočala povezljivost z opremo drugih proizvajalcev.

    Vlagatelj je z vlogo, z dne 30. 7. 2010, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je podal svoja stališča na posamezne naročnikove navedbe iz odločitve o zahtevku za revizijo.

    Naročnik je z vlogo, z dne 10. 8. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetni zadevi. V vlogi je podal odgovore na vlagateljeva stališča v vlogi, z dne 30. 7. 2010.

    Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve dejanskega stanja, na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN, ponudnika Olympus Slovenija, d.o.o. in ponudnika Sanolabor, d.d., pisno pozvala k pojasnilu, ali sta pooblaščena prodajalca medicinske opreme, proizvajalca K., ki jo ponujata in kolikor sta pooblaščena, da o tem posredujeta tudi ustrezna dokazila. Ponudnika sta pojasnilo podala v roku.

    Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, listine, ki sta jih kot dokaz predložila vlagatelj v zahtevku za revizijo in naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ter v prejeta pojasnila ponudnika Olympus Slovenija, d.o.o. in Sanolabor, d.d..
    Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku v štirih sklopih: sklop 1: Pohištvena oprema, sklop 2: Informacijska oprema, sklop 3: Splošna medicinska oprema in sklop 4: Medicinski aparati. Naročnik je prejel deset pravočasnih ponudb, kar izhaja iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 24. 2. 2010. Kot izhaja iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila z dne 12. 4. 2010 in naročnikovih dodatnih obrazložitev odločitve o oddaji naročila, je naročnik v prvem sklopu vse ponudbe zavrnil kot neprimerne in nepopolne, v drugem sklopu je izmed vseh popolnih ponudb izbral ponudnika Olympus Slovenija, d.o.o., v tretjem sklopu je kot nepopolne izločil ponudbe ponudnikov Koval, d.o.o., Soča oprema, d.o.o. in Atlas oprema, d.o.o., izmed dveh popolnih je izbral ponudbo ponudnika Sanolabor, d.d., v četrtem sklopu pa je kot najugodnejšo izmed popolnih ponudb izbral ponudbo ponudnika Olympus Slovenija, d.o.o.

    Med naročnikom in vlagateljem je najprej sporno, ali je naročnik pri oddaji naročila v vseh štirih sklopih ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) in določili razpisne dokumentacije, s tem, ko naj bi ponudbe vseh ponudnikov (vključno s ponudbo vlagatelja) upošteval kot veljavne, čeprav naj bi ponudbam v času odpošiljanja izpodbijane odločitve o oddaji naročila, z dne 12. 4. 2010, potekla veljavnost.

    Kot je to navajal naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, je razpisna dokumentacija glede veljavnosti ponudb v obravnavanem primeru v točki 2.3.10 (Veljavnost ponudbe) Navodil ponudnikom (v nadaljevanju: navodila) določala:

    "Vse ponudbe morajo biti veljavne najmanj do 23. 4. 2010. Ponudba, ki bo veljala manj časa, bo zavrnjena. Naročnik lahko zahteva od ponudnikov podaljšanje roka veljavnosti ponudbe. Zahteva in odgovor morata biti poslana v pisni obliki ali s telefaksom. Garancija za resnost ponudbe mora biti v primeru podaljšanja veljavnosti ponudbe ustrezno podaljšana. Ponudnik lahko odkloni takšno podaljšanje veljavnosti ponudbe. Naročnik v takem primeru ne more unovčiti garancije za resnost ponudbe."

    Državna revizijska komisija je v zvezi z navedenim najprej ugotovila, kar je med strankama nesporno, da so bile vse ponudbe veljavne najmanj do 23. 4. 2010, kar pomeni, da so bile oddane v skladu z zahtevo iz točke 2.3.10 razpisne dokumentacije. Posledično je potrebno pritrditi naročniku v tem, da je ravnal pravilno, ko je vse prejete ponudbe z rokom veljavnosti, kot je bil zahtevan v razpisni dokumentaciji, ocenil kot veljavne in popolne.

    Dalje gre iz spisovne dokumentacije ugotoviti, da je naročnik izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila izdal dne 12. 4. 2010, torej v času, ko so bile ponudbe še veljavne, vsem ponudnikom pa jo je vročil dne 28. 4. 2010, torej potem, ko je sicer že potekla veljavnost ponudb.

    Vendar pa navedeni razlog, po oceni Državne revizijske komisije, v obravnavanem primeru naročniku ni mogel dati podlage za izločitev ponudb kot nepopolnih. Potrebno je namreč upoštevati dejstvo, da je naročnik takšno situacijo, ko bi lahko potekla veljavnost ponudb, predvidel že v razpisni dokumentaciji, kjer je v točki 2.3.10 navodil izrecno zapisal, da lahko od ponudnikov zahteva podaljšanje roka veljavnosti ponudbe. Z navedenim je naročnik dopustil možnost, da se morebitna neveljavnost ponudbe zaradi poteka roka odpravi. Tudi sicer bi se takšna situacija lahko presojala z vidika pravil obligacijskega prava, o čemer se je Državna revizijska komisija že izrekla v več svojih odločitvah. Položaj ponudbe, katere rok veljavnosti je pretekel, ureja 31. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s sprem., v nadaljevanju: OZ), ki v prvem odstavku določa, da se z zamudo sprejeta ponudba šteje za novo ponudbo naslovnika, razen če ponudnik naslovniku takoj sporoči, da velja pogodba za sklenjeno po prvi ponudbi. Na ta način dobi ponudnik, ki je od naslovnika prejel izjavo o sprejemu svoje ponudbe šele potem, ko je ponudbi že potekel rok veljavnosti (v smislu prvega odstavka 26. člena OZ), možnost sanirati naslovnikovo zamudo in s tem ohraniti svojo ponudbo v veljavi. Iz navedenega torej izhaja, da bi lahko v obravnavanem primeru, ob upoštevanju dejstva, da je naročnik ponudnikom s tem, ko jim je posredoval odločitev o oddaji naročila (sicer po poteku roka veljavnosti ponudb), podal izjavo, da sprejema njihove ponudbe, ponudniki pa so lahko takšno zamudo sanirali in ohranili svoje ponudbe v veljavi.

    Državna revizijska komisija je, ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije in pravili obligacijskega prava, zaključila, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju s pravili javnega naročanja in določbami razpisne dokumentacije, s tem, ko je odločitev o oddaji naročila vročil ponudnikom po poteku veljavnosti njihovih ponudb. Neveljavnost ponudb bi namreč lahko odpravil tako naročnik, ki je imel pravico zahtevati podaljšanje veljavnosti ponudb, kot tudi ponudniki, ki so se lahko sami odločili, ali bi v primeru zahteve naročnika rok veljavnosti svoje ponudbe podaljšali, oziroma bodo kljub zapoznelemu sprejemu ponudbe s strani naročnika ohranili svojo ponudbo v veljavi. S tem povezani revizijski očitki vlagatelja so zato neutemeljeni.

    Med strankama je dalje spor o naročnikovi odločitvi glede prvega sklopa, v katerem je naročnik ponudbo vlagatelja (kot tudi vse ostale ponudbe) zavrnil (ocenil) kot neprimerno in nepopolno, in sicer zaradi neustreznosti ponujenih artiklov pod pozicijo 1.4.16 in 1.4.17.

    Vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev in naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki tehničnih zahtev ne izpolnjujejo, je potrebno presojati z vidika 16. in 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter prvega odstavka 80. člena ZJN-2. 16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. 20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pa določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.

    Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v tehničnih zahtevah (MAPA 2- Tehnične zahteve z listo cen), v popisu elementov opreme za prvi sklop, v postavki 1.4.16 in 1.4.17 zahteval:

    "1.4.16 "CVETLIČNO KORITO - MALO- 50/50/30 cm
    - cvetlično korito, s podstavkom
    - korito iz kvalitetnega plastičnega materiala s plitko odcejalno posodo za vstavitev cvetličnih loncev.

    1.4.17 "CVETLIČNO KORITO - 110/50/40 cm
    - cvetlično korito, s podstavkom višine 10 cm
    - korito iz kvalitetnega plastičnega materiala s plitko odcejalno posodo za vstavitev cvetličnih loncev."

    Ponudniki so v tabelo, ki sestavlja MAPO 2, za ponujena artikla morali vpisati (točka 2.3.2 navodil, 2. del) proizvajalca, tip, kataloško številko, ceno za enoto (brez DDV) in ceno skupaj (brez DDV).

    Naročnik je v točki 2.3.2 navodil, v 3. delu, glede dokazovanja tehničnih lastnosti ponujene opreme, določil:

    "Ponudnik mora za opremo in sisteme, ki jih ponuja, priložiti prospekte, kataloge, opise specifikacije ali tehnične skice. Dostavljeni so lahko originali ali kopije. Če ponudnik ne razpolaga z nobenim navedenim dokumentom, lahko priloži pisno izjavo proizvajalca, ki jo ta poda ponudniku, da njegov proizvod ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije.

    V določenih primerih zadostuje tudi izjava ponudnika, če se nanaša na kompletnost dobave posamezne pozicije oziroma sistema iz specifikacije in ne na sam proizvod.

    Iz prospektov, katalogov, opisov oziroma specifikacij, ki jih priloži ponudnik, mora biti razvidna oprema ali posamezen element opreme oziroma sistem, ki ga ponuja. šifre ali tipi artiklov, navedeni v listi MAPA 2 in oznake v priloženih prospektih, katalogih, opisih, specifikacijah ali tehničnih skicah, se morajo nedvoumno ujemati."

    Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo vlagatelja ugotovila, da je vlagatelj v postavki 1.4.16 ponudil cvetlično korito proizvajalca R., pri čemer je pod tip in kataloško številko navedel L.L. V postavki 1.4.17 je vlagatelj ponudil cvetlično korito proizvajalca R., pri čemer je pod tip in kataloško številko navedel L.L.X. Vlagatelj je v okviru priložene tehnične dokumentacije predložil sliko in opis cvetličnih korit, iz katerega izhaja navedba korita s podstavkom dimenzije 50 x 50 x 30 cm, z oznako L. in korito s podstavkom dimenzije 110 x 50 x 40 cm, z oznako L.X.

    Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik vlagatelja v tem delu dne 22. 3. 2010 pozval k dopolnitvi ponudbe, in sicer je v pozivu vlagatelja zaprosil, da za ponujeni cvetlični koriti pod pozicijo 1.4.16 in 1.4.17, pri katerih iz prospekta ni razvidno, ali ponujeni artikel ustreza razpisnim zahtevam, poda utemeljitev z ustreznimi dokazili.

    Vlagatelj je naročniku v dopolnitvi ponudbe, z dne 25. 3. 2010, v zvezi z navedenima artikloma pojasnil: "Cvetlično korito ustreza razpisnim pogojem. Prilagamo dodaten prospekt oziroma sliko za podstavek. Podrobnejših specifikacij za cvetlična korita proizvajalec žal nima saj so plastični odlitki narejeni v poljubnih oblikah, velikostih, dimenzijah, barvah oziroma so narejeni po zahtevah kupcev." Vlagatelj je priložil še sliko podstavkov za cvetlična korita, z navedbo tipa L. in L.X.

    Iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila z dne 12. 4. 2010 izhaja, da je naročnik ponudbo vlagatelja za prvi sklop ocenil kot neprimerno. Iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, z dne 7. 5. 2010 pa izhaja, da je naročnik vlagatelju pojasnil, da je bila njegova ponudba neustrezna v postavkah 1.4.16 in 1.4.17, iz razloga, ker iz priloženega prospekta ni bilo mogoče potrditi ustreznost artikla glede na zahteve in ker je vlagatelj zamenjal tip artikla, kar ni dovoljeno in ga je zato zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev, iz razloga neprimernosti, izločil iz nadaljnjega postopka.

    Državna revizijska komisija je v zvezi z navedenim izločitvenim razlogom najprej ocenila, da je naročnik podal neustrezen zaključek, da naj bi vlagatelj zamenjal tip artikla. Vlagatelj je namreč navajal enak tip ponujenih artiklov pod pozicijo 1.4.16 in 1.4.17 v ponudbi (v opisu in sliki artiklov) in v dopolnitvi ponudbe, in sicer je v obeh primerih navajal tip artikla L. (pozicija 1.4.16) in tip artikla L.X (pozicija 1.4.17). Vlagatelj je zgolj v Seznamu elementov opreme z osnovnimi opisi in količinami (MAPA 2) navajal drugačen tip opreme, in sicer tip artikla L.L (pozicija 1.4.16) in tip artikla L.L.X. (pozicija 1.4.17), pri čemer pa je šlo, po oceni Državne revizijske komisije, najverjetneje zgolj za pisno (tipkarsko) napako, saj je bila v navedbi tipa pri obeh artiklih le dodana črka "l". Ker pa je vlagatelj v okviru dopolnitve ponudbe predložil sliko ponujenih artiklov, z navedbo tipa artikla L. (pozicija 1.4.16) in tipa artikla L.X (pozicija 1.4.17), ki jo je podal že v ponudbi, v opisu in sliki artiklov, je Državna revizijska komisija zaključila, da je mogoče šteti, da je vlagatelj s tem potrdil, da ponuja tip artikla, kot je naveden v priloženih opisih in slikah. Naročnik pa je, zgolj zaradi dejstva, da je vlagatelj v ponudbi v Seznamu elementov opreme z osnovnimi opisi in količinami, v navedbi artiklov dodana ena črka, pa še ta najverjetneje zgolj po pomoti, podal napačen sklep, da je vlagatelj zamenjal tip artikla.

    V zvezi z naročnikovo obrazložitvijo, da iz priloženega prospekta ni mogoče potrditi ustreznost artiklov glede na zahteve, je Državna revizijska komisija najprej ocenila, da je naročnik podal pavšalno oceno o domnevni neustreznosti artiklov, pri tem pa takšne ocene za noben element ni konkretiziral. Naročnik torej ni pojasnil, izpolnjevanje katerih zahtev ponujenih artiklov vlagatelja ni bilo mogoče potrditi s priloženimi dokazili in pojasnilom vlagatelja. Tudi sicer je potrebno ugotoviti, kot to izhaja iz ponudbe vlagatelja in dopolnitve ponudbe vlagatelja, da je vlagatelj za izkazovanje ustreznosti tehničnih lastnosti artiklov pod pozicijo 1.4.16 in 1.4.17 predložil opis izdelkov in slike, ki jih je potrdil s svojim žigom in podpisom in v njih navedel tudi tip artiklov. Poleg priloženih slik so navedene tudi dimenzije in barve izdelka. Vlagatelj pa je v okviru dopolnitve ponudbe podal še izjavo, da cvetlično korito ustreza razpisnim pogojem, da pa podrobnejših specifikacij za cvetlična korita proizvajalec nima, saj so plastični odlitki narejeni v poljubnih oblikah, velikostih, dimenzijah, barvah oziroma so narejeni po zahtevah kupcev.

    Državna revizijska komisija je ob upoštevanju dejstva, da je razpisna dokumentacija v točki 2.3.2 navodil glede izkazovanja ustreznosti tehničnih lastnosti podajala zahtevo, da mora ponudnik za ponujeno opremo in sisteme priložiti ustrezna dokazila (kot ustrezno dokazilo pa je zadostoval tudi opis artiklov ter izjava ponudnika), iz katerih mora biti razvidna oprema (pri čemer se morajo šifre ali tipi artiklov, navedeni v listi MAPA 2 in oznake v priloženih dokazilih ujemati), ocenila, da je vlagatelj s predloženimi dokazili in svojo izjavo zadostil navedeni zahtevi. V predloženih opisih, slikah in pojasnilu ponujenih izdelkov vlagatelja pod pozicijo 1.4.16 in 1.4.17 je namreč razviden tip ponujene opreme, ki ustreza tipu ponujene opreme, ki jo je vlagatelj navajal v ponudbi v MAPI 2, pri čemer je šlo, kot že ugotovljeno, v nazivu tipa artikla v MAPI 2 zgolj za pisno pomoto. Vlagatelj pa je z navedenimi dokazili tudi izkazal, da ponujena oprema ustreza razpisnim pogojem.

    Državna revizijska komisija ob tem naročnika opozarja tudi na enakopravnost obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, saj je naročnik pri ponudniku Unistar LC, d.o.o. v tehničnem delu, v drugem sklopu pri poziciji 4.4.1 Sistem za telemedicino in 4.4.2 Mobilni sistem za telemedicino priznal izkazovanje tehničnih lastnosti ponujene opreme z lastno izjavo ponudnika, čeprav je tudi v tem primeru šlo za vprašanje ustreznosti ponujene opreme pod posamezno pozicijo. Zato bi, po oceni Državne revizijske komisije, naročnik moral, tudi iz tega razloga, vlagatelju priznati ustreznost izkazovanja tehničnih lastnost z lastno izjavo.

    Neutemeljena je tudi obrazložitev naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo, da je ponudba v tem delu bila neustrezna iz razloga, ker v priloženih dokazilih (opisih in slikah) niso razvidni podatki o proizvajalcu, naročnik pa proizvajalca, ki ga je vlagatelj navajal v ponudbi ni našel oziroma je ugotovil, da ta proizvajalec ne izdeluje cvetličnih korit. Naročnik je navedeni razlog navajal šele v odločitvi o zahtevku za revizijo. Tudi sicer je potrebno ugotoviti, da razpisna dokumentacija ni zahtevala, da mora na priloženih dokazilih biti naveden tudi proizvajalec. Naročnikova morebitna preverjanja proizvajalca pa iz spisovne dokumentacije niso razvidne.

    Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem zaključila, da je naročnik kršil določila ZJN-2 in določila razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbo vlagatelja izločil kot neprimerno, iz razlogov, glede katerih je podal napačen sklep, oziroma jih je zgolj pavšalno navedel ter iz razlogov, za katere ni imel podlage ne v razpisni dokumentaciji, ne v določbah ZJN-2. Hkrati je mogoče naročniku očitati tudi kršitev enakopravne obravnave ponudnikov pri priznavanju ustreznosti dokazil v tehničnem delu ponudb.

    Ker so revizijski očitki vlagatelja glede izločitve ponudbe vlagatelja v prvem sklopu kot neprimerne in nepopolne, utemeljeni, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je iz navedenih razlogov potrebno odločitev naročnika, da se javno naročilo v prvem sklopu ne odda, razveljaviti. Državna revizijska komisija revizijskih očitkov vlagatelja, ki se nanašajo na domnevno nepravilnost in nepopolnost ponudb ponudnikov Atlas oprema, d.o.o. in Hit Preless, d.o.o., v prvem sklopu, iz razloga, ker naj navedena ponudnika ne bi bila vpisana v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov pri Agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke, ni presojala, saj je ocenila, da vlagatelj glede teh očitkov nima pravnega interesa. Kot namreč izhaja iz izpodbijane odločitve naročnika, je naročnik navedena ponudnika in vse ostale ponudnike, ki so oddali ponudbo v prvem sklopu, že sam izločil kot nepopolne, zato vlagatelj nima pravnega interesa, da takšno ugotovitev naročnika izpodbija, saj v tem trenutku ne bi vplivala na njegov položaj.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila revizijske očitke vlagatelja, da naj bi bila nepopolna ponudba ponudnika Unistar LC, d.o.o. v drugem sklopu, iz razloga, ker navedeni ponudnik ni bil vpisan v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov pri Agenciji RS za zdravila. Vlagatelj je svojo trditev konkretiziral z dejstvom, da je naročnik glede na vprašanja ponudnikov, v zvezi s pogojem, da morajo biti ponudniki vpisani v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov pri Agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke, z odgovorom na vprašanje št. 32, spremenil razpisno dokumentacijo, v podtočki 13. iz točke 2.3.2 navodil, in sicer tako, da v prvem in drugem sklopu ni več zahteval, da morajo biti ponudniki vpisani v navedeni register. Vlagatelj je dalje navajal, da je naročnika opozoril, da je zaradi navedene spremembe razpisna dokumentacije v prvem in drugem sklopu v nasprotju s Pravilnikom o medicinskih pripomočkih, saj določeni artikli (v prvem sklopu pozicija 1.7.5 Medicinski hladilnik za zdravila, v drugem sklopu pozicija 4.4.1 in 4.4.2 Sistem za telemedicino) v navedenih sklopih po prepričanju vlagatelja zapadejo pod navedeni pravilnik. Naročnik je na navedeno opozorilo vlagatelja odgovoril, da je objavil pojasnila, popravke in spremembe razpisne dokumentacije v odgovoru na vprašanje št. 32, z namenom poenostavitve postopka, olajšanja priprave ponudbe ter razširitve kroga ponudnikov v prvem in drugem sklopu, ki vsebujeta opremo, ki je splošna, le uporablja se v medicinskem okolju. Naročnik je še navajal, da je vpis v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov pri Agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke smiseln in zakonsko potreben v vseh primerih, kot to predpisuje zakonodaja.

    Med strankama je spor v interpretaciji zadnjega pojasnila naročnika, da je vpis v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov pri Agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke smiseln in zakonsko potreben v vseh primerih, kot to predpisuje zakonodaja, ki je po mnenju vlagatelja dvoumno, naročnik pa bi moral zato po prepričanju vlagatelja ponudbe ponudnikov, ki niso vpisani v register, izločiti kot nepravilne.

    Državna revizijska komisija v zvezi s spornim pogojem ni sledila vlagatelju, da je bilo naročnikovo pojasnilo na vlagateljevo opozorilo nejasno oziroma dvoumno. Naročnik je namreč na portalu javnih naročil dne 10. 2. 2010 objavil spremembo razpisne dokumentacije (odgovor na vprašanje št. 32), na podlagi katere ponudnikom za prvi in drugih sklop ni bilo več potrebno izpolnjevati pogoja po vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov pri Agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke. Navedena sprememba je bila jasna in nedvoumna. Pojasnilo naročnika na vlagateljevo opozorilo, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 16. 2. 2010, pa se sklicuje na odgovor na vprašanje št. 32, glede katerega je naročnik zapisal, da je spremembo razpisne dokumentacije navedel z namenom poenostavitve postopka, olajšanja priprave ponudbe ter razširitve kroga ponudnikov v prvem in drugem sklopu, ki vsebujeta opremo, ki je splošna, le uporablja se v medicinskem okolju. Tudi nadaljnje pojasnilo naročnika, da je vpis v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov pri Agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke smiseln in zakonsko potreben v vseh primerih, kot to predpisuje zakonodaja, spremembe razpisne dokumentacije v tem delu v ničemer ne spreminja, ampak je naročnik, po oceni Državne revizijske komisije, z navedenim pojasnilom zgolj dodatno pojasnil, kdaj je vpis v register potreben. Kot pa izhaja iz predhodnih pojasnil in odgovorov naročnika, je mogoče podati jasen zaključek, da naročnik pogoja po vpisu v register v prvem in drugem sklopu ni zahteval.

    V zvezi z vlagateljevim zatrjevanjem, da bi zaradi določenih izdelkov v prvem in drugem sklopu, ki po prepričanju vlagatelja zapadejo pod Pravilnik o medicinskih pripomočkih, razpisna dokumentacija bila zato v nasprotju z navedenim pravilnikom, pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da so navedene vlagateljeve trditve prepozne. V fazi po oddaji ponudbe se namreč lahko v revizijskem postopku presoja le skladnost ponudbe z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ne pa tudi njene vsebine. Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, se lahko skladno z 12. členom ZRPJN vloži najkasneje v desetih dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. V nobenem primeru pa ni mogoče zahtevka za revizijo, ki se nanaša na vsebino razpisne dokumentacije, vložiti po roku, ki je določen za oddajo ponudb. V skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN pa vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Državna revizijska komisija je zato zaključila, da je bil vlagatelj glede revizijskih zatrjevanj, ki se nanašajo na določitev spornega pogoja, prepozen, zaradi česar navedenih revizijskih očitkov ni presojala.

    Ker naročnik pogoja po vpisu ponudnikov v register medicinskih pripomočkov pri Agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke za prvi in drugi sklop ni predpisal, vlagatelj pa tega pogoja ni pravočasno izpodbijal, je Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrnila revizijske očitke vlagatelja, da je ponudba ponudnika Unistar LC, d.o.o. v drugem sklopu nepravilna.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo dalje izpodbijal popolnost ponudb ponudnikov Lesnina MG Oprema, d.o.o., Atlas oprema, d.o.o., Olympus Slovenija, d.o.o., Sanolabor, d.d., Unistar LC, d.o.o. in Soča Oprema, d.o.o., ker naj navedeni ponudniki ne bi podali ponudbe skladno z zahtevo iz točke 2.3.7 razpisne dokumentacije, saj so ponudbe podali na lastnih obrazcih oziroma so priredili obrazec 2.8.1., ponudbene cene v ponudbenem pismu pa niso ločili na del, ki zajema opremo in na del, ki zajema namestitev in instalacijo opreme in sistemov. Vlagatelj je zato zatrjeval, da je glede na prejete ponudbe in različne cene mogoče, da so ponudniki ponujali neustrezno in nekompatibilno opremo ter opremo, za katero ne zagotavljajo servisnih storitev.

    Razpisna dokumentacija je v točki 2.3.7. navodil (Ponudbena cena) določala:

    "Ponudbeno ceno navede ponudnik v ponudbenem pismu in jo loči na del, ki zajema opremo in delež, ki zajema namestitev in instalacijo opreme in sistemov (Obrazec 2.8.1). Ponudbena cena ne sme vključevati davka na dodano vrednost (DDV). Ponudnik mora DDV posebej prikazati v ponudbenem pismu."

    Naročnik je v okviru navedene zahteve oblikoval obrazec 2.8.1. (Ponudbeno pismo), v katerega so ponudniki za posamezen sklop vpisali ceno po naslednjih postavkah: Cena za opremo, Znesek DDV 20 % , Cena za opremo z DDV, Cena za montažo in instalacijo, Znesek DDV 20 %, Cena za montažo in instalacijo z DDV, Cena ponudbe za sklop skupaj, Znesek DDV 20 % DDV, Cena ponudbe za sklop skupaj z DDV ter skupna cena za sklop z DDV, zapisana z besedo. Na koncu obrazca je naročnik še zapisal, da mora ponudnik ponudbeno pismo napisati v obliki poslovnega pisma na svojem pisemskem papirju.

    Razpisna dokumentacija je dalje v točki 2.3.2 (Dokumenti, ki sestavljajo ponudbo) navodil, v podtočki 1. prvega dela, navajala, da morajo ponudniki predložiti: "Ponudbeno pismo v obliki, kot je definirana v Obrazcu 2.8.1., izpolnjeno in podpisano.".

    Državna revizijska komisija je glede na navedene določbe razpisne dokumentacije sledila naročniku, ki je navajal, da je lahko kot ustrezno sprejel vsako ponudbeno pismo, ki bo vsebovalo vse elemente ponudbenega pisma, kot ga je določil v obrazcu 2.8.1. Naročnikovih zahtev v tem delu ni mogoče interpretirati v smislu zahtev po popolnoma enaki formi obrazca, kot ga je predvidel naročnik, ampak v smislu vsebinskih zahtev, torej, da je ponudnik podal ponudbeno pismo z enako vsebino.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbe ponudnikov, ki po trditvah vlagatelja niso sledili zahtevi iz točke 2.3.7 navodil in pri tem ugotovila, da so vsi navedeni ponudniki predložili ponudbeno pismo. Nekateri med njimi so izpolnili obrazec 2.8.1. in ga opremili s svojimi znaki ali žigi, drugi so ponudbeno pismo predložili na svojem pisemskem papirju, kar je bilo glede na določbo iz obrazca 2.8.1 dopustno, nekateri pa so predložili ponudbeno pismo tako na originalnem obrazcu, kot tudi v obliki poslovnega pisma na svojem pisemskem papirju. Pri pregledu ponudbenih pisem je bilo mogoče ugotoviti, da so tudi tista, ki so bila predložena na pisemskih papirjih ponudnikov, po vsebini skladna z vsebino obrazca 2.8.1. Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljene zavrnila revizijske očitke vlagatelja, da so nekateri ponudniki podali neustrezno ponudbeno pismo, ker so ga podali na lastnih obrazcih oziroma so priredili obrazec 2.8.1.

    Državna revizijska komisija tudi ni sledila vlagatelju v tem, da bi moral naročnik ponudbe navedenih ponudnikov izločiti iz razloga, ker cene v ponudbenem pismu niso ločili na del, ki zajema opremo in delež, ki zajema namestitev in instalacijo.

    Državna revizijska komisija je ob pregledu ponudb navedenih ponudnikov ugotovila, da ponudniki sicer res niso cene ločili po postavki, ki zajema opremo in po postavki, ki se nanaša na namestitev in instalacijo opreme in sistemov. Ponudniki so naročnikovo zahtevo izpolnili na različne načine, tako da so v okviru postavke namestitve in instalacije opreme in sistemov zapisali bodisi "vključeno", "vključeno v ceni" ali "v ceni", iz česar izhaja, da so ceno montaže in instalacije vključili v ceno opreme. Zgolj ponudnik Atlas Oprema, d.o.o. je postavke, ki se nanašajo na montažo in instalacijo, pustil prazne. Vendar pa je tudi pri tem ponudniku potrebno ugotoviti, da je ceno montaže instalacije vključil v ceno opreme, saj je skupna cena za sklop enaka ceni opreme za sklop.

    Državna revizijska komisija takšen način izpolnitve ponudbenega pisma ni mogla oceniti kot razlog, zaradi katerega bi naročnik ponudbe moral izločiti. Ponudbeno pismo je bilo namreč oblikovano v obliki izjave, s katero se ponudniki zavezujejo k dobavi opreme in k namestitvi in vgradnji ponujene opreme (4. odstavek ponudbenega pisma). Naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, da bo morebitno drugačno izpolnitev ponudbenih cen štel kot izločitveni razlog, zaradi česar je naročnikovo zahtevo v tem delu mogoče razumeti bolj kot navodilo (napotek), ne pa izločitveno zahtevo. Ponudniki pa so ponudbene cene morali vpisati tudi v Izpolnjene popise del z listo cen (MAPA 2), kjer so prav tako podali ceno opremo, ki je vključevala vse stroške, ki jih bo ponudnik imel v zvezi z izvajanjem dobav in namestitve opreme in je torej cena vključevala tako ceno opremo kot tudi ceno namestitve in vgradnje ponujene opreme. Za naročnika je bilo, po oceni Državne revizijske komisije, ključnega pomena skupna ponudbena cena, ki je bila tudi merilo za izbor najugodnejšega ponudnika in ki bo naročnika in izbranega ponudnika tudi zavezovala pri izvedbi javnega naročila, medtem ko je bila razdelitev cen v ponudbenem pismu verjetno bolj informativne narave. Državna revizijska komisija zgolj dodaja, da je tudi v praksi dokaj običajno, da ponudniki vključujejo ceno montaže in instalacije v ceno ponujene opreme. Razlogi za to so različni in lahko izvirajo bodisi iz izvajalčevih objektivnih konkurenčnih prednosti bodisi iz njegove odločitve o tem, da je ceno montaže lažje oziroma ekonomičneje vključiti v druge postavke, ker so od le-teh povečini tudi odvisne. Državna revizijska komisija je zato zaključila, da naročniku v tem delu ni mogoče očitati kršitev.

    Državna revizijska komisija pa je kot neizkazane in nejasne ocenila vlagateljeve domneve, da je glede na prejete ponudbe in različne cene mogoče, da so ponudniki razmišljali enako kot naročnik in ponujali neustrezno in nekompatibilno opremo ter opremo, za katero ne zagotavljajo servisnih storitev. Vlagatelj namreč navedene domneve ni konkretiziral niti ni jasno, kakšna naj bi bila povezava med ponujeno ceno in kompatibilnostjo opreme. Prav tako je vlagatelj nejasen v navajanju, da v točki 2.3.12 razpisne dokumentacije piše, da ponudba ne sme vsebovati teksta med vrsticami, brisanega teksta ali teksta, ki bi se pokrival, razen če je to potrebno za popravilo ponudnikov napaka. Državna revizijska iz tako podanih navedb ni mogla ugotoviti, v zvezi s čim vlagatelj to določilo razpisne dokumentacije izpostavlja in kateri od ponudnikov tej zahtevi naj ne bi sledil.

    Državna revizijska komisija je dalje presodila revizijske očitke vlagatelja, da naj bi ponudnika Olympus Slovenija, d.o.o. in Unistar LC, d.o.o. ponudbo podala le v originalu, ki ni bil povezan z vrvico, ne pa tudi v kopiji in skenirani obliki.

    Državna revizijska komisija je iz prejete spisovne dokumentacije naročnika ugotovila, da navedena trditev ne drži. Ponudnika sta predložila ponudbo v originalu, ki je bila povezana z zavezano in zapečateno vrvico, v kopiji in v skenirani obliki. S tem sta izpolnila naročnikove zahteve iz točke 2.3.12 (Oblika in podpisovanje ponudbe) navodil. Kolikor je vlagatelj morebiti imel v mislih, da bi morala ponudnika tudi dopolnitve (pojasnila) ponudbe predložiti v vseh navedenih oblikah, kar je vlagatelj izpostavil v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da je bil vlagatelj v navedenem zatrjevanem dejstvu prepozen, saj bi ga moral navajati že v zahtevku za revizijo, zato zatrjevanega dejstva ni presojala oziroma ga ni upoštevala pri svoji odločitvi.

    Vlagatelj je dalje zatrjeval, da ponudnik Olympus Slovenija, d.o.o. ni predložil ustrezne bančne garancije za resnost ponudbe, saj naj bi predložil garancijo, ki velja le do izteka roka veljavnosti ponudbe, kar je v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije, kjer je bilo zahtevano, da garancija velja še 30 dni po izteku veljavnosti ponudbe.

    Naročnik je v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteval predložitev bančne garancije za resnost ponudbe (točka 2.3.2 navodil). Zahteve v zvezi z bančno garancijo za resnost ponudbe je naročnik določil v točki 2.3.11 navodil, pri čemer je določil tudi, da mora bančna garancija veljati še 30 dni po izteku roka veljavnosti ponudbe. Naročnik je še določil, da, kolikor ponudnik ne bo predložil bančne garancije v zahtevani obliki in višini, bo njegova ponudba obravnavana kot nepopolna.

    Naročnik je za zahtevano bančno garancijo oblikoval tudi razpisni obrazec 2.8.3. (Vzorec garancije za resnost ponudbe), v katerem je med drugim zapisano: "Ta garancija velja vse dotlej, dokler ne bo izbrani ponudnik po zgoraj citiranem razpisu in (v primeru, da je celovita ali delna ponudba sprejeta), do trenutka, ko izbrani ponudnik ne sklene pogodbe z naročnikom in mu ne izroči garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, vendar pa najkasneje 30 dni po izteku roka veljavnosti ponudbe. Če od vas ne prejmemo nikakršnega zahtevka za izplačilo garantiranega zneska doâ??â??â??, ta garancija preneha veljati ne glede na to, ali nam je vrnjena. â??"

    Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo ponudnika Olympus Slovenija, d.o.o. ugotovila, da je predložil bančno garancijo za resnost ponudbe, ki je podana v obliki in z vsebino, kot je bila predpisana z obrazcem 2.8.3, glede veljavnosti predložene garancije pa je bilo zapisano:

    "Ta garancija velja vse dotlej, dokler ne bo izbrani ponudnik po zgoraj citiranem razpisu in (v primeru, da je celovita ali delna ponudba sprejeta), do trenutka ko izbrani ponudnik ne sklene pogodbe z naročnikom in mu ne izroči garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, vendar pa najkasneje do izteka veljavnosti ponudbe. Če od vas ne prejmemo nikakršnega zahtevka za izplačilo garantiranega zneska do 25. 5. 2010, ta garancija preneha veljati ne glede na to, ali nam je vrnjena. â??".

    Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik ponudnika dne 22. 3. 2010 pisno pozval, da pojasni veljavnost garancije za resnost ponudbe. Ponudnik je naročniku dne 23. 3. 2010 v okviru dopolnitve ponudbe posredoval pojasnilo banke, ki je garancijo izdala, z dne 23. 3. 2010, v katerem je banka pojasnila oziroma izrecno potrdila, da bo ob morebitnem zahtevku za unovčenje bančne garancije upoštevala datum 25. 5. 2010, v katerem je upoštevan rok veljavnosti ponudbe + 30 dni, kot to narekuje razpis, kot skrajni rok veljavnosti in unovčenja garancije, ne glede na navedbo, da velja bančna garancija do izteka roka veljavnosti ponudbe. Pojasnila je še, da je do takšnega zapisa v garanciji prišlo, ker banka uporablja standardne vzorce bančnih garancij, določene s Pravilnikom o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila, v katerih je standardno določeno, da garancija velja najkasneje do izteka roka veljavnosti ponudbe.

    Državna revizijska komisija je ob upoštevanju dejstva, da je v ponudbi predložena bančna garancija za resnost ponudbe, kot skrajni rok predložitve zahtevka za izplačilo garantiranega zneska, navajala 25. 5. 2010, katerega je kot skrajni rok veljavnosti in unovčenja garancije banka izrecno potrdila tudi v pojasnilu, ter da navedeni datum ustreza roku veljavnosti ponudbe ponudnika dne 23. 4. 2010 + 30 dni, zaključila, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju s pravili javnega naročanja in določili razpisne dokumentacije, s tem, ko je navedeno bančno garancijo ocenil kot ustrezno. S tem povezane revizijske očitke vlagatelja je zato potrebno kot neutemeljene zavrniti.

    Državna revizijska komisija je dalje presodila revizijske očitke vlagatelja, da ponudnika Olympus Slovenija, d.o.o. in Sanolabor, d.d. v ponudbi nista predložila dogovora za izvajanje servisa ponujenih artiklov za proizvajalca K., ponudnik Unistar LC. d.o.o. pa takega dogovora ni predložil za ponujene artikle, kar po mnenju vlagatelja pomeni, da ne zagotavljajo servisa v Republiki Sloveniji, ter da niso podali izjave, da bodo v primeru okvare aparature to zamenjali z novo v času, ki ga zahteva naročnik.

    Državna revizijska komisija je po vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotovila, da je naročnik zahteve glede obveznih dokazil v zvezi s servisiranjem ponujene opreme določil v točki 2.3.2 (Dokumenti, ki sestavljajo ponudbo) navodil, v podtočki 13 prvega dela, kjer je navedel:

    "Zagotovljen servis z osnovnimi rezervnimi deli za predlagane dele dobave opreme, ki jo ponuja v garancijskem in po garancijskem obdobju (originalno izjavo ali zagotovilo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega prodajalca)."

    Enako zahtevo ja naročnik podal v točki 2.5.3 (Sposobnost ponudnikov) navodil, podtočki D, kjer je še zapisal, da je potrebno za servis medicinske in specialne medicinske opreme priložiti dokazilo o izvajanju oziroma zagotovitvi teh storitev.

    Državna revizijska komisija je še ugotovila, da naročnik morebitnega obrazca za predložitev dokazila o servisiranju ponujene opreme ni predpisal. Potrebno pa je pritrditi naročniku, da razpisna dokumentacija ni zahtevala, da bi morali ponudniki podati izjave, da bodo v primeru okvare aparature to zamenjali z novo, ampak se bo to razmerje presojalo po pravilih, ki veljajo za garancijo ponujene opreme. Zato je Državna revizijska komisija v tem delu presodila le, ali so ponudniki Olympus Slovenija, d.o.o., Sanolabor, d.d. in Unistar LC. d.o.o. v ponudbi predložili zahtevano originalno izjavo ali zagotovilo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega prodajalca o zagotovljenem servisu za opremo z osnovnimi rezervnimi deli za predlagane dele dobave opreme, ki jo ponujajo, v garancijskem in po garancijskem obdobju.

    Po vpogledu v ponudbe navedenih ponudnikov je Državna revizijska komisija ugotovila, kot je to navajal naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, da so vsi ponudniki predložili lastne skupne izjave, ki so jih potrdili s svojim podpisom in žigom, da bodo zagotavljali servis in oskrbovanje z rezervnimi deli za vso opremo, ki je ponujena v ponudbi, za čas trajanja garancije in tudi po poteku garancije, v skladu z zakonom in zahtevami. Pri tem je ponudnik Olympus Slovenija, d.o.o. predložil še potrdilo proizvajalca Olympus Europa Holding, GmbH, da je družba Olympus Slovenija, d.o.o., pooblaščena za distribucijo in servis medicinskih izdelkov in njihovih delov v Sloveniji.

    Državna revizijska komisija je ocenila, da je potrebno pritrditi vlagatelju, da navedene lastne izjave ponudnikov ne ustrezajo naročnikovi zahtevi iz točke 2.3.2 navodil, ki je izrecno zahtevala originalno izjavo ali zagotovilo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega prodajalca o zagotovljenem servisu z osnovnimi rezervnimi deli za predlagane dele dobave opreme, ki jo ponuja v garancijskem in po garancijskem obdobju. Navedene naročnikove zahteve ni mogoče interpretirati na način, da je zadostovala lastna izjava ponudnika, saj bi v takšnem primeru razpisna dokumentacija to morala določiti. Tako pa je bila jasno in nedvoumno zahtevana ali originalna izjava ali zagotovilo od proizvajalca ali od njegovega pooblaščenega prodajalca.

    Ponudnika Olympus Slovenija, d.o.o. in Sanolabor, d.d., tako nista predložila niti originalnih izjav ali zagotovil proizvajalca K., katerega opremo sta ponudila, o zagotovljenem servisu, niti nista izkazala, da sta sama pooblaščena prodajalca opreme proizvajalca K. Državna revizijska komisija je sicer v revizijskem postopku navedena ponudnika pozvala, da podata pojasnilo, ali sta pooblaščena prodajalca medicinske opreme proizvajalca K. in da to izkažeta z ustreznim dokazilom, vendar je od ponudnika Sanolabor, d.d. prejela zgolj pojasnilo, da je njegova ponudba izdelana skladno z navodili in zahtevami iz razpisne dokumentacije, medtem ko je ponudnik Olympus Slovenija, d.o.o., navajal, da sam ni pooblaščen prodajalec medicinske opreme proizvajalca K., ampak je ponudbo pridobil od pooblaščenega zastopnika te opreme iz Evropske Unije. Prav tako tudi ponudnik Unistar LC, d.o.o. ni predložil nobenih originalnih izjav ali zagotovil proizvajalcev, katerih opremo je ponudil, o zagotovljenem servisu, niti ni izkazal, da je morebiti sam pooblaščeni prodajalec opreme, ki jo ponuja. Iz spisovne dokumentacije pa tudi ne izhaja, da bi naročnik pred odločitvijo o oddaji naročila navedena dejstva morebiti preverjal.

    Državna revizijska komisija je, ob upoštevanju zahtev iz razpisne dokumentacije in pridobljenih pojasnil ponudnikov, zaključila, da je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik navedenim ponudnikom priznal sposobnost, na podlagi dokazil, ki niso bila ustrezna. S tem povezani revizijski očitki vlagatelja so zato utemeljeni, vendar le toliko, kolikor gre za neustrezna dokazila, ne pa tudi, da bi moral naročnik zato ponudbe navedenih ponudnikov neposredno izločiti. Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 namreč lahko naročnik ponudbo kot nepopolno izloči šele po opravljenem pregledu in dopolnitvi formalno nepopolnih ponudb, v skladu z 78. členom tega zakona. Zato je potrebno v vsakem primeru najprej presoditi, ali določena pomanjkljivost v ponudbi predstavlja formalno pomanjkljivost in je v takšnem primeru potrebno najprej dopustiti dopolnitev ponudbe po 78. členu ZJN-2. Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Skladno z drugim odstavkom 78. člena ZJN-2 ponudnik v okviru dopolnitve ponudbe ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (drugi odstavek 78. člena ZJN-2).

    V obravnavanem primeru so sporna dokazila, ki izkazujejo tehnično sposobnost ponudnika, kar izhaja tudi iz dejstva, da je naročnik pogoj zapisal v okviru točke 2.5.3 (Sposobnost ponudnikov). Ker predložena dokazila niso bila ustrezna, oziroma niso bila predložena s strani pravih oseb, je Državna revizijska komisija ocenila, da gre za formalne pomanjkljivosti, ki ne bi mogle vplivati na razvrstitev ponudb glede na merilo najnižja cena, prav tako v primeru dopolnjevanja ponudbe v tem delu ne bi šlo za spremembo cene ponudnikov in ponudb v okviru merila ter dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, oziroma tistih elementov ponudb, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudb glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v predmetnem postopku javnega naročanja. Zato je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, v povezavi z 78. členom ZJN-2, ker je navedenim ponudnikom priznal sposobnost in na tej podlagi sprejel odločitev o oddaji naročila, čeprav niso predložili ustreznih dokazil glede izkazovanja tehnične sposobnosti, naročnik pa sposobnosti ni niti preveril sam niti ponudnike ni pozval k odpravi navedene pomanjkljivosti. Iz navedenih razlogov je potrebno revizijske očitke vlagatelja, da so ponudniki Olympus Slovenija, d.o.o., Sanolabor, d.d. in Unistar LC. d.o.o., predložili neustrezna dokazila, oceniti kot utemeljene. Posledično je naročnikovo ravnanje neskladno z ZJN-2 in določili razpisne dokumentacije v vseh sklopih, v katerih so ti ponudniki predložili ponudbe in v katerih je vlagatelj izpodbijal naročnikovo odločitev o oddaji naročila (drugi, tretji in četrti sklop).

    Državna revizijska komisija je dalje presodila revizijske navedbe vlagatelja, s katerimi je vlagatelj izpodbijal popolnost ponudbe v tehničnem delu ponudnika Olympus Slovenija, d.o.o. in Sanolabor, d.d., v drugem sklopu pod pozicijami 4.2.2. in 4.4.1 ter v četrtem sklopu pod pozicijami 3.4 in 3.5.

    Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v drugem sklopu pod pozicijami 4.2.2. Grafična postaja in 4.4.1 Sistem za telemedicino, med drugim zahteval monitor z velikostjo zaslona 30 palcev (diagonala 762 mm).

    Kot izhaja iz ponudbe ponudnikov Olympus Slovenija, d.o.o. in Sanolabor, d.d., sta oba ponudila monitor istega tipa in istega proizvajalca N., glede katerega sta v MAPI 2 navajala velikost 30 palcev, medtem ko iz priložene tehnične dokumentacije izhaja, kot je to pravilno ugotovil vlagatelj in čemur ni nasprotoval niti naročnik, da je velikost zaslona monitorja v ponudbi ponujenega tipa, proizvajalca N., 29,8 palcev, diagonala pa je 756 mm. Iz navedenega torej izhaja med strankama nesporno dejstvo, da velikost ponujenega zaslona ni ustrezala naročnikovi zahtevi.

    Vendar pa je Državna revizijska komisija v tem delu sprejela naročnikovo odločitev, da ponujeni monitor, kljub odstopanju v dimenziji za 5,08 mm, oceni kot ustreznega, ker se monitor proizvajalca N., ki sta ga ponudila ponudnika, trži in prodaja z velikostjo zaslona 30 palcev, kar je mogoče ugotoviti tako z vpogledom v spletne strani proizvajalca N., ki jo navaja naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, kot tudi v dokazilo, izjavo proizvajalca N., z dne 20. 7. 2010, ki ga je naročnik priložil kot dokaz v odločitvi o zahtevku za revizijo, v kateri je proizvajalec navedel, da se tradicionalno v industriji LCD ekranov velikosti panelov zaokrožujejo navzgor na prvo celo številko diagonale (npr. 29,8 palca je zaokroženo na 30 palcev, 26 palcev je pravzaprav 25,5 palca in 19 palcev je 18,6 palca), tako zaokrožene velikosti ekranov pa poenostavijo komunikacijo in primerjalno odločanje. Hkrati je potrdil, da ponujeni tip monitorja spada v kategorijo 30 palčnih LCD monitorjev. Državna revizijska komisija je navedeno dokazilo upoštevala, saj je naročnik z njim zgolj dodatno dokazoval, da se ponujeni monitor, kljub dejanskemu (vendar minimalnemu) odstopanju v dimenziji, uvršča med 30 palčne monitorje in da je takšen ponujeni monitor za naročnika sprejemljiv.

    Državna revizijska komisija pa je upoštevala tudi dejstvo, da velikost zaslona monitorja, proizvajalca N., naročniku zagotavlja enakovredno funkcionalnost, kot sicer zahtevana velikost zaslona monitorja. Nenazadnje gre ugotoviti, da je naročnik v tem delu ponudnike obravnaval enakopravno, skladno z 9. členom ZJN-2, in je vsem ponudnikom, ki so ponudili ta monitor, priznal ustreznost velikosti zaslona. Državna revizijska komisija je zato revizijske očitke vlagatelja v tem delu kot neutemeljene zavrnila.

    Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v četrtem sklopu, v okviru pozicij 3.4 in 3.5 Video linija za endoskopske posege s sistemom za dokumentiranje - za ambulante, zahteval monitor z ločljivostjo slike 1920 x 1080 pik.

    Kot izhaja iz ponudbe ponudnikov Olympus Slovenija, d.o.o. in Sanolabor, d.d., sta oba ponudila monitor istega tipa in istega proizvajalca O., glede katerega sta v MAPI 2 navajala ločljivost slike 1920 x 1080 pik, medtem ko iz priložene tehnične dokumentacije izhaja, kot je to pravilno ugotovil vlagatelj in čemur ni nasprotoval niti naročnik, da je ločljivost slike monitorja v ponudbi ponujenega tipa, proizvajalca O., 1280 x 1024 pik. Iz navedenega torej izhaja med strankama nesporno dejstvo, da ločljivost ponujenega zaslona ni ustrezala naročnikovi zahtevi.

    Vendar pa je Državna revizijska komisija tudi v tem delu sledila naročniku, ki je pojasnil, da v razpisni dokumentaciji zahtevano tehnično razmerje 5:4 ni skladno z zahtevano ločljivostjo slike 1920 x 1080, zaradi česar je naročnik upošteval ponujene monitorje, katerih razmerje ustreza ali razmerju 5:4 ali razmerju 16:9. Kot je ugotovila tudi Državna revizijska komisija po vpogledu v spletne strani več proizvajalcev monitorjev, je običajna oziroma priporočljiva ločljivost slike monitorja pri razmerju 5:4 1280 x 1024 pik, pri razmerju 16:9 pa 1920 x 1080 pik. Državna revizijska komisija je zato, glede na dejstvo, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil zahteve, ki, kot je to zatrjeval naročnik, tehnično med seboj ne ustrezajo, kar je po roku za oddajo ponudb saniral na način, da je kot ustrezne sprejel monitorje, ki ustrezajo ali razmerju 16:9 ali razmerju 5:4, ki ga ponujata ponudnika Olympus Slovenija, d.o.o. in Sanolabor, d.d., ocenila, da mu ni mogoče očitati kršitev, predvsem tudi ob upoštevanju dejstva, da je ponudnike pri presoji sporne tehnične zahteve enakopravno obravnaval. Državna revizijska komisija je zato ocenila, da vlagatelj tudi v tem delu ni uspel izkazati naročnikovih kršitev.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila revizijske očitke v delu, v katerem je vlagatelj izpodbijal popolnost ponudbe ponudnika Unistar LC, d.o.o.

    Vlagatelj je najprej zatrjeval, da naj bi ponudnik poslal lastne odgovore oziroma izjave o kompatibilnosti opreme, kar naj bi bilo v nasprotju z navodili razpisne dokumentacije, izjavi pa naj ne bi predložil nobenih prilog, ki bi dokazovale oziroma potrjevale njegove navedbe o ustreznosti opreme in kompatibilnosti opreme z operacijskimi dvoranami proizvajalca K.

    Državna revizijska komisija iz vlagateljevih navedb sicer ni mogla razbrati, katerih zahtev pri katerih konkretnih pozicijah naj ponudnik ne bi izpolnil. Je pa iz poziva naročnika ponudniku za dopolnitev ponudbe, z dne 22. 3. 2010, ugotovila, da je naročnik ponudnika v drugem sklopu, v poziciji 4.4.1 Sistem za telemedicino in 4.4.2 Mobilni sistem za telemedicino, pozval k pojasnilu, ali ponujeni sistem zagotavlja združljivost in povezavo z obstoječimi operacijskimi dvoranami proizvajalca K.

    Naročnik je v navedenih pozicijah v razpisni dokumentaciji zahteval tudi, da mora biti sistem združljiv z opremo v obstoječih operacijskih dvoranah oziroma kontrolnih enotah integracijske opreme, proizvajalca K. Vlagatelj je v okviru zahtevane dopolnitve ponudbe podal lastno pojasnilo (izjavo), da ponujeni sistem v navedenih pozicijah zagotavlja združljivost in povezavo z obstoječimi operacijskimi dvoranami proizvajalca K. Naročnik je slednje pojasnilo štel za ustrezno, Državna revizijska komisija pa glede na zahtevo iz točke 2.3.2 (Dokumenti, ki sestavljajo ponudbo) navodil, ki je določala, s katerimi dokazili lahko ponudnik dokaže tehnične lastnosti in je dopuščala tudi izjavo ponudnika, če se nanaša na kompletnost dobave posamezne pozicije oziroma sistema iz specifikacije in ne na sam proizvod, ocenila, da naročniku zgolj zato, ker je upošteval izjavo ponudnika, ni mogoče ugotoviti kršitev, tudi ob že ugotovljeni dolžnosti naročnika, da je v delu priznavanja ustreznosti dokazil, s katerim so ponudniki izkazovali tehnične lastnosti ponujene opreme, skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, upošteval tudi lastno izjavo ponudnika. Državna revizijska komisija je zato s tem povezane revizijske očitke kot neutemeljene zavrnila.

    Državna revizijska komisija je kot neutemeljene zavrnila tudi revizijske navedbe vlagatelja, da naj bi ponudnik Unistar LC, d.o.o., priložil neoznačene prospekte, iz katerih je nemogoče razbrati, na katero pozicijo se nanašajo. Razpisna dokumentacija namreč v zahtevi iz točke 2.3.2 navodil ni predvidela zahteve, da bi morali ponudniki na priloženih dokazilih posebej označiti, na katero pozicijo se dokazilo nanaša, ampak je zahtevala le, da se morajo ponujeni artikli iz dokazil ujemati s šifro ali tipom artiklov iz MAPE 2 v ponudbi.

    Državna revizijska komisija je glede revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na očitke naročniku v zvezi z delitvijo javnega naročila na sklope in v tej zvezi sporno kompatibilnost ponujene opreme, ugotovila, da vlagatelj v določenem delu oporeka ravnanjem naročnika v predhodnih postopkih javnega naročanja, kar pa ne more biti predmet presoje v konkretnem revizijskem postopku. Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da lahko v konkretnem primeru odloča zgolj o zakonitosti naročnikovih ravnanj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ne more pa presojati naročnikovih ravnanj, ki naj bi jih slednji storil v predhodnih (ločenih) postopkih javnega naročanja, ko je nabavljal sedaj že obstoječo opremo. Zato Državna revizijska komisija ni presojala takšnih navedenih revizijskih očitkov. Posledično Državna revizijska komisija tudi ni presojala vlagateljeve trditve, da zaradi ravnanj naročnika v predhodnih postopkih javnega naročanja ni mogoče več računati na kompatibilnost sedaj ponujene opreme z obstoječo opremo.

    Državna revizijska komisija pa je dalje ocenila, da so neizkazane revizijske trditve vlagatelja, da ponujena oprema ponudnikov Sanalabor, d.d., Olympus Slovenija, d.o.o. in Unistar, LC d.o.o., ni kompatibilna z obstoječimi dvoranami proizvajalca K. Ugotoviti je namreč potrebno, da vlagatelj ni konkretiziral in pojasnil, zakaj naj bi ponujena oprema ne bila kompatibilna z že obstoječo, prav tako za svoje navedbe ni ponudil ali predlagal nobenih dokazov. Vlagatelj je zgolj navajal, da bo ob poskusu priključitve katerega izmed ponudnikov v obstoječo opremo, naročniku oziroma uporabniku prenehala veljati 36 mesečna garancija, iz česar pa izhaja, da je ponujeno opremo mogoče priključiti na obstoječo, da pa naj bi v tem primeru prenehala veljati garancija, ki naj bi jo vlagatelj naročniku predal v zvezi z obstoječo opremo. Vendar pa vlagatelj tega dejstva ni izkazal, niti ni jasno, v čem naj naročnik kršil pravila javnega naročanja. Državna revizijska komisija je zato navedene revizijske očitke vlagatelja kot neizkazane zavrnila.

    Državna revizijska komisija je ob vsem ugotovljenem zaključila, da je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel izkazati, da je naročnik pri odločitvi o oddaji javnega naročila, v vseh štirih sklopih, ravnal v nasprotju s pravili javnega naročanja in določili razpisne dokumentacije. Zato je zahtevku za revizijo, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu 1: Pohištvena oprema, sklopu 2: Informacijska oprema, v sklopu 3: Splošna medicinska oprema in v sklopu 4: Medicinski aparati, vsebovana v Odločitvi o oddaji javnega naročila, izdani dne 12. 4. 2010, pod št. 4300-81/2008-294.

    Naročnik bo moral v ponovljenem postopku ocenjevanja ponudb, v prvem sklopu, ponudbo vlagatelja ponovno preveriti in na tej podlagi sprejeti ustrezno odločitev skladno z določili ZJN-2, medtem ko bo v drugem, tretjem in četrtem sklopu, pri ponudnikih Olympus Slovenija, d.o.o., Sanolabor d.d. in Unistar LC, d.o.o., moral ponovno preveriti oziroma od ponudnikov pridobiti zahtevana dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti, skladno z razpisno dokumentacijo in ob upoštevanju pravil o dopustnih dopolnitvah ponudb, skladno z 78. členom ZJN-2.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala celotne priglašene stroške za takso v višini 5.000,00 EUR.

    Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, 22. 9. 2010


    Predsednica senata:
    mag. Maja Bilbija
    Članica Državne revizijske komisije












    Vročiti:
    - REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, štefanova 5, Ljubljana
    - MOLLIER D.O.O. CELJE, Opekarniška cesta 3, Celje
    - OLYMPUS SLOVENIJA, d.o.o., Baznikova ulica 2, Ljubljana
    - SANOLABOR, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana
    - Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran