018-221/2010 Občina Trebnje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem., v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Miriam Ravnikar šurk ter članic mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek šinko, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Projektiranje in izgradnja vrtca Trebnje", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja STRABAG, d.o.o., Letališka cesta 33, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnik Igor Križanec, Dalmatinova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA TREBNJE, Golijev trg 5, Trebnje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 16. 9. 2010

odločila:

1. Zahtevku za revizijo, z dne 18. 8. 2010, se ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija v delu, kjer je določen rok za prejem ponudb 20. 8. 2010 do 10.00 (6. točka Navodil ponudnikom).

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 2.980,00 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po poteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je na portalu javnih naročil dne 2. 8. 2010, pod št. objave JN7000/2010, objavil obvestilo o naročilu "Projektiranje in izgradnja vrtca Trebnje".
Vlagatelj je še pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, z vlogo, z dne 18. 8. 2010, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev razpisne dokumentacije ter obvestila o naročilu, v delu, ki se nanaša na rok za oddajo ponudb ter na pogoj, da morajo biti vsi odgovorni projektanti vpisani v ustrezen imenik pri poklicni zbornici (ZAPS ali IZS).

Vlagatelj je navajal, da je naročniku postavil vprašanje v zvezi s pogojem vpisa odgovornih projektantov v ustrezen imenik pri poklicni zbornici (ZAPS ali IZS), in sicer je naročnika opozoril, da lahko postopek vpisa v zbornici, upoštevajoč veljavno zakonodajo (ZGO-1 in Zakon o priznavanju kvalifikacij državljanom držav članic Evropske Unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji) traja do 5 mesecev, kar pomeni, da obstaja velika verjetnost, da tuji ponudnik, ki nemudoma, še pred oddajo ponudbe, prične z vpisom svojih kadrov v zbornici, ne bo mogel pravočasno zagotoviti dejanskega vpisa. Naročnik kljub temu razpisne dokumentacije v tem delu ni spremenil. Vlagatelj je zatrjeval, da je gospodarska družba, registrirana kot samostojna pravna oseba v RS, vendar v 100 % lastništvu družbe Strabag AG. Vlagatelj ima na voljo celotne kapacitete družbe Strabag AG, in sicer tako tehnične kot tudi kadrovske, ekonomske, finančne in druge kapacitete. Strokovni kader vlagatelja je tuji kader, ki deluje na različnih projektih. Strokovni kader iz tujine izpolnjuje vse naročnikove kadrovske in referenčne pogoje iz razpisne dokumentacije, z izjemo pogoja, da mora biti strokovni kader vpisan v ustrezen imenik pri poklicni zbornici (ZAPS ali IZS). Strokovni kader izpolnjuje vse pogoje za vpis v imenik pri pristojni zbornici, kar pomeni, da ima ustrezno stopnjo izobrazbe, zahtevano število let delovnih izkušenj ter ustrezne reference, vendar pa tega kadra zaradi pomanjkanja časa ni bilo mogoče vpisati v ustrezen imenik pri poklicni zbornici (ZAPS ali IZS), saj je javno naročilo odprto le 18 dni. Vlagatelj je navedeni pogoj, da morajo biti vsi odgovorni projektanti, navedeni pod točko III.2.3) Tehnična sposobnost, v podtočki 12. objave obvestila o javnem naročilu ter pod točko 12. na 8. strani razpisne dokumentacije, vpisani v ustrezen imenik pri poklicni zbornici (ZAPS ali IZS), izpodbijal najprej v povezavi s prekratkim rokom za prejem ponudb. Postavljeni pogoj je za tuj kader nemogoče izpolniti v tako kratkem roku. Vlagatelj bi lahko izpolnil navedeni pogoj, vendar ne v časovnem obdobju 18 dni. Navedeni rok po mnenju vlagatelja ni skladen z določbami ZJN-2. Osnovno pravilo, ki je zapisano v prvem odstavku 50. člena ZJN-2, je, da mora naročnik pri določanju rokov za prejem ponudb upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, upoštevajoč pri tem minimalne roke, določene z ZJN-2. Minimalni rok za prejem ponudb v odprtem postopku je določen v 51. členu ZJN-2, in sicer najmanj 40 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu EU. Čeprav se je Državna revizijska komisija že večkrat postavila na stališče, da dolžina roka iz 51. člena ZJN-2 velja samo za tista javna naročila, ki se objavijo v Uradnem listu EU, ne pa tudi za javna naročila, ki so objavljena samo na portalu javnih naročil, to po mnenju vlagatelja ne pomeni, da lahko naročnik za javna naročila, ki so objavljena samo na portalu javnih naročil, določa poljubno krajši rok. Tudi pri teh javnih naročilih mora naročnik upoštevati zapletenost naročila, rok pa mora biti določen tako, da omogoča vsem zainteresiranim ponudnikom, da pri javnem naročilu sodelujejo. V konkretnem primeru je naročnik določil rok 18 dni, kar je premalo za vpis tujega kadra v imenik IZS, saj postopki vpisa trajajo bistveno dlje. Če naročnik želi ohraniti rok 18 dni, bi moral pogoj spremeniti na način, da mora strokovni kader v času oddaje ponudbe izpolnjevati pogoje za vpis v imenik IZS, do vpisa pa bi lahko prišlo naknadno, na primer v času podpisa pogodbe. Vlagatelj zgolj iz previdnosti poudarja, da v konkretnem primeru ne more biti upošteven argument, da je v Sloveniji dovolj strokovnjakov, ki v celoti izpolnjujejo naročnikove zahteve in sporni pogoj, saj ima vlagatelj pravico delovati v skladu s svojo poslovno politiko ter uporabljati razpoložljiv kader, ki mu je na voljo v konzorciju. Čeprav so informacije, ki jih je vlagatelj pridobil o najkrajšem možnem roku trajanja vpisa v imenik IZS, različne, vlagatelj zatrjuje, da v mesecu avgustu vpisa ni mogel opraviti prej kot v 55 dneh od začetka pripravljanja na vpis. Za vpis državljanov članic EU ali državljanov pogodbenic je potrebno k vlogi za vpis v imenik predložiti številna dokazila, od katerih mora biti večina predložena v izvirniku ali v overjenem prepisu in ne smejo biti starejša od treh mesecev. Če so napisana v tujem jeziku, jim mora biti priložen tudi slovenski prevod. Vlagatelj je navajal, da mora biti eno izmed dokazil, odločba ministrstva za okolje in prostor o priznanju poklicne kvalifikacije, izdano v skladu s predpisi, ki urejajo priznanje poklicne kvalifikacije državljanom držav članic EU za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v RS. Za pridobitev navedene odločbe je potrebno predložiti diplomo, skupaj s programom izobraževanja, dokazilo o delovnih izkušnjah, skladno s 45. členom ZGO-1, dokazilo o vpisu v poklicno združenje, dokazilo o nekaznovanju, dokazilo o državljanstvu ter dokazilo o plačilu upravne takse. Odločbo za priznanje kvalifikacije izda Ministrstvo za okolje in prostor v 14 dneh od prejema popolne vloge. šele po prejemu navedene odločbe pa se lahko odda popolna vloga za vpis v imenik IZS, ki se sestaja najmanj enkrat mesečno, vsaka popolna vloga za vpis v imenik IZS pa je rešena najpozneje v roku 30 dni po prejemu. Ob tem vlagatelj še poudarja, da je potrebno upoštevati še dejstvo, da gre za poletni mesec, ko je večina državne uprave na dopustu in ko se komisija sploh ni sestala.

Vlagatelj je dalje zatrjeval, da je sporni pogoj diskriminatoren do ponudnikov, ki nastopajo s tujim kadrom in neupravičeno pretirano obremenjujoč do takšnih ponudnikov. Tudi če bi naročnik določil dovolj dolg rok, da bi vlagatelj svoj kader lahko vpisal v imenik IZS, bi bilo to povezano z nesorazmernimi stroški, ki predstavljajo stroške prevoda, taks, materialnih stroškov ter plačila članarine IZS, pri čemer sploh ni nujno, da bi bilo predmetno javno naročilo vlagatelju oddano. Ponudniki, ki nastopajo s slovenskimi kadri, ki so že vpisani v imenik IZS, vseh teh stroškov nimajo, njihov kader pa v vsakem primeru dela na drugih projektih v RS, za katere se prav tako zahteva vpis v imenik IZS. Nasprotno pa bi se vlagateljevi kadri morali vpisati v imenik IZS samo zaradi možnosti sodelovanja na javnem razpisu. Vlagatelj zato zatrjuje, da je sporni pogoj nesorazmeren s predmetom javnega naročila, posledično pa tudi diskriminatoren do ponudnikov, ki nastopajo s tujim kadrom. Naročnik bi sporni pogoj lahko postavil kot odložni pogoj za veljavnost pogodbe o izvedbi javnega naročila, v smislu pravil civilnega prava in ne kot kadrovski pogoj. Kadrovski pogoj močno ovira kadre iz drugih držav članic EU, kar je v nasprotju s 43. in 49. členom PES, ki razglašata svobodo ustanavljanja in opravljanja storitev in pomenita posebni izraz načela prepovedi diskriminacije. Vlagatelj tudi opozarja na prakso sodišča EU, zlasti na primer C-234/03, kjer je bila izrecno postavljena zahteva, da naj se nacionalni ukrepi uporabljajo nediskriminatorno. Sodišče se je postavilo na stališče, da so določeni omejevalni nacionalni ukrepi dopustni tako, da ne diskriminirajo tujih ponudnikov, pri tem pa načelo enakosti, katerega posebni izraz je 49. člen PES, ne prepoveduje le očitne, temveč tudi vse oblike prikrite diskriminacije. Namen določitve kadrovskih pogojev je v tem, da si naročnik zagotovi, da bodo na projektu sodelovali usposobljeni strokovnjaki. V okviru tega cilja mora naročnik slediti načelu sorazmernosti in mora poskrbeti, da so postavljeni pogoji omejevalni v čim manjši možni meri, ki še zagotavlja izpolnjevanje naročnikovih ciljev. V konkretnem primeru je naročnikov cilj ta, da pridobi ustrezne strokovnjake, ki imajo izobrazbo, izkušnje in reference. Pri tem slovenska zakonodaja zahteva, da so odgovorni kadri vpisani v imenik IZS šele v času, ko opravljajo posamezno funkcijo odgovornega kadra. Nobene potrebe torej ni, da naročnik zahteva, da je ta pogoj izpolnjen že v času oddaje ponudbe, saj bo z drugačnimi, manj obremenjujočimi pogoji, prišel do povsem istega cilja in do istih strokovnjakov. Tudi ZGO-1 ne daje pravne podlage za to, da naročniki zahtevajo, da je strokovni kader že v času oddaje ponudbe vpisan v imenik IZS. Določba 46. člena ZGO-1 določa, da lahko tuja fizična oseba ob pogoju vzajemnosti nastopa kot odgovorni projektant, če je v času, ko nastopa kot odgovorni projektant, pri pristojni poklicni zbornici vpisana v ustrezen imenik. Naročniki imajo seveda pravico, da preverijo izpolnjevanje zmožnosti tega dejstva, vendar lahko to storijo tudi tako, da preverijo, ali strokovni kader izpolnjuje vse pogoje za vpis v imenik IZS. IZS nima diskrecijske pravice, da zavrne vpis posameznega prosilca, ki odda popolno dokumentacijo, zaradi česar je gotovo dejstvo, da bo v imenik IZS vpisana oseba, ki izpolnjuje vse pogoje in je oddala prijavo.

Naročnik je s sklepom, izdanim dne 27. 8. 2010, pod št. 430-8/2010-6, zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnil.

Glede roka za oddajo ponudb je naročnik pojasnil, da se kot primeren rok šteje rok, ki omogoča pripravo popolne ponudbe. Naročnik je v konkretnem primeru upošteval kompleksnost javnega naročila in njegove zahteve za pripravo ponudbene dokumentacije ter pri tem ugotovil, da se zahteva izpolnitev nekaj obrazcev (skupaj približno 15 strani), predložitev finančnega zavarovanja (bančne garancije), nekaj obrazcev (BON, â??) ter potrjene reference. Naročnik je upoštevaje kompleksnost priprave ponudbene dokumentacije ugotovil, da je rok za predložitev ponudb takšen, da omogoča pripravo popolne ponudbe, saj pridobitev ustreznih dokazil in potrdil ne zahteva več kot nekaj dnevnega roka. še najdlje lahko traja pridobitev bančne garancije, pa še to največ teden dni. Posledično za ponudnike, ki pogoje izpolnjujejo, priprava ponudbe in pridobitev dokazil ne more trajati več kot teden dni. Pri ponudnikih, ki pogojev samostojno ne izpolnjujejo, je naročnik v razpisni dokumentaciji predvidel tudi možnost, da dokazujejo pogoje, sklicujoč se na partnerje ali podizvajalce, oziroma da predložijo ustrezno dokazilo o razpoložljivosti ustreznih kadrov (npr. s podjemno pogodbo). Naročnik ni zahteval redno zaposlenih kadrov, temveč je ponudnikom prepustil obliko izkazovanja pogoja. Glede trajanja postopka vpisa pri poklicni zbornici naročnik meni, da ni dolžan prilagajati rokov za izpolnjevanje posebnih pogojev posameznim ponudnikov, iz razlogov, ki ležijo na strani ponudnikov. Vlagatelj je zatrjeval, da spornega pogoja ni dolžan izpolnjevati drugače kot z lastnimi resursi ter ni zatrjeval, da mu naročnik ne omogoča drugačnih načinov za izpolnjevanje kadrovskih pogojev. Po analogiji, ki jo je navajal vlagatelj, bi moral vsak naročnik za katerokoli javno naročilo dati nekaj mesečni rok, da bi ponudniki izpolnili sicer legitimno postavljene pogoje. Takšna analogija je pravno nevzdržna, saj zastavljeni pogoj ni neupravičeno diskriminatoren. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat poudarila v svojih odločitvah, je vsak pogoj in merilo do določene mere diskriminatorno, saj je ravno namen pogojev ločiti sposobne od nesposobnih oziroma bolj sposobne od manj sposobnih. Naročnik je pri postavitvi pogojev avtonomen, kolikor je pogoj vsebinsko povezan s predmetom javnega naročila, kar v konkretnem primeru vsekakor je, saj je članstvo eden izmed pogojev za opravljanje poklica odgovornega projektanta in vodjo del po določilih ZGO-1, med strankama pa tudi ni sporno, da je pogoj sorazmeren s predmetom naročila, saj vlagatelj naročniku ni očital prezahtevnega pogoja ali prevelikega števila zahtevanih kadrov. Kot izhaja iz pogojev pod točko 7.1.12 in 7.1.13 razpisne dokumentacije, je naročnik med dokazili zahteval, da imajo kadri reference, kar pomeni, da so že morali opravljati podobno vlogo, kot jo bodo opravljali po ponudbi. Posledično kader, ki še ni vpisan v zbornico, nima ustreznih referenc. V pogoju pod točko 7.1.13 je bila zahtevana referenca, skladna s pogojem iz točke 7.1.9, ta pa zahteva skladnost gradnje z Uredbo, torej slovensko zakonodajo, ki je tuji kader, ki ne pozna domače zakonodaje in ni vpisan v imenik, ne more imeti. Vlagatelj ni zatrjeval, da poznavanje domače zakonodaje ni bistveno oziroma navedenega ne izpodbija, naročnik pa dodaja, da se projektiranje po državah bistveno razlikuje zaradi različnih lokalnih zakonodaj, zaradi česar ZGO-1 tudi predpisuje obvezno članstvo. Naročnik zato zgolj podredno dodaja, da ponudnik ne bi mogel izkazati izpolnjevanja pogojev s tujimi kadri, saj ti nimajo ustreznih referenc.

Glede na zahteve vlagatelja, da bi moral naročnik dopustiti odložnost spornega pogoja in dopustiti, da se preveri le izpolnjevanje pogojev za vpis v evidenco, naročnik ugotavlja, da je v navedenem delu avtonomen. Naročnik lahko vedno upravičeno zahteva, da mu ponudnik dokazuje sposobnost izpolnjevanja pogojev na dan oddaje ponudbe, torej da je sposoben prevzeti posel v času, ko odda ponudbo in ne, da se zgolj zavezuje, da bo sposoben izpolniti pogoje v nekem vnaprej določenem obdobju. Takšen pogoj ni neupravičeno diskriminatoren in je vsebinsko povezan s predmetom naročila. Naročnik pa ni tisti, ki bi lahko presojal izpolnjevanje pogojev za vpis v imenik IZS, saj je to naloga pristojne zbornice.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 30. 8. 2010, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 1. 9. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v prejeto dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Med naročnikom in vlagateljem je sporen kadrovski pogoj zahteva iz razpisne dokumentacije, da mora ponudnik zagotoviti odgovorne projektante, vpisane v ustrezen imenik pri poklicni zbornici (ZAPS ali IZS).

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, pod točko 12. (Preverjanje sposobnosti) Navodil ponudnikom ter v objavi obvestila o naročilu, pod točko III.2.3) (Tehnična sposobnost), podtočko 12. določil naslednje pogoje:

"12. Ponudnik mora za izvedbo naročila zagotoviti naslednje kadre:
- odgovorni vodja projekta (lahko eden od odgovornih projektantov);
- odgovorni projektant za arhitekturo (univ.dipl.inž.arh.);
- odgovorni projektant za gradbene konstrukcije - statika (univ.dipl.inž.grad.);
- odgovorni projektant za strojne inštalacije in opremo (univ.dipl.inž.str.);
- odgovorni projektant za električne inštalacije in opremo (univ.dipl.inž.el.).

Vsi navedeni odgovorni projektanti morajo biti vpisani v ustrezen imenik pri poklicni zbornici (ZAPS ali IZS)(v primeru skupne ponudbe lahko pogoj izpolnjujejo vsi partnerji skupaj, ali ga ponudnik dokazuje s podizvajalcem, navedenim v obrazcih ponudbe)."

Kot izhaja iz objave obvestila o javnem naročilu in kot je to zatrjeval vlagatelj v zahtevku za revizijo, je vlagatelj naročniku glede navedenih pogojev postavil naslednje vprašanje:

"V razpisni dokumentaciji je zahtevano, da morajo biti vsi navedeni odgovorni projektanti in odgovorni vodje del vpisani v ustrezen imenik pri poklicni zbornici (ZAPS ali IZS). Postopek vpisa v zbornici, upoštevajoč veljavno zakonodajo (ZGO-1 in Zakon o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji - Uradni list RS, št. 21/02) lahko traja do 5 mesecev kar pomeni, da obstaja velika verjetnost, da tuji ponudnik, ki nemudoma (še pred oddajo ponudbe) prične z vpisom svojih kadrov v zbornici, ne bo mogel pravočasno zagotoviti dejanskega vpisa. Kako bo naročnik z razpisnimi pogoji preprečil diskriminiranost tujih odgovornih oseb za izvedbo naročila""

Naročnik je podal naslednji odgovor:

"Primerjava ponudnika je podobna kot če bi želeli, naj naročnik odloži razpis, dokler bodoči projektant pri ponudniku ne bo diplomiral, ker pač šolanje traja 4 leta. Na trgu obstaja čez tisoč domačih in tujih projektantov in odgovornih vodij del, tako domačih kot tistih s priznanimi kvalifikacijami iz držav članic EU, ponudnik pa lahko v okviru navedenih sklene ustrezne pogodbe na način, da bo izpolnjeval zahtevan pogoj. Določba naročnika posledično ni neupravičeno diskriminatorna."

Državna revizijska komisija je dalje ugotovila, da je bil rok za prejem ponudb v obravnavanem primeru določen dne 20. 8. 2010 do 10.00 ure. Glede na dejstvo, da je bilo obvestilo o naročilu objavljeno na portalu javnih naročil dne 2. 8. 2010, gre zaključiti, da je bil določen 18 dnevni rok za predložitev ponudb (kar med strankama ni sporno).

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo najprej izpodbijal sporni kadrovski pogoj po zagotoviti odgovornih projektantov, vpisanih v ustrezen imenik pri poklicni zbornici (ZAPS ali IZS), v povezavi z domnevno prekratkim rokom za prejem ponudb. Zatrjeval je, da nastopa s tujim kadrom, ki sicer izpolnjuje vse pogoje za vpis v imenik pri poklicni zbornici, vendar se ne more vpisati v imenik pri poklicni zbornici v roku 18 dni, ki je bil v obravnavanem primeru določen za prejem ponudb.

Državna revizijska komisija je iz navedenih zatrjevanj vlagatelja ugotovila, da vlagatelj v tem delu ne nasprotuje vsebini kadrovskega pogoja, katerega tudi sicer lahko izpolni s svojimi kadri, ampak vlagatelj navedenega pogoja ne more izpolniti zaradi prekratkega roka za prejem ponudb. Zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presodila, ali je naročnik, ob upoštevanju zahtevanega kadrovskega pogoja, pri določitvi rokov ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2).

Osnovno pravilo, kot je zapisano v prvem odstavku 50. člena ZJN-2, je, da mora naročnik pri določanju rokov za prejem ponudb upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, upoštevaje pri tem minimalne roke, določene z ZJN-2. Navedeno pomeni, da mora naročnik v vsakem primeru upoštevati vsaj minimalne roke za predložitev ponudb, kot jih določa ZJN-2, v primeru zahtevnejših javnih naročil pa jih mora ustrezno podaljšati.

Naročnik je obravnavano javno naročilo izvajal po postopku po postopku s pogajanji po predhodni objavi skladno z 28. členom ZJN-2 in ne po odprtem postopku, iz česar izhaja vlagatelj v zahtevku za revizijo. Rok za prejem ponudb v postopku s pogajanji po predhodni objavi je določen v 55. členu ZJN-2, in sicer 30 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije. Po določbi 56. člena ZJN-2 pa lahko naročniki, če se iz razloga nujnosti, v primeru oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi, roki za oddajo ponudbe ne morejo upoštevati, določijo rok za prejem ponudb, ki ne sme biti krajši, kakor 10 dni od datuma povabila k oddaji ponudb. Ker pa v obravnavanem primeru naročnik obvestilo o naročilu ni bil dolžan objaviti v Uradnem listu EU in ga tudi ni objavil v Uradnem listu EU, je potrebno zaključiti, da ZJN-2 ne določa (minimalnega) roka za prejem ponudb v postopku s pogajanji po predhodni objavi.

V primeru, ko ZJN-2 minimalnega roka za prejem ponudb ne določa, je zato potrebno, skladno s prvim odstavkom 50. člena ZJN-2, pri presoji primernosti roka v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali je rok primeren glede na zapletenost naročila in glede na čas, ki je potreben za pripravo ponudbe. Pri tem je dokazno breme, da rok za prejem ponudb ni primeren, oziroma je prekratek, glede na navedene okoliščine, na vlagatelju. Skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji oddaje javnih naročil, mora namreč tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, le-tega tudi dokazati, oziroma zanj predlagati dokaze.

Vlagatelj je v konkretnem primeru zatrjeval, da je rok prekratek iz razloga, ker vlagatelj potrebuje daljši čas za pripravo ponudbe, zaradi začetka in končanja ustreznih postopkov za vpis svojega (tujega) kadra v imenik pri poklicni zbornici, skladno z ZGO-1 in Zakonom o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic EU za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v RS. Zatrjevano dejstvo je vlagatelj konkretiziral in izkazoval s tem, da je potrebno za vpis državljanov članic EU ali državljanov pogodbenic k vlogi za vpis v imenik predložiti določene dokumente, in sicer dokazilo o državljanstvu (fotokopija veljavnega osebnega dokumenta, iz katerega je razvidno državljanstvo ali potrdilo o državljanstvu, izdano po predpisih matične države), potrdilo združenja oziroma organa, v katerega je vpisan v matični državi, dokazilo, da ima posameznik v matični državi pravico opravljati storitve, zaradi katerih se vpisuje v imenik (kot ustrezno dokazilo se šteje dokazilo o usposobljenosti, izdano v skladu s predpisi matične države), dokazilo o ustreznosti pridobljene poklicne kvalifikacije (kot ustrezno dokazilo se šteje odločba ministrstva za okolje in prostor, o priznanju poklicne kvalifikacije, izdana v skladu s predpisi, ki urejajo priznanje poklicne kvalifikacije državljanom držav članic EU za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v RS), dokazilo podjetja o pridobljenih delovnih izkušnjah iz tistega področja, za katerega si posameznik želi pridobiti pooblastilo, dokazilo, ki ne sme biti starejše od treh mesecev, o tem, da posameznik ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo, na kazen zapora več kot treh mesecev, ter da mu v matični državi ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, razen če je veljavnost tega ukrepa že potekla (za ustrezno dokazilo se šteje potrdilo pristojnega organa matične države, iz katerega izhaja dejstvo o nekaznovanosti, izdano v skladu s predpisi matične države, oziroma če matična država tega potrdila ne izdaja, potrdilo o verodostojnosti prisege ali slovesne izjave o nekaznovanosti, ki jo je takšen posameznik dal pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred IZS) in dokazilo o plačani vpisnini.

Vlagatelj je izmed navedenih dokazil izpostavil odločbo ministrstva za okolje in prostor o priznanju poklicne kvalifikacije, ki mora biti izdana v skladu s predpisi, ki urejajo priznanje poklicne kvalifikacije državljanom držav članic EU za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v RS in pri tem zatrjeval, da je za pridobitev navedene odločbe potrebno predložiti diplomo, skupaj s programom izobraževanja, dokazilo o delovnih izkušnjah, skladno s 45. členom ZGO-1, dokazilo o vpisu v poklicno združenje, dokazilo o nekaznovanju, dokazilo o državljanstvu ter dokazilo o plačilu upravne takse. Odločbo za priznanje kvalifikacije izda Ministrstvo za okolje in prostor v 14 dneh od prejema popolne vloge. šele po prejemu navedene odločbe pa se lahko odda popolna vloga za vpis v imenik IZS, ki se sestaja najmanj enkrat mesečno, vsaka popolna vloga za vpis v imenik IZS pa je rešena najpozneje v roku 30 dni po prejemu.

Državna revizijska komisija je pri presoji navedenih revizijskih očitkov najprej v Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 s sprem., v nadaljevanju: ZGO-1), ki, kot je to navajal vlagatelj, v 45. členu določa, da je odgovorni projektant lahko posameznik, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezen imenik in ima po končanem študiju za pridobitev univerzitetne izobrazbe najmanj pet let delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za zahtevni objekt, oziroma najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za manj zahtevni objekt, po končanem študiju za pridobitev visoke strokovne izobrazbe pa najmanj sedem let pri zahtevnih objektih in najmanj pet let pri manj zahtevnih objektih. Zakon pri tem ne določa morebitnih posebnih pogojev za odgovorne projektante, ki so tuje fizične osebe (nerezidenti), iz česar izhaja, da morajo biti vsi odgovorni projektanti vpisani v ustrezen imenik. Pogoje za vpis v imenik poklicnih zbornic (IZS in ZAPS) določa 126. člen ZGO-1, skladno s katerim se lahko v imenik ZAPS vpiše posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da ima v Republiki Sloveniji pridobljeno univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo ali da ima v Republiki Sloveniji nostrificirano diplomo o pridobitvi takšne izobrazbe, ki zagotavlja znanja, potrebna za izdelovanje načrtov iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona oziroma prostorskih aktov, 2. da ima pri ZAPS opravljen strokovni izpit za odgovorno arhitekturno ali krajinsko-arhitekturno projektiranje oziroma prostorsko načrtovanje in 3. da ima urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu z določbami tega zakona. V imenik IZS pa se lahko vpiše posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da ima v Republiki Sloveniji pridobljeno univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo ali da ima v Republiki Sloveniji nostrificirano diplomo o pridobitvi takšne izobrazbe, ki zagotavlja znanja, potrebna za izdelovanje načrtov iz 3. do 8. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona, znanja s področja opravljanja geodetskih storitev, odgovornega vodenja del in drugih inženirskih storitev, 2. da ima pri IZS opravljen strokovni izpit za odgovorno gradbeno in drugo projektiranje, opravljanje geodetskih storitev, odgovorno vodenje del oziroma opravljanje drugih inženirskih storitev in
3. da ima urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu z določbami tega zakona. Določba 128. člena ZGO-1 ureja postopek odločanja o vpisu v imenik in določa, da ko pristojni organ ZAPS oziroma IZS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za vpis v imenik, izpolnjuje pogoje iz 126. člena tega zakona, ga vpiše v imenik in mu o tem, da je vanj vpisan, izda potrdilo. Če pristojni organ ZAPS oziroma IZS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za vpis v imenik, ne izpolnjuje takšnih predpisanih pogojev, vpis v imenik z odločbo, izdano v upravnem postopku, zavrne. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

Podrobnejša ureditev postopka za vpis v imenik poklicne zbornice ZAPS in IZS določa Pravilnik o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS. št. 123/03 s sprem., v nadaljevanju: pravilnik). Odločanje o zahtevi za vpis v imenik je urejeno v 13. členu pravilnika, ki določa, da potem, ko pristojni evidenčni organ ugotovi, da vlagatelj zahteve za vpis v imenik izpolnjuje vse pogoje za vpis, posameznika vpiše v imenik, hkrati pa vpisanemu posamezniku izda potrdilo o vpisu v imenik, ki ga le-ta uporablja za izkazovanje pri opravljanju storitev. Da bi ZAPS oziroma IZS ugotovila, ali vlagatelj zahteve za vpis izpolnjuje pogoje za vpis, lahko v postopku vpisa posameznika v imenik, v dokaznem postopku, v skladu s predpisi o splošnem upravnem postopku, od njega zahteva predložitev dodatnih dokazil, če so potrebna za odločitev o vpisu v imenik. Če zahteva za vpis v imenik ni popolna, pristojni evidenčni organ predlagatelja pozove, da zahtevo za vpis dopolni v roku osmih dni po prejemu zahteve za dopolnitev. Če vlagatelj zahteve za vpis ne dopolni, pristojni evidenčni organ zahtevo za vpis v imenik zavrže. Če pristojni evidenčni organ ugotovi, da vlagatelj zahteve za vpis v imenik ne izpolnjuje pogojev za vpis v imenik, zavrne vpis v imenik z odločbo, izdano v upravnem postopku. Zoper odločbo, s katero ZAPS oziroma IZS odloči o zahtevi za vpis v imenik, je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve. Pravilnik dalje v 16. členu določa, da se EU arhitekti vpisujejo v imenik ZAPS, EU inženirji pa v imenik IZS, na način in pod pogoji, določenimi v 13. členu tega pravilnika, razen če ni v tem poglavju posamezno vprašanje urejeno drugače. Pravilnik v 17. členu posebej ureja zahtevo za vpis v imenik, ki jo podajo EU arhitekti in EU inženirji, ki morajo, kot je to navajal vlagatelj v zahtevku za revizijo, vsebovati naslednje podatke in dokazila: 1. ime, priimek, državljanstvo, datum in kraj rojstva, 2. dokazilo o državljanstvu, 3. podatke o združenju oziroma organu, v katerega je posameznik vpisan v matični državi, 4. naslov zaposlitve v državi, kjer ima sedež oziroma naslov zaposlitve ali kontaktni naslov v Republiki Sloveniji, 5. dokazilo, da ima posameznik v matični državi pravico opravljati storitve, zaradi katerih se vpisuje v imenik, 6. dokazilo o ustreznosti pridobljene poklicne kvalifikacije, 7. dokazilo o pridobljenih delovnih izkušnjah, ki se za opravljanje storitve, zaradi katere se vpisuje v imenik, zahtevajo predpisi o graditvi objektov, 8. dokazilo, ki ne sme biti starejše od treh mesecev, da posameznik ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev ter da mu v matični državi članici ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, razen če je veljavnost tega ukrepa že potekla in 9. dokazilo o plačani vpisnini. Za dokazilo iz 2. točke prejšnjega odstavka se šteje fotokopija veljavnega osebnega dokumenta, iz katerega je razvidno državljanstvo ali potrdilo o državljanstvu, izdano po predpisih matične države. Za dokazilo iz 5. točke prvega odstavka tega člena se šteje dokazilo o usposobljenosti, izdano v skladu s predpisi matične države. Za dokazilo iz 6. točke prvega odstavka tega člena se šteje potrdilo o pridobljeni diplomi, o opravljenem strokovnem izpitu ali drugo potrdilo, ki izkazuje pridobitev poklicne kvalifikacije oziroma odločba ministrstva, pristojnega za delo, o priznanju poklicne kvalifikacije, izdana v skladu s predpisi ki urejajo priznanje poklicne kvalifikacije državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Za dokazilo iz 8. točke prvega odstavka tega člena se šteje potrdilo pristojnega organa matične države, iz katerega izhaja dejstvo o nekaznovanosti, izdano v skladu s predpisi matične države, oziroma če matična država tega potrdila ne izdaja, potrdilo o verodostojnosti prisege ali slovesne izjave o nekaznovanosti, ki jo je takšen posameznik dal pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred ZAPS oziroma IZS. Vsa dokazila, razen dokazil iz druge točke prvega odstavka tega člena, ki jih mora posameznik predložiti v skladu z drugim odstavkom tega člena, morajo biti predložena v izvirniku ali v obliki overjenega prepisa in ne smejo biti starejša od treh mesecev. Če so napisana v tujem jeziku, jim mora biti priložen tudi slovenski prevod.

Državna revizijska komisija je iz določb ZGO-1 in pravilnika ugotovila, da je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da se za odgovorne projektante iz EU zahteva številna dokazila, katerih večino je potrebno predložiti v izvirniku ali v obliki overjenega prepisa in ne smejo biti starejša od treh mesecev. Glede dokazila o ustreznosti pridobljene poklicne kvalifikacije, katerega je vlagatelj še posebej izpostavil kot dokazila, katerega pridobivanje traja dlje časa, je sicer potrebno ugotoviti, da ne drži trditev vlagatelja, da se kot ustrezna šteje odločba ministrstva za okolje in prostor, ampak se dopušča predložitev potrdila o pridobljeni diplomi, o opravljenem strokovnem izpitu ali drugega potrdila, ki izkazuje pridobitev poklicne kvalifikacije oziroma odločba ministrstva, pristojnega za delo, o priznanju poklicne kvalifikacije, izdana v skladu s predpisi ki urejajo priznanje poklicne kvalifikacije državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Potrebno pa je dalje pritrditi vlagatelju v tem, da je potrebno skladno z Zakonom o priznavanju kvalifikacij državljanom držav članic Evropske Unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 21/02 s sprem., v nadaljevanju: ZPKEU) za pridobitev navedene odločbe pristojnega ministrstva o priznanju poklicne kvalifikacije predložiti določena dokazila. Tako iz 9. člena ZPKEU izhaja, da mora vloga za postopek za začetek postopka za priznanje kvalifikacije vsebovati zlasti dokazilo o državljanstvu, diplomo, spričevalo ter druga dokazila o izobrazbi in izkaze o strokovni usposobljenosti ter poklicnih izkušnjah, dokazilo o drugih kvalifikacijah ter dokazila o vsebini in poteku usposabljanja. V postopku pa lahko ministrstvo zahteva, da kandidat poleg dokazil iz prejšnjega odstavka predloži še druga dokazila. Listine, razen dokazila o državljanstvu, se praviloma predložijo v overjenem prevodu, njihov izvirnik pa na vpogled. Rok za odločitev ministrstva je določen v 10. členu ZPKEU, ki določa, da mora ministrstvo izdati odločbo o vlogi in jo vročiti kandidatu najkasneje v štirih mesecih od dneva, ko je prejel popolno vlogo.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju vseh navedenih določb ocenila, da je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da ob upoštevanju vseh dokazil, ki jih je potrebno predložiti za vpis odgovornih projektantov iz EU v imenik pri poklicni zbornici (IZS ali ZAPS), predvsem pa dokazila o ustreznosti pridobljene poklicne kvalifikacije, v okviru katerega je lahko predhodno potrebno pridobiti tudi odločbo ministrstva, pristojnega za delo, o priznanju poklicne kvalifikacije, katere izdaja lahko traja tudi do 4 mesece, ter tudi trajanju samega postopka vpisa v imenik pri poklicni zbornici, z odgovornimi projektanti iz EU ni mogoče izpolniti spornega kadrovskega pogoja po zagotoviti odgovornih projektantov, vpisanih v ustrezen imenik pri poklicni zbornici (ZAPS ali IZS) v roku 18 dni, ki je bil v obravnavanem primeru določen za prejem ponudb in da vlagatelj posledično v navedenem roku ne more pripraviti pravočasne in popolne ponudbe.

Državna revizijska komisija je zato zaključila, da je vlagatelj uspel izkazati, da je rok za prejem ponudb, ki je bil določen v 6. točki Navodil ponudnikov, 20. 8. 2010 do 10.00, v nasprotju s prvim odstavkom 50. člena ZJN-2, saj vlagatelju in ostalim ponudnikom, ki nastopajo s kadri iz EU, ne zagotavlja časa, potrebnega za pripravo pravočasne in popolne ponudbe. S tem povezani revizijski očitki vlagatelja so zato utemeljeni.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo izpodbijal sporni kadrovski pogoj po zagotoviti odgovornih projektantov, vpisanih v ustrezen imenik pri poklicni zbornici (ZAPS ali IZS), tudi iz razloga, ker naj bi bil pogoj diskriminatoren do ponudnikov, ki nastopajo s tujim kadrom in neupravičeno pretirano obremenjujoč do takšnih ponudnikov.

Vlagatelj je kot razlog diskriminatornosti in nesorazmernosti navajal nesorazmerne stroške, ki naj, zaradi sodelovanja na konkretnem razpisu, potrebni pri vpisu v imenik pri IZS ter članarine IZS nastali ponudnikom, ki nastopajo s tujimi kadri, medtem, ko ponudniki, ki nastopajo s kadri iz RS, teh stroškov nimajo. Sporni kadrovski pogoj naj bi bil posledično tudi nesorazmeren in v nasprotju z namenom določitve kadrovskih pogojev, zaradi česar vlagatelj predlaga, da naročnik sporni pogoj oblikuje kot odložni pogoj po odločitvi o oddaji naročila, za veljavnost pogodbe o izvedbi javnega naročila, in sicer tako, da ti ponudniki v času oddaje ponudbe izkažejo zgolj izpolnjevanje vseh zahtev za vpis v imenik pri poklicni zbornici, šele v primeru dodelitve naročila takemu ponudniku pa bi ta izkazal, da je vpisan v imenik pri poklicni zbornici.

Državna revizijska komisija je navedene revizijske očitke kot neutemeljene zavrnila.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala v svojih odločitvah, je naročnik pri postavitvi pogojev načeloma avtonomen, vendar pa mora pri določanju (postavljanju) pogojev upoštevati določbe ZJN-2, zlasti pa temeljna načela javnega naročanja. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2 naročniku nalaga, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.

V obravnavanem primeru, po oceni Državne revizijske komisije, zgolj dejstvo, da bi se vlagatelj zaradi izpolnitve spornega kadrovskega pogoja moral vpisati v imenik pri poklicni zbornici in plačevati članarino, zaradi česar bi mu nastali stroški, sicer pa sporni kadrovski pogoj lahko izpolni, ne zadostuje za zaključek, da je sporni kadrovski pogoj zato diskriminatoren. Vlagatelj namreč ni zatrjeval in izkazal, da ostalim ponudnikom, ki nastopajo s kadrom iz RS, takšni stroški ne bi nastali oziroma da jim ne bi nastali v takšni višini. Tudi sicer iz prakse javnega naročanja izhaja, da nastanejo ponudnikom pri pripravi ponudbe različno visoki stroški, kar pa ne pomeni, da je zato naročnik ponudnike neenakopravno obravnaval. Nenazadnje ne gre spregledati, da vlagatelj naročniku ne odreka pravice, da od ponudnikov zahteva izpolnitev spornega kadrovskega pogoja, ampak zgolj predlaga odložitev izpolnitve pogoja na čas po odločitvi o oddaji naročila, pri čemer pa bi ponudniku tudi v tem primeru nastali stroški. Državna revizijska komisija je zato ocenila, da zgolj morebitni višji stroški (ki jih vlagatelj sicer ni izkazal) v zvezi z izpolnitvijo spornega kadrovskega pogoja pri vlagatelju, ki nastopa s tujim kadrom, ne izkazujejo, da je naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2.

Iz enakih razlogov pa, po oceni Državne revizijske komisije vlagatelj tudi ni izkazal, da bi naročnik ravnal v nasprotju z načelom sorazmernosti iz 10. člena ZJN-2, ki določa, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezani s predmetom javnega naročanja. Naročnik je namreč postavil pogoj, ki ga vlagatelj lahko izpolni, kolikor pa bi naročnik upošteval predlog vlagatelja, da bi sorazmernost naročnik dosegel na drugačen način, in sicer tako, da bi sporni pogoj določil kot odložni pogoj, pa bi se lahko zgodilo prav to, da bi naročnik neenakopravno obravnaval ponudnike, ki nastopajo s kadrom iz RS in bi ti morali izpolniti pogoj že v času oddaje ponudbe in ponudnike, ki nastopajo s kadrom iz tujine, ki bi v času oddaje ponudbe zgolj izkazali, da izpolnjuje vse zahteve za vpis v imenik pri poklicni zbornici, pogoj pa lahko izpolnili šele po odločitvi o oddaji naročila, kolikor bi seveda bili izbrani. Potrebno je pritrditi naročniku, da bi v takšnem primeru lahko prišlo do situacije, ko bi moral naročnik presojati, ali ponudnik, ki nastopa s tujim kadrom, izpolnjuje vse zahteve za vpis v imenik pri poklicni zbornici, kar pa ni njegova pristojnost.

Državna revizijska komisija je ob vsem ugotovljenem zaključila, da je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik, zaradi postavitvi zahteve po zagotoviti odgovornih projektantov, vpisanih v ustrezen imenik pri poklicni zbornici (ZAPS ali IZS), ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 50. člena ZJN-2, ko je določil rok 18 dni za prejem ponudb.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zahtevku za revizijo vlagatelja in razveljavila razpisno dokumentacijo v delu, kjer je določen rok za prejem ponudb 20. 8. 2010 do 10.00 (6. točka Navodil ponudnikom).

Naročnik bo moral v postopku oddaje predmetnega javnega naročila določiti primeren rok za prejem ponudb, ki bo upošteval tudi čas, ki je potreben za pripravo ponudb, zaradi trajanja postopkov, ki so potrebni za vpis odgovornih projektantov iz tujine, v imenik IZS.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških vlagatelja temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN in 154. členu ZPP. Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo delno uspel, je Državna revizijska komisija ocenila, da se vlagatelju, v sorazmerju z doseženim uspehom v postopku, povrne polovico potrebnih stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000,00 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, in 20 % DDV na odvetniško nagrado v višini 160,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 5.960,00 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino, medtem, ko je priglašene stroške pod postavko "materialni stroški 2 %" zavrnila, ker vlagatelj slednje postavke po vsebini in višini ni specificiral skladno s 6. delom Tarife ZOdvT, zaradi česar se vlagatelju stroški pod to postavko skladno s 5. odstavkom 22. člena ZRPJN ne priznajo. Skupna višina vlagatelju priznanih potrebnih stroškov 5.960,00 EUR, ob polovičnem uspehu vlagatelja v revizijskem postopku, tako znaša 2.980,00 EUR.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 2.980,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tem odstavku. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 16. 9. 2010


Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- OBČINA TREBNJE, Golijev trg 5, Trebnje
- Odvetnik Igor Križanec, Dalmatinova 5, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran