018-215/2010 Mestna občina Velenje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za obnovo mosta pri gimnaziji in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Map Trade, d. o. o., špindlerjeva cesta 2c, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa mag. Franci Kodela, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Velenje (v nadaljevanju: naročnik), 9. 9. 2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802, sklic 11 16110-7111290-01821510, pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000 eurov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila gradenj (objava 11. 6. 2010 na portalu javnih naročil pod št. objave JN4890/2009) z "Odločitvijo o oddaji javnega naročila" št. 465-08-0008/2010 z dne 23. 6. 2010 sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Cestno podjetje Maribor, d. d., Iztokova ulica 30, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (dokument št. 465-08-0008/2010 z dne 22. 7. 2010) je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 26. 7. 2010 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik predložil neresnično izjavo o poravnanih zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, naročnik pa se ne more ekskulpirati le s sklicevanjem na to, da je izbrani ponudnik podpisal izjavo v predpisani obliki, ampak mora reference, obrazce in druga potrdila preveriti. Vlagatelj navaja, da svoje navedbe utemeljuje s kopijo obvestila o odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 20. 7. 2010, ki ga je izdal drug naročnik (in sicer Ministrstvo za promet, Direkcija republike Slovenije za ceste; v nadaljevanju: DRSC) in iz katerega izhaja, da izbrani ponudnik nima plačanih vseh zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Vlagatelj zaključuje, da bi moral naročnik upoštevajoč dejstvo, da gre za postopka javnega naročanja, ki se izvajata istočasno, ugotovitev DRSC upoštevati v konkretnem postopku, najmanj pa preveriti pri DRSC, saj vlagatelj do teh podatkov ne more priti.

Z vlogo z dne 28. 7. 2010 je vlagatelj dopolnil zahtevek za revizijo in predložil kopijo odločbe št. 090-18/2010-2 z dne 26. 7. 2009 (očitno napačna letnica; opomba Državne revizijske komisije), s katero je DRSC vlagatelju zavrnila vlogo z dne 23. 7. 2010 za dostop do listin, ki so bile podlaga DRSC za stališče, da ima izbrani ponudnik neporavnane zapadle obveznosti v predhodnih postopkih javnega naročanja. Zato vlagatelj predlaga pridobitev listin pri DRSC.

Naročnik je z sklepom št. 465-08-0008/2010 z dne 16. 8. 2010 zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi stroškovno zahtevo. Naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik predložil potrjeno (podpis in žig) izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, predložil pa je tudi zahtevani obrazec BON-2. Naročnik zavrača, da bi moral slediti ugotovitvi DRSC, saj se roka za predložitev ponudb razlikujeta (naročnik je določil 22. 6. 2010, DRSC pa 28. 5. 2010). Naročnik navaja, da tudi v primeru, da bi izbrani ponudnik imel neplačane zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja na 28. 5. 2010, to še ne pomeni, da jih je imel tudi na 22. 6. 2010. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj ni uspel dokazati, da ima izbrani ponudnik na 22. 6. 2010 neplačane take zapadle obveznosti, zaradi česar naročnik zaključuje, da gre za vlagateljeva ugibanja.

Z obvestilom z dne 19. 8. 2010 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo, in oporeka njegovi odločitvi o zahtevku za revizijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo kot prilogo dopisu št. 465-08-0008/2010 z dne 25. 8. 2010.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama sporno, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, ker je ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno tudi v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogoja, ki ga je naročnik določil v točki III.2.2 objave obvestila o javnem naročilu in podtočki 4.6.1 točke 4.6 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe v zvezi s plačili podizvajalcem.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, je ponudba nepopolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev, do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, pa lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati še omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2.

Ponudba je med drugim nepravilna, če ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Kot izhaja iz točke III.2.2 objave obvestila o javnem naročilu in podtočke 4.6.1 točke 4.6 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, je naročnik zahteval, da "ponudnik v predhodnih postopkih javnega naročanja ni imel neporavnanih obveznosti do podizvajalcev", kar dokazuje s "pisno izjavo â??, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, da ponudnik v predhodnih postopkih javnega naročanja ni imel neporavnanih obveznosti do podizvajalcev". V razpisni dokumentaciji je naročnik gospodarske subjekte napotil na prilogo št. 6.

Državna revizijska komisija je vpogledala v prilogo št. 6 in ugotovila, da je naročnik izjavo oblikoval: "Pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavljamo, da imamo plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja."

Iz predhodno navedenega je razvidno, da so morali ponudniki predložiti dokazilo, kot ga opredeljuje šesti odstavek 44. člena ZJN-2.

Četudi se zapisa pogoja in izjave razlikujeta, saj pri opredelitvi pogoja ni izrecno zapisana zahteva po "zapadlosti" obveznosti, pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da taka zahteva v pogoju po vsebini izhaja iz narave stvari, saj ima dolžnik dolžnost poravnati svoje obveznosti šele ob njihovi zapadlosti. To je naročnik očitno upošteval pri pripravi vsebine izjave (torej dokazila).

Iz točke IV.2 objave obvestila o naročilu in točke "Predložitev ponudbe" v razpisni dokumentaciji izhaja, da je naročnik kot rok za predložitev ponudb določil 22. 6. 2010 do 10. ure.

Kot izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb št. 465-08-08/2010 z dne 22. 6. 2010, je izbrani ponudnik ponudbo predložil 22. 6. 2010 ob 7.40. Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil tudi potrjeno (podpis in žig) izjavo, kot je določena v prilogi št. 6, pri čemer jo je datiral z 22. 6. 2010.

Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik potrdil (podpis in žig) izjavo iz priloge št. 6 in jo predložil v ponudbo. V tem smislu ni mogoče zaključiti, da je naročnik neupravičeno zaključil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. S tem, ko vlagatelj zatrjuje, da je izjava iz priloge št. 6, ki jo je izbrani ponudnik predložil v ponudbo, neresnična, pa smiselno izpostavlja, da je ta izjava v ponudbi izbranega ponudnika predložena le formalno, njena vsebina pa ne ustreza dejanskemu stanju, saj naj bi izbrani ponudnik imel dolgove do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Vlagatelj torej smiselno navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja, ki ga je bilo treba dokazati z izjavo iz priloge št. 6, in da bi to moral naročnik ugotoviti v postopku javnega naročanja. To pa pomeni, da vlagatelj vsebinsko navaja, da naročnik ponudbe izbranega ponudnika ne bi smel označiti za popolno v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ker bi moral ugotoviti, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja, ki ga je naročnik določil v točki III.2.2 objave obvestila o javnem naročilu in podtočke 4.6.1 točke 4.6 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Vlagatelj se v utemeljitev svojega očitka sklicuje na kopijo obvestila o odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 20. 7. 2010, s katerim je DRSC v postopku oddaje javnega naročila gradenj obvestila tedanje sodelujoče ponudnike (med njimi sta bila tudi vlagatelj in izbrani ponudnik) o svoji odločitvi, katero ponudbo izbere kot najugodnejšo, pri čemer je DRSC za sedanjega izbranega ponudnika (takrat ponudnika, čigar ponudbo je izločila) navedla, da "nima[ta] plačanih vseh zapadlih obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja". Po vpogledu v kopijo obvestila o odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 20. 7. 2010 je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da se nanaša na javno naročilo, za katerega je bilo obvestilo o javnem naročilu na portalu javnih naročil objavljeno 26. 4. 2010 pod št. objave JN3348/2010. Iz točke IV.3.4 objave slednjega obvestila o javnem naročilu je razvidno, da je DRSC kot rok za predložitev ponudb določila 28. 5. 2010 do 10. ure, ne iz objave ne s spletnih strani DRSC (http://www.ceste.si/dcjn/narocila/2415-10-000259/narocilo.html; 31. 8. 2010) pa ne izhaja, da bi DRSC ta rok spreminjala. Iz vpogleda v razpisno dokumentacijo DRSC, ki je tudi dostopna na predhodno navedeni spletni povezavi, je razvidno, da je DRSC v točki 3.1.2.3 (str. 7 in 8) določila pogoj glede plačila vseh zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja in da je kot dokazilo predvidela predložitev izjave v vsebini, kot jo je pripravila (priloga "Izjava o izpolnjevanju ekonomsko - finančnih pogojev"). Ta izjava je vsebinsko enaka kot izjava, ki jo je pripravil naročnik.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je DRSC izdala obvestilo z odločitvijo o oddaji javnega naročila z obrazložitvijo, na katero se sklicuje vlagatelj, na dan 20. 7. 2010, in da je vlagatelj to obvestilo prejel 22. 7. 2010 (razvidno iz datuma prejema, odtisnjenega na obvestilu). Odločitve DRSC o oddaji javnega naročila enemu izmed sodelujočih ponudnikov, o izločitvi ponudbe sedanjega izbranega ponudnika in ponudbe še enega izmed sodelujočih ponudnikov ter zavrnitev vlagateljeve ponudbe zaradi višje ponudbene cene so ravnanja naročnika, ki jih je mogoče izpodbijati v postopku revizije po ZRPJN. Na 26. 7. 2010, torej na dan, ko je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper ravnanja naročnika, zoper odločitev DRSC z dne 20. 7. 2010 ne vlagatelju in ne drugim sodelujočim ponudnikom v tistem drugem postopku oddaje javnega naročila niti še ni potekel rok za vložitev zahtevka za revizijo (gl. prvi odstavek 12. člena ZRPJN), zato je tudi vprašanje, ali bi stališče DRSC, na katerega se sklicuje vlagatelj, sploh obveljalo, če bi izbrani ponudnik iz tega postopka vložil zahtevek za revizijo zoper ravnanje DRSC. Že zaradi dejstva, ker možnost uveljavljanja pravnega varstva sodelujočih ponudnikov v drugem postopku oddaje javnega naročila v trenutku, ko je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper ravnanje tokratnega naročnika, ni bila še izčrpana, je neutemeljeno, da se vlagatelj sklicuje na dejstvo, da je DRSC (v postopku oddaje javnega naročila, ki ga vodi) ugotovila, da ima izbrani ponudnik neplačane zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, in da bi moral to stališče upoštevati tudi tokratni naročnik v tem postopku (oddaje javnega naročila). Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da je že zaradi teh razlogov neutemeljeno vlagateljevo sklicevanje na ugotovitev DRSC (torej drugega naročnika), se ni še posebej ukvarjala z vprašanjem, ali bi vlagatelj lahko uspel, če bi bila odločitev o oddaji javnega naročila drugega naročnika že pravnomočna (prim. 34. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oziroma ali je sploh mogoče, da bi se vlagatelj lahko uspešno skliceval na ugotovitev nekega drugega naročnika v nekem drugem postopku oddaje javnega naročila. Velja namreč ugotoviti, da sta tako naročnik kot DRSC samostojna naročnika in zato tudi samostojno odgovorna za izvedbo svojega javnega naročanja.

Državna revizijska komisija tudi dodaja, da bi dejstva, ki ga je ugotovila DRSC in z njim seznanila tedanje sodelujoče ponudnike šele z vročanjem obvestila z dne 20. 7. 2010, sedanji naročnik že zaradi poteka dogodkov sicer tudi ne mogel uporabiti pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila oziroma ob njenem sprejemu, pa tudi ne v trenutku, ko je naročnik obveščal ponudnike. Naročnik je z odločitvijo o oddaji javnega naročila ponudnike obveščal z obvestilom z dne 23. 6. 2010, ki ga je odposlal 14. 7. 2010 (razvidno iz povratnic). Naročnik je torej sprejel odločitev o oddaji javnega naročila in o tem obveščal ponudnike, še preden je DRSC sploh izdala obvestilo, na katerega se sklicuje vlagatelj.

Vlagatelj hkrati pojasnjuje in s predložitvijo zavrnilne odločbe DRSC št. 090-18/2010-2 z dne 26. 7. 2009 (očitno napačna letnica; opomba Državne revizijske komisije) dokazuje, da je imel onemogočen dostop do dokumentov, ki so DRSC služili kot podlaga za stališče, da ima izbrani ponudnik neplačane zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Ne glede na odgovor, ali vlagatelj sporna dejstva v zvezi s tem, ali ima izbrani ponudnik poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, primerno zatrjuje in dokazuje, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je 6. 9. 2010 odprla novo zadevo, in sicer z opravilno številko 018-226/2010, ker je prejela v reševanje zahtevek za revizijo, ki ga je vložil eden izmed sodelujočih ponudnikov, čigar ponudbo je DRSC v postopku oddaje javnega naročila, na katerega se sklicuje vlagatelj (torej javno naročilo, za katerega je bilo 26. 4. 2010 objavljeno obvestilo o javnem naročilu na portalu javnih naročil pod št. objave JN3348/2010), izločila. Med odstopljeno dokumentacijo v zadevi št. 018-226/2010 se med drugim nahajata "Poziv za predložitev dodatnih dokazil za priznanje sposobnosti" št. 43001-33/2010/7 z dne 7. 6. 2010 in "Poročilo o ugotovitvah v zvezi s poravnanimi zapadlimi obveznostmi" z dne 18. 6. 2010. Iz vpogleda v navedeno dokumentacijo je mogoče zaključiti, da se nanaša na izbranega ponudnika.

Iz "Poziva za predložitev dodatnih dokazil za priznanje sposobnosti" št. 43001-33/2010 z dne 7. 6. 2010 je razvidno, da je DRSC v postopku preverjanja ponudb pozvala izbranega ponudnika, da ji najkasneje v 15 dneh po prejemu poziva skladno s točko 2.9 in 3.1.2.3 Navodil za pripravo ponudbe predloži poročilo pooblaščenega revizorja, "iz katerega mora biti razvidno, da ima[te] plačane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja".

Iz "Poročila o ugotovitvah v zvezi s poravnanimi zapadlimi obveznostmi" z dne 18. 6. 2010, ki ga je DRSC prejela 23. 6. 2010 (datum, odtisnjen v prejemni štampiljki), med drugim izhaja, da je pooblaščeni revizor "opravil[i] â?? postopke preveritve poravnave knjigovodsko izkazanih zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja podjetja CPM, d.d. na dan 18. junij 2010 â??", in sicer "v skladu z mednarodnim standardom sorodnih storitev 4400, ki se nanaša na posle opravljanja dogovorjenih postopkov".

Po vpogledu v "Poročilo o ugotovitvah v zvezi s poravnanimi zapadlimi obveznostmi" z dne 18. 6. 2010 Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s sklicevanjem nanj ne more in tudi ne bi mogel utemeljiti, da je naročnik napačno ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj, ki ga je naročnik določil v točki III.2.2 objave obvestila o javnem naročilu in podtočki 4.6.1 točke 4.6 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Izbrani ponudnik je namreč v ponudbo predložil izjavo z dne 22. 6. 2010, zaradi česar to poročilo, ki obravnava obveznosti izbranega ponudnika na dan 18. 6. 2010 (tj. preden je izbrani ponudnik podal sporno izjavo), ne glede na njegovo vsebino ne more izkazovati, da ima izbrani ponudnik na dan 22. 6. 2010 (ali še celo na kasnejše datume; npr. na dan, ko je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila) neplačane zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Dejstva in/ali stanja iz preteklosti, ki nimajo predvidljive (npr. nespremenljive ali enake) vsebine v prihodnosti, torej ne morejo utemeljiti stališča, da bodo dejstva in/ali stanja v prihodnosti enaka dejstvom in/ali stanjem iz preteklosti. Zato dejstvo, da nek gospodarski subjekt morebiti v preteklosti ni plačal svojih obveznosti ob njihovi zapadlosti, ne more samo po sebi pomeniti, da ta isti gospodarski subjekt v prihodnosti ne bo plačal obveznosti ob zapadlosti. Izhajajoč iz okoliščin konkretnega primera pa si je tudi mogoče zamisliti primer, da bi gospodarski subjekt res ne plačal svojih obveznosti ob zapadlosti, vendar kljub temu ne bi bilo mogoče zaključiti, da bi bila izjava, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, neresnična, saj bi bilo možno, da je gospodarski subjekt, ki je imel morebitne neplačane zapadle obveznosti, pred podajo izjave vendarle, sicer z zamudo, plačal take obveznosti.

V zvezi s poročilom pooblaščenega revizorja pa Državna revizijska komisija vlagatelja še opozarja, da mednarodni standard sorodnih storitev MSS 4400 (prej MSR 920) Posli opravljanja dogovorjenih postopkov v zvezi z računovodskimi informacijami (Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljana 2005) v 4. točki določa "Namen posla opravljanja dogovorjenih postopkov je, da revizor izvede postopke revizijske narave, za katere se je dogovoril z organizacijo ali kako ustrezno tretjo osebo, ter poroča o dejanskih ugotovitvah", v 5. točki pa "Ker revizor preprosto pripravi poročilo o dejanskih ugotovitvah na podlagi dogovorjenih postopkov, ne izrazi nikakršnega zagotovila. Namesto tega uporabniki poročila sami presojajo postopke in ugotovitve, o katerih poroča revizor, ter sami oblikujejo sklepe na podlagi revizorjevega dela." (podčrtala Državna revizijska komisija). Iz navedenega izhaja, da uporabniki revizorjevega poročila sami tolmačijo v poročilu zapisane dejanske ugotovitve, zaradi česar ni mogoče spregledati, da si lahko kateri izmed uporabnikov napačno tolmači vsebino takega poročila. Na možnost napačne razlage izidov opozarja že sam MSS 4400 (gl. točko 6). Državna revizijska komisija zato opozarja, da se je treba zavedati, da ugotovitev enega razlagalca poročila ni nujno enaka ugotovitvi drugega razlagalca poročila, hkrati pa je treba upoštevati tudi obseg dogovorjenega postopka revizijske narave (gl. 3. in 4. točko MSS 4400). Dejanske okoliščine v enem primeru zato tudi niso nujno enake dejanskim okoliščinam v drugem primeru (že npr. razlika v datumu, na katerega revizor ugotavlja dejstva).

Ker je vlagatelj utemeljeval svoj očitek zgolj s sklicevanjem na ugotovitev in dokumentacijo drugega naročnika, za katero se je izkazalo, da ne more podpreti vlagateljevega očitka, Državna revizijska komisija ob pomanjkanju drugih vlagateljevih argumentov in dokazov ni mogla zaključiti, da je naročnik neupravičeno zaključil, da je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje pogoja, ki ga je bilo treba dokazati z izjavo iz priloge št. 6. Zato je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 9. 9. 2010

mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije























Vročiti:
- Mestna občina Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje,
- odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, 1000 Ljubljana,
- Cestno podjetje Maribor, d. d., Iztokova ulica 30, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran