018-202/2010 Občina Cerknica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po predsednici senata mag. Maji Bilbija ter mag. Nataši Jeršič in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Opravljanje prevozov osnovnošolskih otrok na območju Občine Cerknica v šolskem letu 2010/2011" začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Integral Notranjska d.o.o., Čabranska 8, Cerknica, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Cerknica, Cesta 4. maja 59, Cerknica (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.09.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, z dne 01.08.2010, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetni postopek oddaje javnega naročila po odprtem postopku objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN 4570/2010, z dne 03.06.2010. Dne 23.07.2010 je naročnik izdal Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. 430-13/2010, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika Prevozi in gozdarske storitve Branko Ogrinc s.p., Grahovo 56, Grahovo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 23.07.2010 vložil zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, v katero je vpogledal dne 27.07.2010.

Vlagatelj je dne 01.08.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je bil sklep o določitvi poslovne skrivnosti vložen v ponudbo izbranega ponudnika šele 26.08.2010, torej po izteku roka za oddajo ponudb. Iz razloga, ker v ponudbi niso bili kot poslovna skrivnost označeni deli ponudbe, katere je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost, vlagatelj izraža dvom o tem, da je sklep nastal z dnem datiranja 09.07.2010. Vlagatelj prereka označitev poslovnih skrivnosti v ponudbi izbranega ponudnika, ki so v nasprotju z načelom transparentnosti in javnosti, saj se s tem na eni strani zagotavlja konkurenca in enakopraven položaj ponudnikov ter gospodarna raba sredstev, na drugi strani pa javnost vrednotenja in ocenjevanja ponudb omogoča uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva. Naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v celotno ponudbo izbranega ponudnika, ki ni označena kot poslovna skrivnost, s čimer mu je onemogočil uveljavljanje ustavno zagotovljene pravice do učinkovitega pravnega sredstva.

Vlagatelj tudi zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije po kadrovski usposobljenosti, saj je voznik D.A. v pokoju od leta 2008 in ni v delovnem razmerju, kot to zahteva zakon. Izbrani ponudnik tudi ni navedel za posamezno relacijo natančen vozni red, število angažiranih vozil, kapaciteto in vrsto vozil, zato je potrebno ponudbo izbranega ponudnika glede na 2.7. točko razpisne dokumentacije označiti kot neprimerno in nepravilno ponudbo. Po vlagateljevi navedbi iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, da razpolaga s petimi avtobusi in enim kombijem, saj njegov podizvajalec sploh ne razpolaga s takšnimi avtobusi, zato je izbrani ponudnik sposoben izvesti naročilo le s petimi avtobusi. Vlagatelj zatrjuje, da namerava izbrani ponudnik prevoze izvajati le s petimi vozili z manjšimi kapacitetami, kot je bilo zahtevano z razpisno dokumentacijo. Vlagatelj še opozarja, da pogodba, ki jo naročnik sklene s ponudnikom, ki namerava predmet javnega naročila izvesti s podizvajalcem, ni v skladu s 28. členom ZJN-2B, saj mora vsebovati tudi podatke o podizvajalcu, ponudnikovo pooblastilo o možnosti neposrednega plačila podizvajalcem ter podizvajalčevo soglasje o možnosti poravnave podizvajalčevih terjatev do glavnega izvajalca s strani naročnika, zato predlaga uvedbo postopka o prekršku.

Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povračilo vplačane takse.

Naročnik je dne 06.08.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je sklep o varovanju poslovne skrivnosti prejel dne 26.07.2010, vendar je le-ta datiran z dnem 09.07.2010, kar pomeni, da je bil sprejet pred rokom za oddajo ponudbe. Naročnik ni podal zahteve, da mora imeti ponudnik zaposlene delavce, ki bodo opravljali delo, zato je revizijska navedba v zvezi z statusom voznika D.A. neutemeljena in ne vpliva na nepopolnost ponudbe v tem delu. Nadalje naročnik pojasnjuje, da je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, s katerimi vozili bo opravljal dejavnost in bi v kolikor zahteve ne bi bile razvidne, ponudnika pozval na dopolnitev, ki predstavlja dopolnitev formalno nepopolne ponudbe. Glede števila avtobusov in kombija ter sedežev v posameznem avtobusu naročnik pojasnjuje, da razpisna dokumentacija ne določa koliko sedežev mora biti v posameznem vozilu, ter da je v času preverjanja ponudb ponovno preveril seznam otrok, ki se bodo prevažali in ugotovil, da kapacitete izbranega ponudnika ustrezajo zahtevam naročnika. Naročnik še pojasnjuje, da so v zahtevku za revizijo navedbe o podizvajalcu, podatki o njem pa so skladno s sklepom izbranega ponudnika o varovanju poslovnih skrivnosti, poslovna skrivnost.

Vlagatelj je dne 09.08.2010 podal zahtevo za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. V zahtevi za nadaljevanje vlagatelj navaja, da četudi se sklep o varovanju poslovnih skrivnosti oceni kot pravočasen, so z njim prikriti podatki, ki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Nadalje vlagatelj še navaja, da bi moral izbrani ponudnik skladno s pravili ZGD v ponudbi označiti, kaj je poslovna skrivnost in dejstvo, da ob izročitvi ponudbe ni bilo sklepa o varovanju poslovnih skrivnosti povzroči, da so ti podatki javni in dostopni, naknadno pa ni več mogoče spreminjati tega statusa.

Po prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo je naročnik z dopisom, z dne 13.08.2010 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je vlagatelja s sklepom št. 018-202/2010-3, z dne 27.08.2010, pozvala na doplačilo takse v višini 2.500,00 evrov. Državna revizijska komisija je dne 08.09.2010 prejela vlagateljevo potrdilo o vplačilu potrebne takse.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z določilom 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Uvodoma je Državna revizijska komisija preverila, ali je sklep o varovanju poslovnih skrivnosti, ki ga je izbrani ponudnik sprejel dne 09.07.2010, pravočasen.

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila rok za oddajo ponudbe določen na dan 13.07.2010, ob 9.00 uri. Iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb št. 430-13/2010, z dne 13.07.2010, je razvidno, da je izbrani ponudnik ponudbo oddal tega dne, ob 8. uri in 47 minut. Izbrani ponudnik je na podlagi poziva naročnika (dopis z dne 26.07.2010) posredoval Sklep o varovanju poslovnih skrivnosti, z dne 09.07.2010.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da je rok za oddajo ponudb tisti datum, ki je merodajen za ugotavljanje pravočasnosti oddane ponudbe in vseh njenih sestavin. Vlagatelj v zahtevku za revizijo poudarja, da je bil sklep vložen po roku za oddajo ponudb in insinuira, da je sklep o varovanju poslovnih skrivnosti nastal pozneje in ne dne 09.07.2010. Vlagatelj zgolj trdi, da dvomi v datum sprejetja sklepa, vendar za svojo trditev ne ponuja nobenih dejstev in dokazov. Skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu mora tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, tega tudi dokazati, oziroma zanj predlagati dokaze, dejstvo pa mora zatrjevati jasno, določno in konkretno, ter ne zgolj pavšalno ali v obliki hipotetičnih domnev ali prepričanj. Vlagatelj zgolj zatrjuje domnevno nepravočasno sprejetje sklepa o varovanju poslovnih skrivnosti, za svojo pavšalno trditev pa ne ponuja dejstev, niti za to ne ponuja ali predlaga dokazov, na podlagi katerih bi Državna revizijska komisija lahko preizkusila zakonitost naročnikovega domnevno nezakonitega ravnanja. Državna revizijska komisija, ob upoštevanju pravila o trditveno-dokaznem bremenu, ugotavlja, da samo dejstvo, da je bil sklep o varovanju poslovnih skrivnosti naročniku posredovan po roku za oddajo ponudb ne kaže na to, da sklep ne bi bil sprejet dne 09.07.2010, torej pravočasno in pred rokom za oddajo ponudb.

Na podlagi zapisanega je Državna revizijska komisija zaključila, da revizijskega očitka o sprejetju sklepa o varovanju poslovnih skrivnosti po roku za oddajo ponudb ni mogoče spoznati kot utemeljenega, zato navedbi vlagatelja ni sledila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da podatki, katere je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti po zakonu (saj so podatki po zakonu javni) in mu je zaradi nerazkritja teh podatkov onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravnega varstva.

Iz sklepa izbranega ponudnika o varovanju poslovnih skrivnosti, z dne 09.07.2010, izhaja, da predstavljajo poslovno skrivnost vsi podatki, iz katerih je mogoče razbrati identiteto podizvajalca, podatki o vozilih in voznikih podizvajalca, vzorec pogodbe, iz katere je razvidna identiteta podizvajalca, podizvajalska pogodba in licence podizvajalca.

Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006, z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju: ZGD) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti le tisti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V primeru, kadar gre za vprašanje obstoja objektivnih poslovnih skrivnosti, mora naročnik v vsakem konkretnem primeru, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, presojati, ali je podatek tak, da bi ponudniku z njegovim razkritjem nastala občutna škoda. Kadar pa gre za subjektivne poslovne skrivnosti, zadostuje, da ponudnik vnaprej določi, kateri deli predstavljajo poslovno skrivnost. Naročnik je na ponudnikovo subjektivno oznako poslovnih skrivnosti, s katero so lahko po ponudnikovi presoji označeni tudi manj pomembni podatki, ki niso povezani s konkurenčno prednostjo, vezan in mora takšno oznako zaupnosti spregledati le v primeru, kadar že zakon določa javnost posameznega podatka ali kadar se podatek nanaša na kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev. Zakon o javnem naročanju ( Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2) v drugem odstavku 22. člena izrecno določa le, da je javen podatek cena iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa so javni tudi tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Po zakonu so torej javni le tisti podatki, na podlagi katerih naročnik ponudbe ocenjuje in jih razvršča v skladu z vnaprej določenimi merili. Ob tem je treba opozoriti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja, v skladu s katerim zakonskim določilom naj bi bili podatki, v katere mu je bil onemogočen vpogled in ki so bili označeni kot (subjektivna) poslovna skrivnost, javni, oz. ne zatrjuje, da bi ti podatki predstavljali kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je merilo za izbor najugodnejše ponudbe merilo najnižje cene. Izbrani ponudnik je omogočil vpogled v merilo, zato Državna revizijska komisija zaključuje, da podatki, katere je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost, niso podatki, ki bi morali biti javni po zakonu.

Državna revizijska komisija poudarja, da ravnanje naročnika, ki na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika sledi sklepu o določitvi poslovne skrivnosti, ne more predstavljati kršitve načela transparentnosti in omejevanja v pravici do učinkovitega pravnega varstva. Vlagatelj tudi zatrjuje, da mu ni bilo omogočeno vpogledati v podatke o podizvajalcu, hkrati pa v zahtevku za revizijo prereka podizvajalčevo tehnično sposobnost.

Glede na navedeno, Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da mu je bilo onemogočen vpogled v podatke, ki so javni po zakonu, zato je revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija je meritorno obravnavala navedbo vlagatelja, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje kadrovskih zahtev, ker je voznik D.A. upokojen, to pa nasprotuje tako zahtevi razpisne dokumentacije, kakor tudi delovnopravni zakonodaji.

Po pregledu razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v poglavju 2.3. Pogoji za udeležbo v poglavju D. Tehnična in kadrovska sposobnost navedel:
"12. Seznam vozil in voznikov, ki jih bo ponudnik oz. podizvajalec vključil v izvajanje šolskih prevozov in ki izpolnjujejo pogoje, v skladu z veljavno zakonodajo
â"˘ seznam mora vsebovati reg. št., št. sedežev in letnik izdelave
â"˘ seznam voznikov mora vsebovati leta veljavnosti vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil ustrezne kategorije in leta neprekinjene poklicne vožnje avtobusa.".

Naročnik je v zvezi s kadrovsko sposobnostjo v razpisni dokumentaciji zapisal, da mora ponudnik v ponudbi navesti seznam voznikov z ustreznim vozniškim dovoljenjem, kategorijo vozniškega dovoljenja in leta njihove neprekinjene poklicne vožnje avtobusa. Naročnik je z določbo o izkazovanju kadrovske sposobnosti od ponudnikov zahteval, da predložijo seznam voznikov, ki jih bo ponudnik vključil v izvajanje šolskih prevozov (z navedbo vozniškega dovoljenja in let neprekinjene vožnje). Državna revizijska komisija izpostavlja določilo b) točke drugega odstavka 45. člena ZJN-2, ki določa, da gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, na enega ali več od naslednjih načinov z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, ter v primeru javnih naročil gradenj tistih, od katerih lahko naročnik zahteva, da izvedejo gradnjo. Navedeno določilo ZJN-2 za izpolnjevanje kadrovske sposobnosti predvideva, da ponudniki navedejo tehnično osebje ali strokovne organe, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali šele bodo opravljali dela.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je glede na opis zahteve po navedbi voznikov nebistveno, ali ima ponudnik strokovni kader v času oddaje ponudbe zaposlen. Vlagatelj neizpolnjevanje kadrovske sposobnosti izbranega ponudnika veže na dejstvo, da je voznik D.A. upokojen in ni v delovnopravnem razmerju z izbranim ponudnikom, zato je potrebno ugotoviti neizpolnjevanje kadrovske sposobnosti. Državna revizijska komisija zaradi pojasnjenega ni preverjala, ali je voznik D.A. upokojen oziroma zaposlen pri izbranemu ponudniku, saj iz razpisne dokumentacije takšna zahteva ne izhaja.

Po pregledu ponudbe izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta sledil zahtevi razpisne dokumentacije, saj je v ponudbi navedel voznike, ki bodo opravljali storitev, kategorijo vozniškega dovoljenja in leta neprekinjene vožnje.

Državna revizijska komisija upoštevajoč navedeno pojasnilo glede zahteve o kadrovski sposobnosti ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika v tem delu ustreza zahtevam razpisne dokumentacije, zato obravnavani revizijski navedbi ni sledila in jo je zavrnila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je ponudba izbranega ponudnika, iz razloga nepravilne izpolnitve točke 5., določene v poglavju 2.7. Obvezna sestavina ponudbe, nepopolna.
Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik v poglavju 2.7. Obvezna sestavina ponudbe med drugim določil: "Sprejemljiva, primerna in pravilna ponudba mora vsebovati naslednje dokumente:
4. za vsako posamezno relacijo natančen vozni red, število angažiranih vozil, starost vozil, kapaciteto vozil in vrsto vozil.".

Po pregledu ponudbe izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni podal dokumenta, v katerem bi hkrati navedel vse zahtevane postavke (natančen vozni red za vsako relacijo, število angažiranih vozil, starost, vrsto in kapaciteto vozil), vendar pa so iz ostalih dokumentov v ponudbi izbranega ponudnika ti podatki razvidni. Izbrani ponudnik je na samostojnem listu navedel vrsto vozil, število sedežev, letnik izdelave in registrsko številko. Iz te listine so tako razvidni podatki o številu vozil, kapaciteti in vrsti vozil ter starosti vozil. Nadalje je izbrani ponudnik v ponudbi za 19 relacij navedel natančni vozni red (za linijo Pikovnik - Cerknica Oš in obratna linija - štiri vozne rede, za relacijo Ravne - Cerknica Oš in nazaj- 3 vozne rede, za relacijo Dolenje Jezero -Cerknica Oš - 1 vozni red, za relacijo Cerknica Oš - Podskrajnik -1 vozni red, za relacijo Bloška Polica - Grahovo Oš - Martinjak - Grahovo Oš in obratna linija- 2 vozna reda, za relacijo Rakek - Ivanje Selo - Rakek in obratna linija - 3 vozne rede, za relacijo Otok - Grahovo Oš in obratna linija- 3 vozne rede, štrukljeva vas-Cerknica Oš - 1 vozni red in za relacijo Cerknica Oš- Jeršiče - 1 vozni red). Izbrani ponudnik je z opisom posamezne relacije in določitvijo voznega reda izpolnil tudi slednjo zahtevo iz 5. točke, v poglavju 2.7. razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni podal hkratnega opisa vseh podatkov na skupnem listu za posamezno relacijo, vendar pa so iz njegove ponudbe v drugih delih razvidni vsi zahtevani podatki. Državna revizijska komisija po pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotavlja, da zaradi navedbe podatkov v drugi obliki, ni mogoče zaključiti, da je ponudba izbranega ponudnika iz tega razloga nepopolna. Ne glede ne dejstvo, da izbrani ponudnik pri opisu posamezne relacije z voznim redom ni navedel tudi podatkov o številu, starosti, vrsti in kapaciteti vozil, so ti podatki razvidni iz drugih delov njegove ponudbe. Zaradi opisa podatkov v drugih delih ponudbe in ne v zahtevani obliki (zbirno, na istem listu) ponudba izbranega ponudnika, zaradi obravnavanega razloga, ne sme biti ocenjena kot nepopolna. Skladno s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je popolna ponudba, ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nenavedba vseh podatkov v zahtevani obliki, v okviru opisa posamezne relacije, ne more vplivati na pravilnost ponudbe (nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti), niti ne na primernost ponudbe, kajti nenavedba vseh podatkov zbirno, na listini za posamezno relacijo, ne kaže na neizpolnjevanje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in na neizpolnjevanje zahtev naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Nenazadnje pa ponudbe izbranega ponudnika, zaradi konkretnega razloga, ni mogoče oceniti kot nesprejemljivo ponudbo. Nesprejemljiva ponudba je namreč tista ponudba, kjer ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbe izbranega ponudnika zaradi nenavedbe vseh zahtevanih podatkov na listu za posamezno relacijo, z natančnih voznim redom, ni mogoče označiti niti kot formalno nepopolno ponudbo. Skladno z določilom 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je izbrani ponudnik v ponudbi podal natančen opis vseh zahtevanih podatkov, vendar to ni storil v okviru opisa posamezne relacije. Dejstvo, da vsi podatki niso zapisani v okviru opisa posamezne relacije, predstavlja formalno nedoslednost izbranega ponudnika, vendar pa navedba vseh zahtevanih podatkov na drugačen način (torej posebej opisa števila angažiranih vozil, starosti, vrste in kapacitete vozil in posebej opisa posamezne relacije z natančnih voznim redom) ne predstavlja bistvene pomanjkljivosti.

Iz ponudbe izbranega ponudnika so v celoti razvidni vsi zahtevani podatki, zato Državna revizijska komisija zaključuje, da zaradi obravnavanega razloga ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče označiti kot nepopolno ponudbo.

Nadalje je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ne razpolaga z zadostnim številom avtobusov, s katerimi bi lahko izvedel javno naročilo, hkrati pa vlagatelj zatrjuje, da vozila podizvajalca ne ustrezajo zahtevani kapaciteti sedežev.

Po pregledu razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 8. točki Predmet javnega naročila, v okviru določil v zvezi z relacijami, zapisal, da mora "ponudnik obvezno razpolagati z najmanj 5 avtobusi in 1 kombijem". V razpisni dokumentaciji ni nikjer izrecno zapisano, koliko sedežev mora imeti posamezni avtobus, vendar je potrebno število sedežev mogoče razbrati iz okvirnega števila otrok (navedeno v tabelarnem prikazu relacij), kjer je naročnik navedel, da se bo na posamezni relaciji peljalo 55, 51, 45 in 8 otrok. Kakor je razvidno iz pojasnila naročnika, ki ga je od naročnika zahtevala Državna revizijska komisija in ga dne 03.09.2010 tudi prejela, je trasa za posamezno relacijo načrtovana tako, da en avtobus opravi več voženj. Program voženj je načrtovan tako, da en avtobus opravi vožnjo iz Pikovnika do Osnovne šole Cerknica, drugi avtobus opravi prevoz otrok iz Raven do Osnovne šole Cerknica in nadaljuje pot od Rakeka do Osnovne šole Rakek, tretji avtobus opravi prevoz otrok iz Dolenje Jezero do Osnovne šole Cerknica, četrti avtobus vozi otroke iz Bloške police do Osnovne šole Grahovo in zadnji (peti) avtobus iz vasi Otok do Osnovne šole Grahovo. Tudi prevoz otrok iz osnovnih šol se izvaja po petih trasah, pri čemer en avtobus opravi prevoz otrok iz Osnovne šole Cerknica dvakrat, in sicer ob 12.30 in ob 13.30 uri, drug avtobus pa opravi tri prevoze otrok iz Osnovne šole Grahovo, in sicer ob 12.40, 13.25 in 14.25 uri.

Državna revizijska komisija na podlagi pregleda ponudbe izbranega ponudnika ugotavlja, da izbrani ponudnik razpolaga s tremi avtobusi in enim kombijem, podizvajalec pa s tremi avtobusi. Tako gre ugotoviti, da bo imel izbrani ponudnik, v sodelovanju s podizvajalcem, na razpolago šest avtobusov in en kombi, s katerimi je mogoče dnevno voziti okvirno število otrok. Iz ponudbe izbranega ponudnika tudi izhaja, da kapacitete posameznih avtobusov ustrezajo okvirnemu številu otrok, saj število sedežev v posameznem avtobusu dosega predvideno število otok, ki se bodo peljali po posamezni trasi.

V posledici navedenega, Državna revizijska komisija zaključuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da ima izbrani ponudnik (s podizvajalcem) zadostno število avtobusov s potrebno kapaciteto sedežev, zato je vlagateljevo navedbo zavrnila kot neutemeljeno.


V zvezi s predlogom vlagatelja, naj se iz razloga neupoštevanja določila 28. člena ZJN-2B zoper naročnika in izbranega ponudnika uvede postopek o prekršku, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da postopek o prekršku ni del revizijskega postopka, saj ga na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZRPJN vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije.


Skladno z obrazložitvijo tega sklepa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev določil ZJN-2, zato je zahtevek za revizijo, skladno z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer strošek vplačane takse ter stroške v zvezi z odvetniškim zastopanjem. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Četrti odstavek 22. člena ZRPJN določa: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."
V obravnavanem revizijskem postopku je naročnik zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. Tudi Državna revizijska komisija je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, zato je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 09.09.2010



Predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana
- Občina Cerknica, Cesta 4. maja 59, Cerknica
- Prevozi in gozdarske storitve Branko Ogrinc s.p., Grahovo 56, Grahovo
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran