Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-224/2010 Javni zavod Radiotelevizija Slovenija

    Številka: 018-224/2010-2
    Datum sprejema: 16. 9. 2010

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN (Uradni list RS, št. 78/99 in nasl.) v senatu predsednice Vide Kostanjevec in članic mag. Nataše Jeršič in Miriam Ravnikar šurk, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Zamenjava dveh diesel električnih agregatov", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika ESOTECH, d.d., Preloška cesta 1, Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika JAVNI ZAVOD RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA, Kolodvorska 2, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 16. 9. 2010

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo, z dne 4. 8. 2010, se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, vsebovana v Odločitvi o oddaji javnega naročila JN-B0368, izdani dne 22. 7. 2010.

    2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 5.000,00 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po poteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je na portalu javnih naročil, dne 9. 4. 2010, pod št. objave JN2812/2010 objavil obvestilo o javnem naročilu "Zamenjava dveh diesel električnih agregatov".

    Naročnik je dne 22. 7. 2010 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila JN-B0358, s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudniku PRINSIS, d.o.o., Peske 15, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
    Vlagatelj je z vlogo, z dne 4. 8. 2010, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitve naročnikove odločitve o oddaji naročila, izločitev ponudbe izbranega ponudnika kot nepopolne in izbor ponudbe vlagatelja kot popolne in najugodnejše.

    Vlagatelj je najprej izpodbijal naročnikovo ugotovitev o nepopolnosti ponudbe vlagatelja. Zaključek naročnika, da vlagatelj ni predložil ustrezne izjave o skladnosti (EC), je po mnenju vlagatelja napačen. Kot je razvidno iz pojasnila vlagatelja, ki je bilo naročniku posredovano dne 24. 6. 2010, na podlagi poziva naročnika, gre pri tipu elektroagregata C. in tipu elektroagregata D. za isto vrsto opreme, istega proizvajalca, pri čemer je razlika le v nazivu opreme, ne pa pri tehničnih lastnostih opreme. Proizvajalec C. je z uvedbo novih katalogov tudi spremenil poimenovanje za ta elektroagregat. Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil izjavo proizvajalca C., ki to potrjuje. Vlagatelj je smiselno enako zatrjeval nepravilno ravnanje naročnika, v zvezi z drugo alinejo 3. vprašanja naročnika (tehnični podatki za cel DEA sklop) in 4. vprašanje (vzorec standardnih testnih protokolov, točka 4.2.27).

    Po prepričanju vlagatelja je dalje napačen zaključek naročnika glede ustreznosti vlagateljeve ponudbe v delu, ki se nanaša na preklopna mesta in blokovne sheme sistema, kjer je naročnik napačno ocenil tehnično neustreznost. Ne glede na to, da je vlagatelj že v ponudbi (stran 106 do 255) in v dopolnitvi ponudbe, z dne 24. 6. 2010 (4. alineja obrazložitve glede preklopnih mest), že prikazal tehnično rešitev, ki je bila zahtevana z razpisno dokumentacijo, je vlagatelj v zahtevku za revizijo podal kratek povzetek. V zvezi s podrobnim opisom in celotno zasnovo sistema (točka 4.2.26), glede krmiljenja preklopnih mest, je navedel, da je celotni sistem sestavljen iz dveh elektroagregatov, ki delujeta paralelno in sinhronizirano z glavno mrežo. Vsak izmed elektroagregatov ima svoj kontrolnik, katera sta med seboj povezana in delujeta v paraleli. Vsak posamezni preklop ima svoj krmilnik in posamezni krmilniki preklopnih mest so komunikacijsko povezani in omogočajo preklope po prioritetnem vrstnem redu. Sinhronizacija na mrežo se izvaja sočasno samo na enem preklopnem mestu, kasneje se preklopi vršijo naprej po določeni hierarhiji. V sklopu vrisa kontrolnika na blok shemi so zavzeti kontrolniki vseh treh preklopnih mest in komunikacija med njimi. Blok v enopolni shemi je sestavljen blok iz zgoraj navedenih kontrolnih preklopov in komunikacije. Glede krmilnika elektroagregata in ročnega obratovanja je vlagatelj pojasnil, da je bil vedno ponujen krmilnik proizvajalca C.A. V dopolnitvi ponudbe je vlagatelj dodal le dodatno zahtevane tehnične informacije. Je bil pa v prvotni ponudbi v sklopu katalogov proizvajalca C. na eni strani predstavljen tudi standardni krmilnik, ki ga vgrajuje proizvajalec C., kar pa ni predmet ponudbe. Vlagatelj krmilnika iz kataloga ni odstranjeval, da ne bi manjkala katera stran kataloga. Ročno obratovanje pa je bilo opisano v zadnjem odstavku dokumenta "Opis in zasnova komandne opreme". V tem tekstu je navedeno, da ima elektroagregat ročno obratovanje v primeru okvare glavnih kontrolnikov in da ročno obratovanje ustreza vsem zahtevam iz popisa. Podroben opis posameznih funkcij, načina in poteka delovanja pa je zaradi obsežnosti v navodilih za uporabo elektroagregata. Glede mehanskega načrta je vlagatelj navajal, da je priložen mehanski načrt za elektroagregat tipa D., kot pa je vlagatelj že pojasnil, gre za isti elektroagregat, kot tipa C. Z dopolnitvijo ponudbe je vlagatelj predložil standardne testne protokole proizvajalca C., za elektroagregat tipa D., ki pa je isti kot elektroagregat tipa C.

    Po mnenju vlagatelja je dalje napačen zaključek naročnika, da vlagatelj ni predložil ustrezne referenčne liste. Referenčna lista, potrjena s strani proizvajalca C., s časovnim obdobjem je bila dostavljena naknadno, na podlagi poziva naročnika. V tem času je bila referenčna lista ažurirana, saj je v tem času proizvajalec C. proizvedel dodatne elektroagregate in jih umestil v referenčno listo, kar pa nikakor ne more biti razlog, da naročnik ne bi mogel upoštevati tistih referenc, za katere je zahteval potrditev s strani proizvajalca. Referenčna lista, ki je bila posredovana z dopolnitvijo ponudbe, se vsebinsko ne razlikuje od referenčne liste v ponudbi, kar je tudi bistveno, prav tako pa posebna forma za to referenčno listo z razpisno dokumentacijo ni bila predpisana.

    Vlagatelj je dalje zatrjeval, da je naročnik evidentno kršil načela enakopravnega obravnavanja ponudnikov in neupravičeno diskriminiral vlagatelja v primerjavi z izbranim ponudnikom. Po mnenju vlagatelja je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, prav tako v delu, ki se nanaša na izkazovanje tehnične (kadrovske) sposobnosti, v izkazovanju tehničnih zahtev ponujene opreme, pa tudi v nekaterih drugih delih, kjer ni izpolnila zahtev iz razpisne dokumentacije.

    Ponudba izbranega ponudnika po prepričanju vlagatelja ne izpolnjuje zahteve iz točke 4.2.16 razpisne dokumentacije, ki je zahtevala, da mora ponudnik v zvezi s servisnimi storitvami priložiti dokazilo, izdano s strani proizvajalca opreme, da ima ponudnik vsaj dva usposobljena serviserja tovrstne opreme. Izbrani ponudnik je priložil dva certifikata, ki se glasita na osebo š. in osebo B., vendar sta bila oba certifikata izdana v februarju 2007 in veljata le za obdobje dveh let, kar pomeni, da je certifikat pretekel v februarju 2009, zato sta certifikata neustrezna. Posledično so neustrezne tudi izjave, ki so bile dane v okviru izpolnjevanja pogojev iz točke 4.2.16 (Izjava ponudnika, da zagotavlja urgentne servisne storitve 24 ur/365 dni, Izjava ponudnika, da zagotavlja 24-urno pripravljenost za primer intervencijskih popravil in zagona, naslov servisa za ponujeno opremo, kontaktno osebo in podatke, na katere se prijavljajo urgentne servisne storitve). Prav tako navedene izjave ter Izjava ponudnika, da se zaveda, da mora opraviti zagon v maksimalnem roku ene ure oziroma manj od prejete prijave po faksu, e-mailu ali telefonu, niso opremljene z datumom, zaradi česar vlagatelju zatrjuje, da ni jasno, kdaj so bile podane oziroma na kateri razpis se nanašajo.

    Dalje je vlagatelj navajal, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve iz točke 4.2.14 iz razpisne dokumentacije, v okviru katere je naročnik zahteval, da mora ponudnik zagotoviti kakovost s strani izvajalca montaže, zagona in vzdrževanja DEA opreme, s certifikatom ISO 9001:2000 in pooblastilom proizvajalca, da je izvajalec pooblaščen in usposobljen za prodajo, instalacijo, zagon in dobavo rezervnih delov ter servisiranje ponujene opreme. Izbrani ponudnik je priložil certifikat in pooblastilo, ki ga je podala družba F., vendar pa iz omenjenega pooblastila ne izhaja, koga je pooblastitelj dejansko pooblastil. Vlagatelju se zato poraja vprašanje, ali izbrani ponudnik sploh razpolaga s pooblastilom proizvajalca, saj če bi ga imel, bi ga po vsej verjetnosti tudi priložil v svojo ponudbo. Prav tako je v ponudbi zaslediti pooblastilo zgolj v angleškem jeziku, čeprav je naročnik v točki 4.1.2 razpisne dokumentacije izrecno zahteval, da morajo biti ponudbe izdelane v slovenskem jeziku.

    Dalje je vlagatelj zatrjeval, da je v ponudbi izbranega ponudnika priložena ponudba družbe M., in sicer za izvedbo ključavničarskih del, izvedbo in montažo cinkane jeklene konstrukcije podesta idr. Vlagatelj je prepričan, da je izbrani ponudnik v svojo ponudbo vključil ponudbo navedene družbe iz razloga, ker sam za izvedbo navedenih del ni usposobljen. Naročnik pa očitno ni prepoznal, da izbrani ponudnik nastopa skupaj s podizvajalcem. Ob upoštevanju zahteve iz točke 4.2.11 razpisne dokumentacije pa bi moral izbrani ponudnik za navedenega podizvajalca predložiti dokumente, zahtevane v točkah 4.2.1, 4.2.3, 4.2.7, 4.2.8, 4.2.9 in 4.2.10., vendar tega ni storil. Hkrati pa je izjava izbranega ponudnika, da s podizvajalci v konkretnem primeru ne bo sodeloval, zavajajoča, neresnična in v nasprotju z dejanskim stanjem.

    Izbrani ponudnik dalje po trditvah vlagatelja ni sledil tehnični zahtevi v poziciji 5.2.1 Stikalni blok, proizvajalca S., saj je namesto tega ponudil stikalni blok proizvajalca M.

    Vlagatelj je še navajal, da izbrani ponudnik ni izpolnil referenčnega pogoja iz točke 4.2.10 razpisne dokumentacije, saj je priložil reference izdajatelja S., pri kateri pa kontaktna oseba po mnenju vlagatelja ni v nikakršni zvezi z izdajateljem reference, kar je mogoče ugotoviti z e-mail naslovom kontaktne osebe.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval tudi kršitve naročnika, povezane z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Naročnik vlagatelju na vpogledu ni dovolil, da bi vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika v celoti, čeprav izbrani ponudnik nobenega podatka v ponudbi ni označil kot poslovno skrivnost. Vlagatelju na vpogledu ni bil predočen pisni sklep, kjer bi bilo določeno, kaj morebiti izbrani ponudnik šteje kot poslovno skrivnost. Izbrani ponudnik je šele po opravljenem vpogledu naročniku posredoval izjavo o varovanju podatkov, zaradi česar naročnik po mnenju vlagatelja te izjave ne bi smel upoštevati. Ustna izjava o takšno vsebini podatkov pa na vpogledu ni bila izrečena. Vlagatelj je navajal, da ni dopustno, da se določene listine štejejo kot poslovna skrivnost, samo zato, ker je želel vlagatelj vpogledati, pred tem pa potrebe po varovanju poslovne skrivnosti ni bilo. Naročnik bi moral zagotoviti vpogled v delu, ki se nanaša na dokazovanje izpolnjevanja pogojev in v dele, ki so nedvomno javni. Naročnik vlagatelju ni dovolil, da bi vpogledal v del ponudbene dokumentacije, ki se nanaša na tehnične opise in tipske ateste, v stran 70 in 71 ponudbe izbranega ponudnika. Glede na to, da izbrani ponudnik ni nobenega podatka v ponudbi označil kot poslovno skrivnost, razen strani od 146 do 177, bi moral naročnik dovoliti vpogled v preostali del ponudbene dokumentacije.

    Naročnik je dne 23. 8. 2010 izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

    Glede revizijskih očitkov vlagatelja, ki se nanašajo na izločitev njegove ponudbe, v delu, ki se nanaša na izjavo o skladnosti (EC), je naročnik navajal, da je vlagatelj predložil izjavo o skladnosti (EC), s tem, da je posredoval lasten dopis, ki navaja, da je oprema tipa C. in tipa D. v resnici ista oprema, kateri se je spremenil le naziv. Naročnik je ugotovil, da za to svojo trditev vlagatelj ni predložil nobenih dokazov, temveč le svojo lastno izjavo, pri čemer pa je bilo v razpisni dokumentaciji izrecno določeno, da mora biti dokazilo v zvezi s tem podano s strani proizvajalca opreme. Kolikor bi šlo za isto opremo, bi za to trditev vlagatelj moral predložiti izjavo proizvajalca opreme ali že v ponudbi navajati opremo, za katero je predložil izjavo o skladnosti (EC), česar pa vlagatelj ni storil. Posledično so neutemeljene tudi trditve vlagatelja, da je predložil vzorec standardnih testnih protokolov, ki se nanaša na opremo tipa D. Izjava proizvajalca C., ki jo je vlagatelj kot dokaz predložil šele v zahtevku za revizijo, pa se ne upošteva, saj bi vlagatelj ta dokaz lahko predložil že v ponudbi ali dopolnitvi ponudbe.

    Glede preklopnih mest in blokovne sheme sistema je naročnik pojasnil, da je vlagatelj v prvotni ponudbi v sklopu tehnične dokumentacije predložil podatke za krmilnik (kontrolnik) proizvajalca C. Krmilniki proizvajalca C.A. niso bili v ponudbi nikjer omenjeni, niti za njih v ponudbi ni bila podana kakršnakoli tehnična dokumentacija. Zaradi nejasnosti v zvezi s tehničnim delom ponudbe je bil vlagatelj pozvan, da predloži podroben opis in celotno zasnovo sistema (blok shema napajalnega sistema, osnovna konfiguracija sistema, podroben opis krmilnikov - posamezne funkcije, ročno upravljanje, bremenski otočni preizkus idr.), vlagatelj pa je med ostalim predložil tudi tehnično dokumentacijo za kontrolnik I., proizvajalca C.A. Pri tem ni nikjer pojasnil, katere sistemske funkcije navedeni kontrolnik izvaja (kontrolnik K1, K2 ali K3 v blokovni shemi sistema), še več, vlagatelj tega ni pojasnil niti v zahtevku za revizijo. Prav tako vlagatelj v svoji dopolnitvi ponudbe ni podal tehničnih podatkov kontrolnika K3, kar je še posebej pomembno, če je le-ta, kot je to v zahtevku za revizijo navajal vlagatelj, sestavljen iz več kontrolnikov. V pozivu za dopolnitev ponudbe je bil vlagatelj pozvan k predložitvi podrobnih opisov, torej da poda tehnične podatke (med drugim tudi za kontrolnik), ne pa da poda dokumentacijo za kontrolnik, ki ga v svoji ponudbi ni navajal. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navajal, da je ročno obratovanje v primeru okvare krmilnikov opisano v zadnjem odstavku dokumenta "Opis in zasnova komandne omare", ki se je glasil: "Če pride do okvare posameznega krmilnika, je komandna omara opremljena s setom za ročno upravljanje agregatov, ki je popolnoma ločen od upravljalne elektronike. Sistem v sili omogoča ročni zagon in zaustavitev motorjev, vklop, izklop generatorskega odklopnika." V zadnji alineji točke 4.2.26 razpisne dokumentacije je bilo zahtevano, da mora ponudnik posebej natančno opisati: "Sistem za ročno vodenje v sili (okvara posameznega krmilnika DEA enote ali preklopnega mesta, postopek aktivacije ročnega upravljanja v sili, tip in razpoložljive zaščite ročnih krmilnikov, način regulacije obratov, napetosti, opis polavtomatske sinhronizacije, ročnega razporejanja obremenitve)." Vlagatelj pa je v zahtevku za revizijo sam priznaval, da tega v ponudbi ni predložil, zaradi obsežnosti opisa.

    V zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na referenčno listo, je naročnik odgovoril, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo sam potrdil, da svoje ponudbe ni dopolnil le z referenčno listo, ki jo je predložil v ponudbi in glede katere je bil pozvan k dopolnitvi, temveč je predložil popolnoma drugo referenčno listo. še več, vlagatelj je sam navedel, da je bila referenčna lista ažurirana v tem času, torej v času med oddajo ponudbe in njeno dopolnitvijo, kar pa ni dopustno po 78. členu ZJN-2.

    Naročnik je dalje obravnaval revizijske očitke, ki se nanašajo na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Glede očitane kršitve, da naj bi veljavnost predloženih certifikatov za dva usposobljena serviserja potekla, je naročnik navajal, da je v zvezi s predmetnima certifikatoma vpogledal v javne podatke, objavljene na spletni strani www.prinsis.si, kjer je sam preveril dejstvo, ali je navedenima serviserjema res potekel rok veljavnost certifikatov. Po opravljenem vpogledu, ki ga je naročnik opravil na podlagi 78. člena ZJN-2, je naročnik ugotovil, da imata obe osebi veljaven certifikat proizvajalca opreme.

    Dalje je naročnik glede pooblastila proizvajalca F. izbranemu ponudniku, navedel, da so navedbe vlagatelja neresnične, saj iz certifikata družbe F. sledi, da se nanaša na izbranega ponudnika. Glede slovenskega jezika tega dokumenta pa je naročnik ta dokument, skladno s točko 4.1.2 ponudbene dokumentacije, štel za uveljavljene tehnične izraze, ki so del tehničnega dela ponudbe.

    V zvezi s ponudbo družbe M. v ponudbi izbranega ponudnika je naročnik pojasnil, da je bila navedena ponudba predložena kot dokazilo o izkazovanju tehnične ustreznosti opreme, ki je v njej navedena, to je vroče cinkane jeklene konstrukcije podesta. Res da ponudba vsebuje še druge postavke, med drugim tudi montažo in pridobitev soglasja za zaporo ceste, pri čemer pa jo je izbrani ponudnik vključil v svojo ponudbo izključno zaradi izdelave opreme, ne pa tudi zaradi drugih postavk.

    Glede upoštevanja postavljenih kriterijev v tehničnem delu ponudbe, v poziciji 5.2.1 stikalni blok proizvajalca S., pri čemer je izbrani ponudnik ponudil stikalni blok proizvajalca M., je naročnik odgovoril, da stran 20 ponudbe predstavlja originalni list iz razpisa, v katerega je ponudnik lahko vnesel le cene in ga ni smel spreminjati, pri čemer pa predmet ponudbe, za katerega je na strani 20 navedena le cena, izbrani ponudnik navaja na strani 204, v poglavju 26. Prospektna in tehnična dokumentacija v zvezi s ponujeno opremo, kjer tudi pojasnjuje in navaja, katera oprema je dejansko ponujena. Iz navedenega je razvidno, da je namesto opreme proizvajalca S. ponujena enakovredna oprema proizvajalca M. Razpisni popis je to dopuščal, kar izhaja iz točke 5.2.1, zaradi česar je izbrani ponudnik lahko ponudil drugo enakovredno opremo.

    Naročnik je v zvezi z referenčno listo izbranega ponudnika pojasnil, da je referenca izdajatelja S. podpisana s strani direktorja te družbe, ki je naveden kot kontaktna oseba na referenci, referenca pa je opremljena tudi z žigom družbe, zato ni nobenega utemeljenega dvoma v verodostojnost te listine.

    Naročnik je obravnaval zahtevek za revizijo še v delu, ki se nanaša na kršitve, povezane z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika. Navajal je, da prvi odstavek 22. člena ZJN-2 ne določa časovne omejitve označitve posameznih podatkov za poslovno skrivnost, temveč omogoča, da ponudnik označi določene podatke kot poslovno skrivnost ves čas postopka oddaje javnega naročila. Izbrani ponudnik je skladno s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1 naročnika seznanil glede varovanja poslovne skrivnosti za določene podatke, že na posameznem listu ponudbe in naknadno pred vpogledom v ponudbo. Izbrani ponudnik je naročniku predložil tudi izjavo, da so podatki, katere je označil za poslovno skrivnost, določeni kot takšni v njihovem pravilniku, katerega je tudi predložil naročniku. Noben od podatkov, ki je bila označen kot poslovna skrivnost, ne predstavlja podatka, ki je po zakonu javen ali bi njegova označba za poslovno skrivnost pomenila kršitev dobrih poslovnih običajev. ZGD-1 ne določa, da se lahko za poslovno skrivnost označijo le podatki, za katere je očitno, da bi z njihovim razkritjem nastala družbi občutna škoda, kot to zmotno navaja vlagatelj. Ti podatki se namreč štejejo za tajne ne glede na dejstvo, ali jih je za poslovno skrivnost določila družba s pisnim sklepom. Vlagatelj tudi ni pojasnil, s čim naj bi bili kršeni dobri poslovni običaji zaradi označbe predmetnih podatkov za poslovno skrivnost. Naročnik je ugotovil, da nobeden od podatkov, katere je izbrani ponudnik označil za poslovno skrivnost, tudi ne spada v kategorijo po drugem odstavku 22. člena ZJN-2.

    Vlagatelj je z vlogo, z dne 26. 8. 2010, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

    Naročnik je z vlogo, z dne 2. 9. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

    Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila ter v izjavo proizvajalca C, z dne 30. 7. 2010, ki jo je vlagatelj priložil kot dokaz zahtevku za revizijo. Dokazni predlog vlagatelja z zaslišanjem izvedenca je Državna revizijska komisija kot nepotrebnega zavrnila, saj je ocenila, da je dejansko stanje z ostalimi izvedenimi dokazi dovolj razjasnjeno.

    Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je prejel dve pravočasni ponudbi, kar izhaja tudi iz Zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 10. 6. 2010. Kot najugodnejšo in popolno je izbral ponudbo izbranega ponudnika, medtem ko je ponudbo vlagatelja kot neprimerno in nepopolno izločil.

    Med naročnikom in vlagateljem je najprej sporno, ali je naročnik ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) in določili razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbo vlagatelja zavrnil (ocenil) kot neprimerno in nepopolno.

    Kot izhaja iz izpodbijane Odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 22. 7. 2010, je naročnik ponudbo vlagatelja izločil kot neprimerno najprej (v 1. točki obrazložitve odločitve o oddaji naročila) iz razloga, ker naj bi v okviru zahtevane dopolnitve ponudbe, skladno s točko 4.2.14 razpisne dokumentacije, predložil zahtevano izjavo o skladnosti (EC), ki se ne nanaša na ponujeni tip C., ampak na tip D. Vlagatelj naj bi sicer predložil lastno izjavo, da gre za isto vrsto opreme, istega proizvajalca, vendar ta izjava ni bila predložena neposredno od proizvajalca opreme, zaradi česar je naročnik ni upošteval. Vlagatelj je v zvezi z navedeno ugotovitvijo naročnika v zahtevku za revizijo zatrjeval, da gre pri tipu C. in tipu D. za isto vrsto opreme, istega proizvajalca, razlika pa je le v nazivu, ne pa v tehničnih lastnostih. O navedenem je vlagatelj že podal obrazložitev v okviru dopolnitve ponudbe, z dne 24. 6. 2010. Kot dokazilo je vlagatelj zahtevku za revizijo predložil še izjavo proizvajalca C., ki navedeno potrjuje.

    Naročnik je v razpisni dokumentaciji za oddajo predmetnega javnega naročila v točki 4.2 (Dokumenti v ponudbeni dokumentaciji) navedel, kateri so obvezni deli ponudbene dokumentacije. V točki 4.2.14 je v podtočki a) zahteval dokazila v zvezi z zagotavljanjem kakovosti s strani proizvajalca DEA in v tem okviru tudi tipske ateste in certifikate za kompleten DEA sklop.

    Državna revizijska komisija je v zvezi z izpolnjevanjem navedene zahteve najprej ugotovila, da ne gre za vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev ponujene opreme in vprašanje (ne) primernosti ponudbe, ampak za vprašanje izkazovanja tehnične in/ali kadrovske sposobnosti ponudnika, skladno s 45. členom ZJN-2 in vprašanje (ne)pravilnosti ponudbe. Določba 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je nepravilna ponudba tista, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Skladno z drugo alinejo j) točke drugega odstavka 45. člena ZJN-2 lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti, v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, s certifikati, ki jih izdajajo uradne pooblaščene ustanove ali pristojne agencije za nadzor kakovosti, s katerimi se potrdi skladnost izdelkov s tehničnimi specifikacijami ali veljavnimi standardi.

    Državna revizijska komisija je v zvezi z izpolnitvijo navedene zahteve, po vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovila, da je naročnik vlagatelja, dne 18. 6. 2010, pisno pozval k dopolnitvi ponudbe, s predložitvijo tipskih atestov in certifikatov za cel ponujeni DEA sklop, ker naj bi vlagatelj v ponudbi predložil le vzorce merilnih listov za motor in generator posebej. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni nasprotoval ugotovitvi naročnika, da je v ponudbi predložil le vzorce merilnih listov za motor in generator, zato je Državna revizijska komisija štela, da glede tega ni spora med strankama.

    Kot izhaja iz dopolnitve ponudbe vlagatelja, z dne 24. 6. 2010, je vlagatelj ponudbo v tem delu dopolnil tako, da je predložil izjavo o skladnosti (EC) za elektroagregat, tipa D., proizvajalca C., skupaj s svojim pojasnilom, da je navedeno ime elektroagregata tipa D. staro ime za ponujeni elektroagregat tipa C.

    Naročnik navedeno pojasnilo vlagatelja ni upošteval, ampak je podal zaključek, da gre za neustrezen certifikat, ker vlagatelj ni z izjavo proizvajalca izkazal, da gre za isti tip ponujene opreme, ampak je to navajal le s svojo lastno izjavo.

    Državna revizijska komisija je ocenila, da je naročnik ravnal v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Med strankama ni spora o tem, da je vlagatelj ponudil elektroagregat, proizvajalca C., tipa C., kar izhaja tudi iz tehnične dokumentacije v ponudbi vlagatelja (strani od 106 do 255), ter da je v dopolnitvi ponudbe predložil izjavo o skladnosti (EC) za elektroagregat, istega proizvajalca C,. tipa D. Vendar pa je vlagatelj glede navedene razlike v navedbi tipa opreme, v dopolnitvi ponudbe podal pojasnilo, da je elektroagregat proizvajalca C., tip D. staro ime za ponujeni elektroagregat istega proizvajalca C., tipa C. Naročnik je v izpodbijani odločitvi o oddaji naročila in v odločitvi o zahtevku za revizijo napačno ugotovil, da naj bi razpisna dokumentacija zahtevala takšno izjavo od proizvajalca opreme. Razpisna dokumentacija je namreč v točki 4.2.14 (Dokazila v zvezi z zagotavljanjem kakovosti), podtočki b) zahtevala s strani proizvajalca DEA tipske ateste in certifikate za kompleten DEA sklop. Ni pa razpisna dokumentacija nikjer izrecno navajala oziroma prepovedala, da ne bi ponudnik smel podati morebitnega svojega pojasnila v tem delu ponudbe, ampak da mora biti tudi pojasnilo od proizvajalca. Zaradi navedenega naročnik, po oceni Državne revizijske komisije, ni imel podlage, da predloženo izjavo o skladnosti (EC) oceni kot neustrezno, zgolj iz razloga, ker se naziv ponujene opreme v dopolnitvi ponudbe ne sklada z nazivom ponujene opreme v ponudbi, ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj glede slednjega podal pojasnilo. Kolikor je naročnik dvomil v podano pojasnilo, bi namreč lahko, po mnenju Državne revizijske komisije, to na ustrezen način preveril. Nenazadnje ima naročnik skladno s prvim odstavkom 77. člena ZJN-2 tudi dolžnost, da mora, najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila, lahko pa že prej, preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe, oziroma drugih navedb iz ponudbe.

    Da gre dejansko za isti tip ponujene opreme, je vlagatelj dokazal tudi z izjavo proizvajalca, z dne 30. 7. 2010, ki jo je priložil kot dokaz zahtevku za revizijo in s katero je proizvajalec uradno izjavil, da je elektroagregat tipa C. novo ime nekdanjega modela elektroagregata tipa D., izdelki pa so popolnoma enaki. Državna revizijska komisija je zato v tem delu ocenila utemeljenost revizijskih očitkov in zaključila, da je naročnik ravnal v nasprotju z določili razpisne dokumentacije in posledično v nasprotju z ZJN-2, ko je na takšnih ugotovitvah sprejel oceno o nepravilnosti ponudbe vlagatelja v tem delu.

    Državna revizijska komisija je dalje presodila revizijske očitke vlagatelja, s katerim je vlagatelj izpodbijal naročnikovo ugotovitev pod prvo alinejo 3. točke obrazložitve odločitve o oddaji naročila, da naj bi vlagatelj z dopolnitvijo ponudbe predložil dokumentacijo za krmilni sistem proizvajalca C.A., medtem ko je v ponudbi predložil dokumentacijo krmilnikov proizvajalca C. Poleg tega naj bi vlagatelj po ugotovitvah naročnika tudi ne podal opisa ročnega obratovanja v primeru izpada krmilnikov preklopnih mest, postopka aktivacije ročnega upravljanja v sili, tip in razpoložljive zaščite ročnih krmilnikov, način regulacije obratov, napetosti, opis polavtomatske sinhronizacije in ročnega razporejanja obremenitve. Vlagatelj je glede navedenega v zahtevku za revizijo zatrjeval, da je bil vedno ponujeni krmilnik elektroagregata, proizvajalca C.A., v dopolnitvi ponudbe pa je podal le dodatne zahtevane tehnične informacije. V ponudbi naj bi bil sicer v sklopu katalogov proizvajalca C. predstavljen tudi standardni krmilnik, ki ga vgrajuje proizvajalec C., vendar pa ta krmilnik ni predmet ponudbe.

    Razpisna dokumentacija je v točki 4.2.26 (Prospektna in tehnična dokumentacija v zvezi s ponujeno opremo) določala, da mora ponudnik k ponudbi predložiti prospekte, tehnične opise in tipske ateste, iz katerih je razvidno, da ponujena oprema v celoti ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne in projektne dokumentacije, pri čemer so morali tehnični opisi še posebej natančno in podrobno opisati med drugim tudi:

    - celotno zasnovo sistema z vsemi podsklopi (skupne generatorske zbiralke, preklopna mesta, opis krmilnih sistemov posameznih DEA enot, opis krmilnih sistemov preklopnih mest, medsebojna odvisnost krmilnih enot, način povezave),
    - sistem za ročno vodenje v sili (okvara posameznega krmilnika DEA enote ali preklopnega mesta, postopek aktivacije ročnega upravljanja v sili, tip in razpoložljive zaščite ročnih krmilnikov, način regulacije obratov, napetosti, opis polavtomatske sinhronizacije, ročnega razporejanja obremenitve).

    Državna revizijska komisija je v zvezi z izpolnjevanjem navedene zahteve najprej ugotovila, da gre za vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev ponujene opreme in vprašanje (ne) primernosti ponudbe. Določba 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji.

    Kot izhaja iz naročnikovega poziva za dopolnitev ponudbe, je naročnik v okviru 3. točke, skladno s točko 4.2.26 razpisne dokumentacije, od vlagatelja zahteval podroben opis in celotno zasnovo sistema (blok shema napajalnega sistema, osnovna konfiguracija sistema, podroben opis krmilnikov - posamezne funkcije, ročno upravljanje, bremenski otočni preizkus, â??), saj naj bi iz, v ponudbi predloženih tehničnih opisov in prospektne dokumentacije, ne bilo razvidno, da ponujena DEA oprema ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj tudi v tem delu ni nasprotoval navedenim ugotovitvam naročnika, torej, da iz ponudbe ni bila razvidno izpolnjevanje vseh tehničnih zahtev DEA opreme, zato je Državna revizijska komisija štela, da te ugotovitve vlagatelju niso sporne.

    Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo vlagatelja ugotovila, da ne drži trditev vlagatelja, da je v ponudbi ponudil krmilnik elektroagregata, proizvajalca C.A. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ni konkretno navajal, v katerem delu ponudbe naj bi ponudil navedeni krmilnik in te trditve tudi ni z ničemer dokazal, niti Državna revizijska komisija ni našla takšnega podatka ali navedbe o navedenem krmilniku v ponudbi. Potrebno pa je pritrditi naročniku, in v čemer se strinja tudi vlagatelj, da je v ponudbi bil priložen katalog za krmilnik proizvajalca C., medtem, ko je v dopolnitvi ponudbe predložen katalog za drug krmilnik, proizvajalca C.A. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik dejansko stanje pravilno ugotovil in da vlagatelj ponudbe ni dopolnil skladno z naročnikovo zahtevo po podrobnem opisu krmilnika, ki ga je ponudil v ponudbi. S tem povezane revizijski očitki vlagatelja so zato neutemeljeni.

    Državna revizijska komisija je dalje ugotovila, da je potrebno pritrditi naročniku tudi v tem, da vlagatelj niti v ponudbi niti v dopolnitvi ponudbe ni podal v točki 4.2.26 zahtevanega natančnega in podrobnega opisa sistema za ročno vodenje v sili (okvara posameznega krmilnika DEA enote ali preklopnega mesta, postopek aktivacije ročnega upravljanja v sili, tip in razpoložljive zaščite ročnih krmilnikov, način regulacije obratov, napetosti, opis polavtomatske sinhronizacije, ročnega razporejanja obremenitve).

    Vlagatelj je glede slednjega v zahtevku za revizijo zgolj navajal, da je bilo ročno obratovanje opisano v zadnjem odstavku dokumenta "Opis in zasnova komandne opreme", kjer je bilo navedeno, da ima elektroagregat ročno obratovanje v primeru okvare glavnih kontrolnikov in da ročno obratovanje ustreza vsem zahtevam iz popisa. Vlagatelj je dalje še zatrjeval, da je podroben opis posameznih funkcij, načina in poteka delovanja, zaradi obsežnosti, v navodilih za uporabo elektroagregata.

    Državna revizijska komisija je po vpogledu v dopolnitev ponudbo vlagatelja ugotovila, da navedeno zatrjevano dejstvo vlagatelja drži, saj je vlagatelj na strani 288 dopolnitve ponudbe navajal, da, kolikor pride do okvare posameznega krmilnika, je komandna omara opremljena s setom za ročno upravljanje agregatov, ki je popolnoma ločeno od upravljalne elektronike, sistem v sili pa omogoča ročni zagon in zaustavitev motorjev ter vklop in izklop generatorskega odklopnika. Vendar pa vlagatelj ni opisal ostalih zahtevanih karakteristik sistema za ročno vodenje v sili, in sicer postopka aktivacije ročnega upravljanja v sili, tip in razpoložljive zaščite ročnih krmilnikov, način regulacije obratov, napetosti, opis polavtomatske sinhronizacije in ročnega razporejanja obremenitve. Vlagatelj je celo sam v zahtevku za revizijo navajal, da se podrobni opis posameznih funkcij, načina in poteka delovanja, zaradi obsežnosti, nahaja v navodilih za uporabo elektroagregata, za katere pa ni niti zatrjeval niti izkazal, da se nahajajo v ponudbi ali dopolnitvi ponudbe, niti jih v navedeni dokumentaciji nista našla naročnik in Državna revizijska komisija. Državna revizijska komisija je zato tudi s tem povezane revizijske očitke ocenila kot neutemeljene.

    Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev, s tem, ko je ugotovil, da vlagatelj ponudbe v tehničnem delu ni niti po pozivu naročnika predložil skladno z zahtevami iz točke 4.2.26 razpisne dokumentacije, posledično pa ponudbo vlagatelja ocenil kot neprimerno in nepopolno, je zahtevek za revizijo vlagatelja v tem delu kot neutemeljenega zavrnila že iz navedenih razlogov. Naročnik je namreč že ob navedenih ugotovitvah, na podlagi prvega ostavka 80. člena ZJN-2, imel podlago za izločitev ponudbe vlagatelja kot nepopolne. Državna revizijska komisija zato ostalih zatrjevanih kršitev, ki se nanašajo na ocenjevanje ponudbe vlagatelja, ni presojala, saj morebitno ugotovljene kršitve naročnika v tem delu ne bi več vplivale na položaj vlagatelja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

    Ker je vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjeval, da naj bi naročnik vlagatelja in izbranega ponudnika pri pregledovanju in ocenjevanju tehnične (kadrovske) sposobnosti, presoji tehnične ustreznosti ponujene opreme in še v nekaterih drugih delih ponudbe, neenakopravno obravnaval, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presodila tudi s tem povezane revizijske očitke.

    Vlagatelj je v tem delu najprej zatrjeval, da ponudba izbranega ponudnika ni izpolnila pogoja iz točke 4.2.16 razpisne dokumentacije, saj je v ponudbi predloženima certifikatoma za dva usposobljena serviserja, potekel rok veljavnosti. Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo na navedene očitke odgovoril z utemeljitvijo, da je na podlagi 78. člena ZJN-2 vpogledal v javne podatke na spletni strani www.prinsis.si in ugotovil, da imata serviserja veljaven certifikat proizvajalca opreme.

    Razpisna dokumentacija je v točki 4.2.16 (Servisiranje v garancijski dobi in pogarancijskem vzdrževanju) med drugim zahtevala, da mora ponudnik v zvezi s servisnimi storitvami priložiti tudi dokazilo, izdano s strani proizvajalca opreme, da ima ponudnik vsaj dva usposobljena serviserja za servisiranje tovrstne opreme.

    Državna revizijska komisija je v zvezi z izpolnjevanjem navedene zahteve najprej ugotovila, da gre v tem delu za vprašanje izkazovanja tehnične in/ali kadrovske sposobnosti ponudnika, skladno s 45. členom ZJN-2. Po določbi e) točke drugega odstavka 45. člena ZJN-2 lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje.

    Kot izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika, z dne 12. 5. 2010 (in kar je med strankama nesporno), je izbrani ponudnik za izkazovanje tehnične sposobnosti iz točke 4.2.16 razpisne dokumentacije predložil dva certifikata, izdana s strani proizvajalca F., za osebo š. in osebo B., oba izdana v februarju 2007, pri čemer je na obeh certifikatih naveden rok veljavnosti 2 leti. Zato je potrebno pritrditi vlagatelju, da je veljavnost obeh certifikatov potekla v februarju 2009 in torej nista bila več veljavna v času oddaje ponudbe izbranega ponudnika, dne 12. 5. 2010 in zato tudi ne moreta biti upoštevna kot dokazilo o tem, da ima izbrani ponudnik vsaj dva usposobljena serviserja za servisiranje tovrstne opreme. Državna revizijska komisija je zato ocenila, da bi iz navedenih razlogov bili utemeljeni revizijski očitki vlagatelja, da izbrani ponudnik z dokazili iz ponudbe ni izkazal tehnične sposobnosti iz točke 4.2.16 razpisne dokumentacije. Vendar pa je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju naročnikovih navedb iz odločitve o zahtevku za revizijo, ki je navajal, da je glede veljavnosti certifikatov serviserjev vpogledal v javne podatke na spletni strani www.prinsis.si, ocenila, da je potrebno pritrditi naročniku, da v obravnavanem primeru ne gre za takšne pomanjkljivosti, ki bi narekovale neposredno izločitev ponudbe izbranega ponudnika kot nepopolne, saj je ugotovljene (in med strankama nesporne) pomanjkljivosti mogoče oceniti kot formalne pomanjkljivosti.

    Skladno s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 namreč lahko naročnik ponudbo kot nepopolno izloči šele po opravljenem pregledu in dopolnitvi formalno nepopolnih ponudb, v skladu z 78. členom tega zakona. Zato je potrebno v vsakem primeru najprej presoditi, ali določena pomanjkljivost v ponudbi predstavlja formalno pomanjkljivost in je v takšnem primeru potrebno najprej dopustiti dopolnitev ponudbe po 78. členu ZJN-2. Skladno s 17. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Skladno z 2. odstavkom 78. člena ZJN-2 ponudnik v okviru dopolnitve ponudbe ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (2. odstavek 78. člena ZJN-2).

    Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, sta bila sporna certifikata, ki naj bi izkazovala tehnično (kadrovsko) sposobnost izbranega ponudnika, pomanjkljiva v roku veljavnosti. Navedene pomanjkljivosti, po oceni Državne revizijske komisije, ne bi mogle vplivati na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na merilo ekonomsko najugodnejša ponudba, prav tako v primeru dopolnjevanja ponudbe v tem delu ne bi šlo za spremembo cene izbranega ponudnika in ponudbe v okviru merila ter dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v predmetnem postopku javnega naročanja.

    Kot izhaja iz naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo, naj bi naročnik dejstvo, ali sta v certifikatih navedeni osebi še vedno usposobljena serviserja za servisiranje opreme proizvajalca F., preveril sam, z vpogledom v spletno stran izbranega ponudnika www.prinsis.si. Državna revizijska komisija je v zvezi z navedenim najprej ugotovila, da iz spisovne dokumentacije navedeno preverjanje naročnika ni dokumentirano. Kljub temu je Državna revizijska komisija vpogledala v navedeno spletno stran in pri tem ugotovila, da gre zgolj za osnovno (predstavitveno) stran družbe Prinsis, d.o.o., podatkov o serviserjih in morebitnih certifikatih pa na tej strani ni našla. Je pa Državna revizijska komisija v okviru navedene spletne strani, pod ikono za električne agregate, našla potrdilo proizvajalca F., izdano dne 20. 2. 2010, iz katerega izhaja, da naj bi bili navedeni osebi š. in B., pooblaščeni za servisiranje opreme proizvajalca F. Vendar pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz navedenega potrdila ni mogoče zagotovo potrditi, da sta navedeni osebi na dan oddaje ponudbe, dne 12. 5. 2010, še vedno razpolagali z navedenim potrdilom oziroma, da sta bili še vedno usposobljeni za servisiranje opreme proizvajalca F.

    Državna revizijska komisija je ob tako ugotovljenem dejanskem stanju zaključila, da je naročnik izbranemu ponudniku priznal tehnično (kadrovsko) sposobnost, na podlagi dokazil, ki tega zagotovo ne izkazujejo. S tem povezani revizijski očitki vlagatelja, ki je zatrjeval, da so v ponudbi izbranega ponudnika priložena neustrezna dokazila, so zato utemeljeni. Vendar pa je, ob upoštevanju dejstva, da je mogoče ugotovljene pomanjkljivosti šteti za formalne pomanjkljivosti, naročnik ravnal zgolj v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, v povezavi z 78. členom ZJN-2, saj je odločitev o oddaji javnega naročila sprejel, spornega dejstva pa ni mogel sam preveriti in ni mogel sam odpraviti formalnih pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika, ampak bi moral izbranega ponudnika, pred sprejemom odločitve o oddaji naročila, pozvati na ustrezno dopolnitev ponudbe, s predložitvijo dokazila, izdanega s strani proizvajalca opreme, ki bo jasno in nedvomno potrjevalo, da sta navedeni osebi na dan predložitve ponudbe, dne 12. 5. 2010, bila usposobljena serviserja za servisiranje opreme proizvajalca F.

    Državna revizijska komisija je dalje glede revizijskih očitkov vlagatelja, da so izjave izbranega ponudnika, ki so bile zahtevane v točke 4.2.16 razpisne dokumentacije, in sicer Izjava ponudnika, da zagotavlja urgentne servisne storitve 24 ur/365 dni, Izjava ponudnika, da zagotavlja 24-urno pripravljenost za primer intervencijskih popravil in zagona, Izjavo - dokazilo o naslovu servisa za ponujeno opremo, kontaktno osebo in podatke, na katere se prijavljajo urgentne servisne storitve (številka telefona, faksa in e-maila) ter Izjava ponudnika, da se zaveda, da mora opraviti zagon v maksimalnem roku ene ure oziroma manj od prejete prijave po faksu, e-mailu ali telefonu, neustrezne, ker niso opremljene z datumom, zaradi česar ni jasno, kdaj so bile podane oziroma na kateri razpis se nanašajo, ugotovila, da navedene izjave v ponudbi izbranega ponudnika res niso datirane, vendar pa gre po oceni Državne revizijske komisije zgolj za nebistvene formalne pomanjkljivosti, katerih naročniku niti ni bilo potrebno odpravljati oziroma zato pozivati ponudnika na dopolnitev ponudbe. Namreč, ne glede na dejstvo, da navedene izjave niso datirane (kar sicer tudi ni bila izrecna naročnikova zahteva v razpisna dokumentaciji), je v njih (na vrhu strani) izrecno navedeno, da se nanašajo na javno naročilo JN-B0358, Zamenjava dveh diesel električnih agregatov, zaradi česar, po mnenju Državne revizijske komisije, ne more biti dvoma o tem, da se nanašajo na obravnavano javno naročilo, katerega je naročnik označil z oznako JN-B0358, Zamenjava dveh diesel električnih agregatov.

    Državna revizijska komisija je dalje presodila revizijske očitke vlagatelja, ki je zatrjeval, da naj bi izbrani ponudnik predložil neustrezno pooblastila proizvajalca, da je izvajalec pooblaščen in usposobljen za prodajo, instalacijo, zagon in dobavo rezervnih delov in servisiranje ponujene opreme, zahtevano v točki 4.2.14 razpisne dokumentacije, ker naj predloženo pooblastilo ne izkazovalo, koga je proizvajalec F. dejansko pooblastil in ker je predloženo v angleškem jeziku, kar naj bi bilo v nasprotju s točko 4.1.2 razpisne dokumentacije.

    Razpisna dokumentacija je v točki 4.2.14 (Dokazila v zvezi z zagotavljanjem kakovosti), v podtočki b) Zagotavljanje kakovosti s strani izvajalca montaže, zagona in vzdrževanja DEA opreme, med drugim zahtevala predložitev pooblastila proizvajalca, da je izvajalec pooblaščen in usposobljen za prodajo, instalacijo, zagon in dobavo rezervnih delov in servisiranje ponujene opreme. Tudi v tem primeru gre torej, kot že zgoraj ugotovljeno v okviru presoje popolnosti ponudbe vlagatelja, za vprašanje izkazovanja tehnične sposobnosti po 45. členu ZJN-2, saj so morali ponudniki izkazati, da so pooblaščeni za izvedbo storitve, ki je predmet naročila.

    Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika (stran 78 in 84) ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil pooblastilo proizvajalca F., z dne 13. 10. 2009. Kot pa je to pravilno ugotovil in navajal vlagatelj v zahtevku za revizijo, navedeno pooblastilo ni bilo predloženo v slovenskem jeziku, kot je to izrecno zahtevala točka 4.1.2 (Jezik) razpisne dokumentacije, ki je določala, da morajo biti ponudbe izdelane v slovenskem jeziku, pri čemer lahko ponudnik uporabi že uveljavljene tehnične izraze, vendar le v tehničnem delu ponudbe.

    Državna revizijska komisija je zato ugotovila, da navedeno pooblastilo ni ustrezno že iz razloga, ker ni bilo predloženo v slovenskem jeziku, skladno s točko 4.1.2 razpisne dokumentacije. S tem povezani revizijski očitki vlagatelja so zato utemeljeni. Državna revizijska komisija pa ni sledila naročniku, ki je na navedene očitke odgovarjal, da je pooblastilo štel za uveljavljene tehnične izraze, ki so del tehničnega dela ponudbe. Celotna vsebina pooblastila, po oceni Državne revizijske komisije, ne more šteti kot uveljavljen tehnični izraz, ampak bi navedeno bilo mogoče uporabiti zgolj za posamezne tehnične izraze, ki so uveljavljeni v stroki (praksi).

    Ker pooblastilo ni bilo predloženo v slovenskem jeziku, Državna revizijska komisija ni presojala revizijskih očitkov, ki se nanašajo na domnevno neustrezno vsebino predloženega pooblastila, saj bo to mogoče šele potem, ko (če) bo izbrani ponudnik navedeno pooblastilo predložil v slovenskem jeziku.

    Državna revizijska komisija pa je tudi v tem delu ocenila, da gre za formalne pomanjkljivosti, ki ne bi mogle vplivati na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na merilo ekonomsko najugodnejša ponudba, prav tako v primeru dopolnjevanja ponudbe v tem delu ne bi šlo za spremembo cene izbranega ponudnika in ponudbe v okviru merila ter dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v predmetnem postopku javnega naročanja. Zaradi navedenega je potrebno revizijskim očitkom vlagatelja sicer ugoditi, saj pooblastilo ne ustreza naročnikovim zahtevam, vendar pa bo moral naročnik pri ugotovljeni pomanjkljivosti, pred sprejemom morebitne nove odločitve o oddaji naročila, ravnati skladno z 78. členom ZJN-2 in izbranemu ponudniku dopustiti in omogočiti dopolnitev ponudbe v tem delu.

    Državna revizijska komisija je dalje presodila revizijske očitke, da naj bi izbrani ponudnik ravnal v nasprotju z zahtevo iz točke 4.2.11 razpisne dokumentacije, ker družbe M., ki je podala ponudbo za določena dela, ni prijavil kot podizvajalca, ampak je podal zavajajočo in neresnično izjavo glede nastopa s podizvajalci, za družbo M. pa tudi ni predložil zahtevanih dokumentov.

    Vprašanje podizvajanja ureja ZJN-2 v 4. odstavku 4. člena ZJN-2, ki naročniku dovoljuje, da lahko v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteva, da v svoji ponudbi navedejo vsak del naročila, ki ga morebiti nameravajo dati v podizvajanje tretji osebi ter vse predlagane podizvajalce. Naročnik je v obravnavanem primeru določila glede podizvajalcev vključil v točko 4.2.11 (Podizvajalci), kjer je navedel, da mora ponudnik, v primeru, da nastopa s podizvajalci, predložiti določene dokumente, ki jih je nato navedel v nadaljevanju.

    Kot je med strankama nesporno in kar izhaja tudi iz ponudbe izbranega ponudnika (stran 57), je navedeni podal izjavo, da pri izvedbi predmetnega javnega naročila ne bo nastopal s podizvajalci. Posledično v ponudbi tudi ni predložil dokumentov, ki jih je naročnik zahteval za podizvajalce v točki 4.2.11 razpisne dokumentacije. Dalje iz ponudbe izbranega ponudnika (stran 264) izhaja, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo družbe M., ki je dana izbranemu ponudniku, in sicer za ključavničarska dela na objektu RTV Ljubljana, ki vključujejo izdelavo in montažo vroče cinkane jeklene konstrukcije podesta, montažo jeklene konstrukcije z avtodvigalom in pridobitev soglasja za zaporo ceste v času montaže in fizično izvedbo zapore.

    Državna revizijska komisija je glede na takšno vsebino ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ocenila, da iz le-te ni mogoče povsem jasno ugotoviti, ali izbrani ponudnik nastopa s podizvajalcem, družbo M., na kar kaže dejstvo, da je izbrani ponudnik v ponudbo vključil tudi ponudbo družbe M. za izvedbo ključavničarskih del na objektu RTV Ljubljana, iz česar bi lahko sklepali, da bo družba M. navedena dela izvedla za izbranega ponudnika. Vendar pa po drugi strani izbrani ponudnik družbe M. ni prijavil kot podizvajalca in zanjo ni predložil zahtevanih dokumentov. Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo sicer zapisal, da je bila ponudba družbe M. predložena zgolj kot dokazilo o izkazovanju tehnične ustreznosti opreme, to je vroče cinkane jeklene konstrukcije podesta, medtem ko ostale postavke iz ponudbe naj ne bi bile predmet sodelovanja družbe M. v predmetnem javnem naročilu. Vendar pa Državna revizijska komisija iz naročnikovih navedb ni mogla ugotoviti, na čem temelji takšen zaključek naročnika, saj iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da je naročnik navedeno nejasnost morebiti odpravil po pojasnilu izbranega ponudnika, ampak je takšen zaključek očitno sprejel po lastni oceni. Ponudba družbe M. se sicer res nahaja v okviru ponudbene dokumentacije (strani od 253 do 264), s katero je izbrani ponudnik izkazoval tehnično ustreznost ponujene opreme (Podest za hladilnike), vendar pa ni jasno, zakaj je izbrani ponudnik ponudbo družbe M. predložil v ponudbi in kaj naj bi navedena ponudba izkazovala. Naročnik je namreč zatrjeval, da naj bi navedena ponudba izkazovala tehnično ustreznost vroče cinkane jeklene konstrukcije podesta, vendar pa iz ponudbe niso razvidni nobeni tehnični podatki o konstrukciji, ki bi izkazovali tehnično ustreznost ponujene opreme, ampak je navedena vrsta del, ki jo družba M. ponuja izbranemu ponudniku za objekt RTV Ljubljana.

    Državna revizijska komisija je zato zaključila, da je sicer potrebno kot utemeljene oceniti revizijske očitke vlagatelja, da izbrani ponudnik družbe M. ni prijavil kot podizvajalca in zanjo ni predložil zahtevanih dokumentov, in na tej podlagi sprejeta naročnikova odločitev o oddaji naročila ni skladna z določili razpisne dokumentacije. Vendar pa mora, po oceni Državne revizijske komisije, naročnik tudi v tem primeru upoštevati pravila o dopustnih dopolnitvah ponudb iz 78. člena ZJN-2. Ponudba izbranega ponudnika namreč, po mnenju Državne revizijske komisije, vsebuje določene nejasnosti, katere bi moral naročnik, pred sprejemom odločitve o oddaji naročila, razjasniti in torej dati možnost izbranemu ponudniku, da jih pojasni, tudi ob upoštevanju dejstva, da je iz ponudbene dokumentacije vlagatelja izhajala verjetnost, da gre morebiti res zgolj za izkazovanje tehnične ustreznosti ponujene opreme in da je ponudba morebiti zgolj informativne narave. Takšnega pojasnjevanja ponudbe ZJN-2 sicer izrecno ne predvideva, vendar ga hkrati tudi ne prepoveduje (o čemer se je Državna revizijska komisija že izrekla v več svojih odločitvah). Pri tem pa mora biti pojasnjevanje ponudbe izvedeno na način, da naročnik spoštuje temeljna načela in omejitve iz ZJN-2, da ne bi s pojasnjevanjem ponudb dosegel spremembe ponudbene vsebine (prepoved iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2) in da ne bi ponudnikov neenakopravno obravnaval (kršitev 9. člena ZJN-2).

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval tudi nepopolnost (neprimernost) ponudbe izbranega ponudnika v tehničnem delu, ker naj izbrani ponudnik ne bi sledil zahtevi naročnika v poziciji 5.2.1 (Stikalni blok proizvajalca S.), na strani 20 ponudbe, saj je na strani 204 ponudbe pod pozicijo 5.2.1 ponudil Stikalni blok proizvajalca M.

    Kot že zgoraj navedeno, je potrebno vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev ponujene opreme in vprašanje (ne) primernosti ponudbe presojati z vidika 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji.

    Med strankama so dejstva, ki jih je navajal vlagatelj v zahtevku za revizijo, nesporna. Izbrani ponudnik je na strani 20 ponudbe (Predračun), v okviru pozicija 5.2.1 navajal Stikalni blok proizvajalca S., medtem ko je na strani 204 ponudbe (Priloga k ponudbi št. 3481/10) navajal Stikalni blok proizvajalca M.

    Državna revizijska komisija je pri presoji sledila naročniku, da dokument na strani 20 ponudbe izbranega ponudnika (Predračun) predstavlja dokument iz razpisne dokumentacije naročnika, in je torej po vsebini enak dokumentu iz razpisne dokumentacije. Medtem ko je dokument na strani 204 ponudbe izbranega ponudnika (Priloga k ponudbi št. 3481/10) priložen v ponudbi v okviru prospektne in tehnične dokumentacije, ki jo je naročnik zahteval v točki 4.2.26 razpisne dokumentacije in ki izkazuje tehnične lastnosti opreme, ki jo izbrani ponudnik ponuja. Izbrani ponudnik je torej namesto stikalnega bloka proizvajalca S. ponudil stikalni blok proizvajalca M. Kot pa je naročnik pravilno ugotovil in navajal v odločitvi o zahtevku za revizijo, je razpisna dokumentacija v Predračunu, pod pozicijo 5.2.1 , v prvem odstavku, med drugim navajala: "Modularni, prostostoječi, tipsko atestirani stikalni blok (TTA) S., ali enakovredno, z enim sistemom zbiralnic spredaj, serijsko izdelan in tipsko preizkušen v skladu z IEC 60439-1. (Standard predvideva 7 tipskih testov in 3 delavniške teste). Stikalni bloki naj ustrezajo tudi preizkusom po IEC 61641â??" Razpisna dokumentacija je torej dopuščala ponudbo enakovredne opreme, kot je stikalni blok proizvajalca S., česar pa vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navajal, niti ni izpodbijal, da ponujeni stikalni blok proizvajalca M., ki ga je ponudil izbrani ponudnik, morebiti ni enakovreden stikalnemu bloku proizvajalca S., ki ga je navajala razpisna dokumentacija. Državna revizijska komisija je zato s tem povezane revizijske očitke vlagatelja kot neutemeljene zavrnila.

    Državna revizijska komisija je kot neutemeljene zavrnila tudi revizijske očitke vlagatelja, da naj bi bile neustrezne referenčne izjave izbranega ponudnika, iz razloga, da naj bi pri referenci, izdajatelja S., bila navedena kot kontaktna oseba za preverjanje referenc oseba, ki ni v nikakršni zvezi z izdajateljem reference. Slednje naj bi izhajalo iz e-maila kontaktne osebe. Vlagatelj zato dvomi, ali je izbrani ponudnik predložil referenco, ki je potrjena s strani odgovornih oseb izdajatelja reference.

    Naročnik je predložitev referenc (izkazovanja tehnične sposobnosti ponudnika) določil v točki 4.2.20 (Referenčne izjave), kjer je v okviru podtočke b) navedel, da kot pogoj zahteva referenčne izjave, in sicer reference ponudnika - izvajalca montaže in zagona DEA, da je v zadnjih treh letih (od 1. 1. 2007 dalje) dobavil, zmontiral in zagnal vsaj 5 DEA, po zahtevnosti primerljivih enot moči 400 kVA ali več, vključno s sistemom za sinhronizacijo in brezprekinitvene preklope med mrežo in DEA. Reference so morale biti potrjene s strani posameznih naročnikov (izdajateljev referenc), katerim je ponudnik (oz. partner oz. podizvajalec) dobavil in vgradil DEA moči nad 400 kVA.

    Kot izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika, je slednji za izkazovanje navedene zahteve naročnika predložil sedem referenčnih izjav (obrazcev Reference ponudnika (oz. partnerja oz. podizvajalca) DEA za javno naročilo JN-B0358), med drugim tudi referenco, izdajatelja S. (stran 120 ponudbe). Kot kontaktna oseba na referenci je navedena oseba T.L., naveden je tudi telefon in e-mail. Vlagatelj je zatrjeval, da navedena oseba ni v nikakršni zvezi z izdajateljem reference, vendar pa vlagatelj slednje trditve ni niti konkretiziral, torej zakaj meni, da navedena oseba ni v zvezi z izdajateljem reference niti tega ni z ničemer izkazal. Zgolj podatki o e-mailu pa ne morejo izkazovati, da kontaktna oseba ni povezana z izdajateljem reference. Po drugi strani pa je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navajal, da je kot kontaktna oseba navedena oseba, ki je podpisnik reference in direktor izdajatelja reference, družbe S., kar je ugotovila tudi Državna revizijska komisija po vpogledu v referenco. Iz navedenih razlogov je potrebno revizijske očitke vlagatelja kot neutemeljene zavrniti, saj vlagatelj ni izkazal v zahtevku za revizijo podanega dvoma, da je izbrani ponudnik predložil referenco, ki ni potrjena s strani odgovorne osebe izdajatelja reference.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila zahtevek za revizijo še v delu, v katerem je vlagatelj zatrjeval kršitve naročnika v zvezi z vpogledom vlagatelja v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.
    Kot izhaja iz revizijskih zatrjevanj in kar je ugotovila tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v Zapisnik vpogleda v ponudbo, z dne 29. 7. 2010, naročnik vlagatelju ni dovolil vpogled v tiste dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, katere je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost (z oznako "zaupno") v ponudbi (strani od 146 do 177 ponudbe), glede česar med strankama ni spora, in v dele ponudbene dokumentacije, katere je izbrani ponudnik pred samim vpogledom, dne 29. 7. 2010, pred 9.30 uro, označil kot poslovno skrivnost, in sicer Cenik servisnih storitev v delu, ki se nanaša na višino cene (stran 137 ponudbe) in v del dokumentacije - Dokazila v zvezi z zagotavljanjem kakovosti (stran 70 in 71 ponudbe).

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo očitano kršitev naročnika utemeljeval z dejstvom, da gre za javne podatke po 22. členu ZJN-2 in da izbrani ponudnik navedenih podatkov ni označil kot poslovna skrivnost v ponudbi, kar je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, oziroma do vpogleda v ponudbo ni predložil pisnega sklepa po 39. členu ZGD-1, ampak je izjavo o varovanju podatkov predložil šele po opravljenem vpogledu, medtem, ko ustna izjava o tej vsebini na vpogledu ni bila izrečena.

    Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik v točki 4.1.3 (Označevanje) razpisne dokumentacije določil: "Podatki, ki jih bo ponudnik upravičeno označil kot zaupne, bodo uporabljeni smo za namene javnega razpisa in ne bodo dostopni nikomur izven kroga oseb, ki bodo vključene v razpisni postopek. Ti podatki ne bodo objavljeni na odpiranju ponudb niti v nadaljevanju postopka ali kasneje. Te osebe, kot tudi naročnik, bodo v celoti odgovorni za varovanje zaupnosti tako dobljenih podatkov. Kot zaupne lahko ponudnik označi dokumente, ki vsebujejo osebne podatke, pa ti niso vsebovani v nobenem javnem registru ali drugače javno dostopni ter poslovne podatke, ki so s predpisi ali internimi akti ponudnika označeni kot zaupni. Naročnik bo obravnaval kot zaupne tiste dokumente v ponudbeni dokumentaciji, ki bodo imeli v desnem zgornjem kotu z velikimi črkami izpisano "ZAUPNO", pod tem napisom pa bo podpis osebe, ki je podpisala ponudbo. Če naj bo zaupen samo določen podatek v dokumentu, mora biti zaupni del podčrtan z rdečo barvo, v isti vrstici ob desnem robu pa mora biti izpisano "ZAUPNO. Naročnik ne odgovarja za zaupnost podatkov, ki ne bodo označeni, kot je zgoraj navedeno. Če bodo kot zaupno označeni podatki, ki ne ustrezajo zgoraj navedenim pogojem, bo naročnik ponudnika pozval, da oznako zaupnosti umakne. Ponudnik to naredi tako, da njegov zastopnik nad oznako napiše "PREKLIC", vpiše datum in čas ter se podpiše. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ne prekliče zaupnosti, naročnik ponudbo v celoti zavrne."

    Ne glede na dejstvo, da je naročnik v obravnavanem primeru pravila glede označevanja zaupnih podatkov navedel v razpisni dokumentaciji, je Državna revizijska komisija ocenila, da je naročnik navedena pravila zapisal zgolj z namenom, da opredeli svojo odgovornost do posredovanja zaupnih podatkov osebam, ki so izven kroga oseb, ki bodo vključene v razpisni postopek. Kljub navedenemu je bil naročnik v konkretnem primeru še vedno dolžan upoštevati pravila varovanja podatkov, ki jih določa zakon, vlagatelj pa je bil tisti, ki je moral v zahtevku za revizijo zatrjevati in dokazati, da je naročnik kršil zakonska pravila pri tem, ko določene podatke vlagatelju ni razkril. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija ocenila, da naročniku ni mogoče očitati kršitve zgolj iz razloga, ker sporni deli ponudbe izbranega ponudnika niso bili že v ponudbi označeni kot zaupni, skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

    Varstvo podatkov v postopkih javnega naročanja ureja 22. člen ZJN-2, ki določa, da mora naročnik zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega naročila, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, poslovna skrivnost. Navedeno pomeni, da so ti podatki, kljub načelni javnosti celotne dokumentacije celo v fazi po pravnomočno zaključenem postopku oddaje javnega naročila, deležni posebnega režima pravnega varstva ("Celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu je javna, v kolikor ne vsebuje poslovnih skrivnostiâ??" - 6. odstavek 22. člena ZJN-2). Izjema velja le za podatke, ki so po zakonu javni ali za podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev; takšnih podatkov namreč že na podlagi pravil Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 s sprem., v nadaljevanju: ZGD-1) ni mogoče določiti za poslovno skrivnost (tretji odstavek 39. člena ZGD-1).

    Med strankama ni spora o tem, da izbrani ponudnik v ponudbi in do vpogleda v svojo ponudbo dne 29. 7. 2010 ni predložil morebitnega pisnega sklepa, kjer bi bilo določeno, katere podatke v svoji ponudbi izbrani ponudnik šteje kot poslovno skrivnost. Vendar pa tudi zgolj iz tega razloga naročniku še ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju s pravili javnega naročanja. Naročnik je namreč ne glede na to, ali je morebitni sklep o varovanju poslovne skrivnosti priložen v samo ponudbo ali je dostavljen kasneje, na podlagi petega odstavka 22. člena ZJN-2 dolžan upoštevati trajno naravo morebitnih zaupnih podatkov. Res je sicer, da mora gospodarska družba v skladu z 39. členom ZGD-1 subjektivne zaupne podatke določiti s pisnim sklepom, vendar, kot je bilo že zapisano, pravila javnega naročanja ne zahtevajo, da je takšen sklep predložen že v ponudbi ali do vpogleda v ponudbo. Poslovno skrivnost v skladu z 39. členom ZGD-1 namreč ne predstavljajo le podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost), ampak tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti le tisti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

    Kot pa izhaja iz Zapisnika vpogleda v ponudbo, z dne 29. 7. 2010, katerega vsebino je potrdil tudi vlagatelj s podpisom svojih predstavnikov, je izbrani ponudnik pred samim vpogledom, dne 29. 7. 2010, pred 9.30 uro, označil kot poslovno skrivnost podatke, v katere naročnik vlagatelju ni dovolil vpogleda (stran 137 ter stran 70 in 71 ponudbe), kasneje pa je naročniku predložil tudi pisno izjavo o poslovni skrivnosti navedenih podatkov. Vendar pa se vlagatelj v zahtevku za revizijo do dejstva, da je izbrani ponudnik sporne podatke označil kot poslovno skrivnost pred vpogledom v ponudbo, ni opredeljeval, ampak je navajal le, da ustna izjava o tej vsebini na vpogledu ni bila izrečena, kar pa ni relevantno za presojo naročnikovih kršitev, saj je izbrani ponudnik očitno naročniku pred vpogledom v ponudbo sporočil, katere podatke, poleg tistih, ki so v ponudbi že bili označeni kot zaupni, šteje za poslovno skrivnost. Zato je naročnik, po mnenju Državne revizijske komisije, lahko štel, da gre najmanj za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost). Vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ni zatrjeval in izkazal, da sporni podatki ne bi mogli šteti za objektivno poslovno skrivnost oziroma zakaj ne bi mogli biti določeni kot takšni, ampak je navajal le, da mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna in da gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

    Prav tako je neutemeljeno zatrjevanje vlagatelja, da bi morali biti podatki javni že zato, ker gre za podatke, ki se nanašajo na dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz razpisne dokumentacije (podatki iz strani 70 in 71 ponudbe). Zgolj navedeno dejstvo namreč še ne predpostavlja, da so vsi takšni podatki javni, ne glede na določbe ZJN-2 in ZGD-1, oziroma da naročnik krši navedene predpise, ker takšnih podatkov ne razkrije določenemu ponudniku.

    V zvezi z revizijsko trditvijo vlagatelja, da so podatki, v katere mu vpogled ni bil omogočen, nedvomno javni, je Državna revizijska komisija upoštevala določbo drugega odstavka 22. člena ZJN-2, ki določa, da je (v vsakem primeru) javni podatek cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

    Naročnik je v obravnavanem primeru kot merilo v razpisni dokumentaciji določil v točki 5. (Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika), in sicer je določil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ki je sestavljena iz merila cena (podlaga je cena razpisane opreme, navedena pod točko 03. obrazca "Ponudba") in merila vzdrževanje opreme za dobo 10 let (podlaga je skupni znesek 10-letnega vzdrževanja vse ponujene opreme).

    Kot izhaja iz spisovne dokumentacije in čemur vlagatelj ne nasprotuje, je bil vlagatelj seznanjen tako s ceno razpisane opreme izbranega ponudnika (obrazec Ponudba stran 9 ponudbe) kot tudi s ceno skupnega zneska 10-letnega vzdrževanja vse ponujene opreme izbranega ponudnika (obrazec Vzdrževanje opreme - Ponudba, na strani 90 ponudbe). Zato vlagatelj ni uspel izkazati, da bi naročnik ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2, s tem, ko mu ni omogočil vpogled v dele ponudbene dokumentacije (stran 137 in strani 70 in 71 ponudbe), za katere ni mogoče podati zaključka, da se uvrstijo v kategorijo javnih podatkov po drugem odstavku 22. člena ZJN-2. S tem povezane revizijske očitke je zato potrebno kot neutemeljene zavrniti.

    Državna revizijska komisija je ob vsem ugotovljenem zaključila, da je potrebno zahtevku za revizijo vlagatelja, v delu, ki se nanaša na ugotovitev naročnika, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in na čemer je temeljila izpodbijana odločitev o oddaji naročila, ugoditi. Potrebno pa je pritrditi vlagatelju tudi v tem, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Da je naročnik vlagatelja in izbranega ponudnika neenakopravno obravnaval, izhaja prav iz dejstva, da je naročnik ponudbo vlagatelja izločil zaradi neizkazane tehnične sposobnosti in neizpolnjevanja tehničnih zahtev, medtem ko je izbranega ponudnika, kljub ugotovljenim (sicer formalnim) pomanjkljivostim v izkazovanju tehnične (kadrovske) sposobnosti in izpolnjevanja drugih zahteva iz razpisne dokumentacije, ocenil kot popolno.

    Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija ocenila, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, zato je na podlagi 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovano v Odločitvi o oddaji javnega naročila JN-B0368, izdani dne 22. 7. 2010.

    Ob tem Državna revizijska komisija še pripominja, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična in ne reformatorična pooblastila. Državna revizijska komisija lahko na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da zahtevek za revizijo zavrže, zavrne ali zahtevku ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Iz navedenih razlogov Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ne more odločati o izboru ali izločitvi ponudb.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000,00 EUR. Državna revizijska komisija je kot neutemeljene zavrnila priglašene stroške vlagatelja za kopiranje v višini 20,00 EUR in za poštnino v višini 10,00 EUR, saj vlagatelj navedenih stroškov ni izkazal, medtem ko Državna revizijska komisija o stroških prevoza, povezanih z ogledom dokumentacije postopka in ponudbe izbranega ponudnika, ni odločala, saj ne gre za potrebne stroške, nastale z revizijo, ampak za stroške, ki so nastali v postopku oddaje javnega naročila.

    Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tem odstavku. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, 16. 9. 2010


    Predsednica senata:
    Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
    Članica Državne revizijske komisije









    Vročiti:
    - JAVNI ZAVOD RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA, Kolodvorska 2, Ljubljana
    - ESOTECH, d.d., Preloška cesta 1, Velenje
    - PRINSIS, d.o.o., Peske 15, Trzin
    - Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran