018-201/2010 ELEKTRO - SLOVENIJA, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem., v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Miriam Ravnikar šurk ter članic mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nabava in montaža napajalnih sistemov IKT opreme po sklopih", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MIDES INTERNATIONAL, d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika ELEKTRONABAVA, d.o.o., Cesta 24. junija 3, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO - SLOVENIJA, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 8. 9. 2010

odločila:

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu 1: UPS napajalni sistem za objekt RTP Beričevo in v sklopu 2: UPS napajalni sistem za objekt RTP Podlog, vsebovana v Odločitvi o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, izdani dne 7. 7. 2010.

3. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu 3: RPS napajalni sistem za objekt nadgradnja TDM in v sklopu 4: Razsmernik 48VDC/230VAC za objekt nadgradnja TDM, vsebovana v Odločitvi o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, izdani dne 7. 7. 2010.

4. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške v višini 5.960,00 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po poteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva se zavrne.
5. Naročnik je dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške v višini 5.000,00 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po poteku roka, določenega v tej točki.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu "Nabava in montaža napajalnih sistemov IKT opreme po sklopih" objavil na portalu javnih naročil, dne 19. 5. 2010 pod št. objave JN3997/2010 in Uradnem listu EU, dne 21. 5. 2010, pod št. objave 2010/S 98-148162.

Naročnik je dne 7. 7. 2010 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, s katero je ponudnike obvestil, da se predmetno naročilo v vseh štirih sklopih odda ponudniku v skupnem nastopu C&G, d.o.o., Riharjeva 38, Ljubljana in PRINSIS, d.o.o., Peske 15, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Prvi vlagatelj je z vlogo, z dne 16. 7. 2010, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila v prvem in drugem sklopu. Zatrjeval je, da je naročnik ravnal v nasprotju z b) točko sedmega odstavka 45. člena in 83. členom ZJNVETPS, s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno, saj le-ta po zatrjevanjih prvega vlagatelja ne izpolnjuje tehničnih razpisnih pogojev v prvem in drugem sklopu in je zato njegova ponudba neprimerna. Naročnik je v točki 11.1 opredelil Posebne tehnične zahteve za UPS napajalni sistem 230/400VAC in v točki 11.1.1 navedel zahtevo, da mora biti sistem zgrajen v modularni tehniki z najmanj 5 moduli pri polni konfiguraciji. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil dokument 12. Tabele ustreznosti, ki so enake za prvi in drugi sklop, ter v točki 12.1 navedel tip opreme, z oznako M.80, proizvajalca C. Iz prospekta za navedeni napajalni sistem M-80 (od 20 do 80 kVA), proizvajalca C., je razvidno, da ponujeni model z navedeno oznako ne izpolnjuje navedene zahteve, saj je sistem pri polni konfiguraciji sestavljen iz največ 4 modulov po 20 kVA (18 kW), kar izrecno izhaja iz priloženega prospekta na 2. strani pod naslovom "The smart solution that easily adapts to run time requests". Ponudba izbranega ponudnika je zato neprimerna in nepopolna tudi v delu, kjer je izbrani ponudnik v Tabelah ustreznosti pri sporni zahtevi obkrožil besedo "DA". Navedeni ponujeni sistem dalje ne izpolnjuje zahteve iz točke 11.1.2, da mora imeti sistem možnost povečanja moči > 100 kW (v isti omari). Iz prospekta je očitno, da ponujeni model z oznako M. 80 v isti omari omogoča le razširitev do moči 72 kW "Maximum output active power (kW)". Dalje ponujeni sistem ne zagotavlja harmonskega popačenja toka THDI < 3 %, kar je naročnik zahteval v točki 11.1.2, saj iz prospekta izhaja, da je hormonsko popačenje na vhodu naprave < 5 % "Input current distorsion (THDI) (%) < 5 %. Ponujeni sistem pa tudi ne izpolnjuje zahteve po dimenzijah naprave, saj ne zagotavlja možnosti vgradnje v omaro 800 x 600 x 2000 mm in v omaro 800 x 600 x 2200 mm. Dimenzije ponujenega modela so 910 x 520 x 1165 mm. Globina modela torej presega dimenzijo, zahtevano v tehničnih specifikacijah.

Naročnik je s sklepom, izdanim dne 2. 8. 2010, pod št. 1744/820/mp, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil. Navajal je, da prvi vlagatelj celoten revizijski zahtevek gradi na prospektu, ki ni bil zahtevan z razpisno dokumentacijo. Sestavni del razpisne dokumentacije so bili Tehnični razpisni pogoji, med katere spadajo tudi Tabele ustreznosti, ki so enake za vse sklope. Tehnične karakteristike opreme so bile v tabelah naštete in opisane, ponudnik pa je moral navesti, katere tehnične zahteve ponujena oprema izpolnjuje in katerih ne (polje DA/NE), brez prilaganja kakršnegakoli prospekta. Kolikor je ponudnik v Tabelah ustreznosti obkrožil "NE", se je takšna ponudba smatrala kot tehnično neustrezna. Primernost ponudbe se je torej presojala glede na Tabele ustreznosti in ne glede na prospekt. Izbrani ponudnik je v ponudbi jasno navedel, da oprema, ki jo bo ponudil, izpolnjuje vse tehnične razpisne pogoje (Tabele ustreznosti), saj je v vseh poljih obkrožil "DA". Ker pa je izbrani ponudnik priložil še prospekt, iz katerega je izhajalo, da ima oprema drugačne karakteristike, kot je bilo navedeno v Tabelah ustreznosti, je naročnik, glede na dejstvo, da je bila ponudba izbranega ponudnika najcenejša, dne 16. 6. 2010 izbranega ponudnika, na podlagi 82. člena ZJNVETPS pisno pozval, da pojasni nasprotje med izpolnjenimi Tabelami ustreznosti in prospektom. Izbrani ponudnik je dne 21. 6. 2010 podal pojasnilo, da je priloženi prospekt zgolj informativne narave in da ponuja opremo, ki v celoti izpolnjuje vse tehnične zahteve naročnika. Naročnik ocenjuje, da v konkretnem primeru ne gre za nedovoljeno spreminjanje tehničnih specifikacij predmeta naročila, ampak zgolj za pojasnitev nasprotij iz ponudbe. Izločitev ponudbe kot neprimerne zaradi dejstva, da je ponudnik v ponudbi navedel nasprotujoče si podatke, bi bil po mnenju naročnika preveč formalistična in v nasprotju z načelom gospodarnosti. Kolikor bi izbrani ponudnik dobavil opremo s tehničnimi karakteristikami, kot izhajajo iz prospekta, bi bili vlagateljevi revizijski razlogi utemeljeni. Ker pa predmet dobave izbranega ponudnika ni oprema iz informativnega prospekta, se naročnik ni spuščal v presojo revizijskih razlogov vlagatelja. Naročnik še dodaja, da mu ni znano, zakaj je izbrani ponudnik ponudbi priložil informativni prospekt z drugačno opremo, kot jo je navedel v Tabelah ustreznosti, glede na to, da to ni bil pogoj za sodelovanje. Kolikor ponudnik prospekta ne bi prilagal, potem se vprašanje primernosti ponudbe sploh ne bi pojavilo.

Prvi vlagatelj je z vlogo, z dne 6. 8. 2010, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je navajal svoja stališča glede naročnikovih navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo ter dodatno kot dokaz predložil pojasnilo družbe P., ki naj bi bila zastopnik proizvajalca C. v Sloveniji in iz katerega naj bi izhajalo, da ponujeni sistem z oznako M.80 ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev.

Naročnik je z vlogo, z dne 11. 8. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila, ki se nanaša na odločanje o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja. V vlogi je naročnik podal odgovore na stališča prvega vlagatelja iz vloge o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Drugi vlagatelj je z vlogo, z dne 19. 7. 2010, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila v vseh štirih sklopih, pri čemer je izpodbijal popolnost ponudbe izbranega ponudnika in popolnost drugouvrščenega ponudnika MIDES INTERNATIONAL, d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana (prvi vlagatelj).

Drugi vlagatelj je zatrjeval neprimernost ponudbe izbranega ponudnika v prvem in drugem sklopu iz razloga, ker ponujeni napajalni sistem M.80 naj ne bi izpolnil vseh tehničnih elementov, ki jih zahtevajo določbe razpisne dokumentacije v točki 12.1. Navedeni sistem po mnenju drugega vlagatelja ne zagotavlja minimalno 5 modulov, ampak 4 module, saj je ponujena neustrezna zgradba modulov, ki ne temelji na zadostnem številu modulov. Dalje v sistemu ni možno povečanje moči > 100 kW (v isti omari). Namesto by pass stikala za vsak modul posebej sistem zagotavlja skupno by pass stikalo za vse module. V ponujenem sistemu je baterija celotna za vse vgrajene module, čeprav je naročnik zahteval za vsak modul posebej baterijo z delovanjem več od 30 min. Baterije tudi ne zagotavljajo življenjske dobe 12 let, ampak le 10 let. Neustrezne so tudi dimenzije sistema, saj je ponujena dimenzija 520 x 910 x 1165, ki je ni možno vgraditi v omaro z dimenzijami 600 x 800 x 2000, medtem ko izbrani ponudnik ni specificiral dimenzij baterijske omare, za katere je naročnik zahteval dimenzije 800 x 800 x 2000. Ker so navedena odstopanja tehnične narave, po mnenju drugega vlagatelja sprememba navedenih odstopanj ne more biti predmet sprememb ponudbe. Drugi vlagatelj je v nadaljevanju navajal tehnične nepravilnosti ponujene opreme izbranega ponudnika v tretjem sklopu, v katerem je bila ponujen napajalni sistem tipa P., proizvajalca P. Navedeni sistem po prepričanju drugega vlagatelja ne izpolnjuje zahteve po maksimalni višini 4 HE z distribucijo, saj ponuja 2 HE brez distribucije, ki je maksimalne višine 3 HE (skupaj 5 HE). Neustrezne so tudi dimenzije baterije, ki so namesto zahtevane dimenzije 410 x 400 mm (š x g) dimenzije 451 x 512 mm (š x g). Neprimerna pa je po mnenju drugega vlagatelja ponudba izbranega ponudnika tudi v četrtem sklopu, kjer je ponujen napajalni sistem tipa I., proizvajalca P. Oprema ne zagotavlja zahtevanega izkoristka 91 % (on line) in 95 % EPC, saj zagotavlja le 90 %, medtem ko EPC delovanja ne ponuja. V primeru delovanja "on line" je torej ponujeni odstotek manjši od zahtevanega, oprema pa ne omogoča delovanja v EPC načinu, kar je ključna zahteva naročnika, saj je s tem nudena manjša obremenitev ostale opreme. Obe navedeni postavki izbrani ponudnik ni vključil v svojo ponudbo. Ponujena naprava tudi ne zagotavlja moči 7,5 kVA, ampak le 3 x 2,25 = 6,75 kVA. Iz navedenega izhaja, da označbe izbranega ponudnika v Tabelah ustreznosti niso resnične in ne temeljijo na dejstvih iz tehnične dokumentacije za ponujeno opremo. Drugi vlagatelj sicer dopušča možnost, da naročnik v primeru ugotovitve razhajanj med navedbami v Tabelah ustreznosti in podatki iz tehnične dokumentacije, ki podajajo dejanske karakteristike posamezne opreme, ponudnika pozove na obrazložitev. Vendar pa mora naročnik pri tem upoštevati dejstvo, da tehnične specifikacije na podlagi ZJNVETPS ne morejo biti predmet sprememb v okviru instituta formalno nepopolne ponudbe.

Drugi vlagatelj je dalje navajal razloge za nepopolnost ponudbe drugouvrščenega ponudnika MIDES INTERNATIONAL, d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana (prvega vlagatelja) v prvem in drugem sklopu. Ponujena oprema prvega vlagatelja, tipa D., proizvajalca N, v prvem sklopu in ponujena oprema tipa M.80, proizvajalca C., v drugem sklopu, po trditvah drugega vlagatelja ne zagotavlja 5 modulov, ampak 3 ali 4 module. Dalje v sistemu ni možno povečanje moči > 100 kW (v isti omari), ampak je možno le v najvišji omari. Namesto by pass stikala za vsak modul posebej sistem zagotavlja skupno by pass stikalo za vse module. V ponujenem sistemu je baterija celotna za vse vgrajene module, čeprav je naročnik zahteval za vsak modul posebej baterijo z delovanjem več od 30 min. Neustrezne so tudi dimenzije omare, saj je namesto zahtevane dimenzije 600 x 800 x 2000 ponujena dimenzija 550 x 770, višina pa je odvisna od tipa, medtem ko prvi vlagatelj ni specificiral dimenzij baterijske omare, kar je prav tako bila naročnikova zahteva. Drugi vlagatelj še opozarja, da bi moral naročnik kot pogoj za ocenjevanje na podlagi merila upoštevati določbo prvega odstavka 81. člena ZJNVETS, ki določa, da mora naročnik pred sprejemom odločitve iz 83. člena oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe preveriti obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. Torej mora naročnik po razvrstitvi ponudb po merilih primarno preveriti popolnost najugodnejše ponudbe in šele v primeru, da se ta ugotovitev izkaže za pozitivno, lahko naročnik odda naročilo prvemu najugodnejšemu ponudniku. V nasprotnem primeru, kolikor naročnik ugotovi nepopolnosti v ponudbi najugodnejšega ponudnika, mora slednjega izločiti iz postopka ter nadaljevati s presojo druge najugodnejše ponudbe. Ker izbrani ponudnik in prvi vlagatelj nista izpolnila vseh tehničnih zahtev, bi moral naročnik njuni ponudbi izločiti.

Naročnik je s sklepom, izdanim dne 11. 8. 2010, pod št. 1748/820/mp, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil. Navajal je, da drugi vlagatelj celoten revizijski zahtevek gradi na prospektu, ki ni bil zahtevan z razpisno dokumentacijo. Sestavni del razpisne dokumentacije so bili Tehnični razpisni pogoji, med katere spadajo tudi Tabele ustreznosti, ki so enake za vse sklope. Tehnične karakteristike opreme so bile v tabelah naštete in opisane, ponudnik pa je moral navesti, katere tehnične zahteve ponujena oprema izpolnjuje in katerih ne (polje DA/NE), brez prilaganja kakršnegakoli prospekta. Kolikor je ponudnik v Tabelah ustreznosti obkrožil "NE", se je takšna ponudba smatrala kot tehnično neustrezna. Primernost ponudbe se je torej presojala glede na Tabele ustreznosti in ne glede na prospekt. Izbrani ponudnik je v ponudbi jasno navedel, da oprema, ki jo bo ponudil, izpolnjuje vse tehnične razpisne pogoje (Tabele ustreznosti), saj je v vseh poljih obkrožil "DA". Ker pa je izbrani ponudnik priložil še prospekt, iz katerega je izhajalo, da ima oprema drugačne karakteristike, kot je bilo navedeno v Tabelah ustreznosti, je naročnik, glede na dejstvo, da je bila ponudba izbranega ponudnika najcenejša, dne 16. 6. 2010 izbranega ponudnika, na podlagi 82. člena ZJNVETPS pisno pozval, da pojasni nasprotje med izpolnjenimi Tabelami ustreznosti in prospektom. Izbrani ponudnik je dne 21. 6. 2010 podal pojasnilo, da je priloženi prospekt zgolj informativne narave in da ponuja opremo, ki v celoti izpolnjuje vse tehnične zahteve naročnika. Naročnik ocenjuje, da v konkretnem primeru ne gre za nedovoljeno spreminjanje tehničnih specifikacij predmeta naročila, ampak zgolj za pojasnitev nasprotij iz ponudbe. Izločitev ponudbe kot neprimerne zaradi dejstva, da je ponudnik v ponudbi navedel nasprotujoče si podatke, bi bil po mnenju naročnika preveč formalistična in v nasprotju z načelom gospodarnosti. Kolikor bi izbrani ponudnik dobavil opremo s tehničnimi karakteristikami, kot izhajajo iz prospekta, bi bili vlagateljevi revizijski razlogi utemeljeni. Ker pa predmet dobave izbranega ponudnika ni oprema iz informativnega prospekta, se naročnik ni spuščal v presojo revizijskih razlogov vlagatelja. Naročnik še dodaja, da mu ni znano, zakaj je izbrani ponudnik ponudbi priložil informativni prospekt z drugačno opremo, kot jo je navedel v Tabelah ustreznosti, glede na to, da to ni bil pogoj za sodelovanje. Kolikor ponudnik prospekta ne bi prilagal, potem se vprašanje primernosti ponudbe sploh ne bi pojavilo.

Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, ki se nanaša na nepopolnost ponudbe prvega vlagatelja, pa je naročnik zavrgel, ker po njegovi oceni drugi vlagatelj v tem delu nima pravnega interesa za revizijo. ZJNVETPS v 45. členu namreč določa, da mora ponudnik razvrstiti ponudbe glede na merila in preveriti popolnost ponudbe, ki je bila najugodnejša. To pomeni, da se naročnik v popolnost in posledično tudi v primernost ponudbe prvega vlagatelja ni spuščal, saj je bil navedeni ponudnik drugouvrščeni. Ker naročnik ni oddal nobenega sklopa prvemu vlagatelju, drugi vlagatelj nima pravnega interesa v tem delu. Naročnik še dodaja, da je mogoče izpodbijati le odločitev o oddaji naročila, ki pa je v tem delu (glede popolnosti ponudbe prvega vlagatelja) naročnik ni sprejel.

Drugi vlagatelj je z vlogo, z dne 16. 8. 2010, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je navajal svoja stališča glede naročnikovih navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo.
Naročnik je z vlogo, z dne 23. 8. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo o reviziji predmetnega javnega naročila, ki se nanaša na odločanje o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja. V vlogi je naročnik podal odgovore na stališča drugega vlagatelja iz vloge o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je v postopku, ob upoštevanju načela hitrosti, najprej sklenila, da obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja združi v en revizijski postopek.

Skladno s 1. odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru ugotovila, da sta prvi vlagatelj in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila. Zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja združila v en revizijski postopek in sprejela enotno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v spisovno dokumentacijo, ki jo je odstopil naročnik. Dokazni predlog z vpogledom v listino družbe P., ki jo je prvi vlagatelj predložil kot dokaz v vlogi z dne 6. 8. 2010, je kot prepoznega zavrnila, saj prvi vlagatelj ni izkazal, da navedene listine brez svoje krivde ni mogel predložiti do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v štirih sklopih, v katerem je prejel štiri pravočasne ponudbe. Kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 7. 7. 2010, ki sta jo izpodbijala prvi in drugi vlagatelja, je naročnik predmetno javno naročilo v vseh sklopih oddal izbranemu ponudniku.

Med naročnikom in obema vlagateljema je sporno, ali je naročnik pri oddaji naročila v prvem sklopu: UPS napajalni sistem za objekt RTP Beričevo in v drugem sklopu: UPS napajalni sistem za objekt RTP Podlog, ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJNVETPS), s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno in jo na tej podlagi, ob upoštevanju merila najnižja cena, izbral kot najugodnejšo. Vlagatelja sta v zahtevku za revizijo zatrjevala, da naj bi bila ponudba izbranega ponudnika v navedenih sklopih neprimerna in posledično nepopolna, ker ponujena oprema naj ne bi izpolnjevala vseh tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije.

Vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev in naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki tehničnih zahtev ne izpolnjujejo, je treba v odprtem postopku presojati z vidika sedmega odstavka 45. člena ZJNVETPS, ob upoštevanju 17. in 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS. Skladno z določbo sedmega odstavka 45. člena ZJNVETPS naročnik v odprtem postopku odda javno naročilo potem, ko a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila in b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. Popolna ponudba je skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba pa je po 21. točki prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Popolna ponudba mora torej izpolnjevati vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse tehnične zahteve, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila.

Oba vlagatelja sta v zahtevku za revizijo zatrjevala določene enake tehnične neustreznosti ponujenega napajalnega sistema izbranega ponudnika, zato je Državna revizijska komisija najprej presodila s tem povezane revizijske očitke. Z navedenimi revizijskim očitki sta vlagatelja zatrjevala neizpolnjevanje zahteve po najmanj 5 modulih pri polni konfiguraciji (ponujeni sistem naj bi bil zgrajen le iz 4 modulov), neizpolnjevanje zahteve po možnosti povečanja moči > 100 kW v isti omari (ponujeni sistem naj bi zagotavljal moč le do 72 kW) ter neustreznost dimenzij sistema 910 x 520 x 1165, ki presega dimenzije omare 800 x 600 x 2000 mm, v katero naj bi se sistem vgradil.

Naročnik je tehnične zahteve za predmet javnega naročila (katerih vsebina in interpretacija med strankami ni sporna) opisal v poglavju Dobava in montaža napajalnih sistemov. V točki 11.1 navedenega poglavja je navedel posebne tehnične zahteve za UPS napajalni sistem 230/400VAC (prvi in drugi sklop) in v tem okviru med drugim zahteval: "Sistem mora biti zgrajen v modularni tehniki z najmanj 5 moduli pri polni konfiguraciji" Dalje je v točki 11.1.2 poglavja zahteval: "Možnost povečanja moči > 100 kW (v isti omari)". V točki 12. Tabele ustreznosti pa je bilo zahtevano: "Možnost vgradnje v omaro 800 x 600 x 2200 mm".

Na kakšen način so morali ponudniki navedene tehnične zahteve v ponudbi izkazati, je naročnik določil v točki 12. Tabele ustreznosti (za vse sklope enako), na strani 23 zgoraj navedenega poglavja, kjer je navedel: "Oprema mora izpolnjevati vse spodnje zahteve. Tabele je potrebno ustrezno izpolniti (oziroma obkrožiti DA ali NE) in jih priložiti razpisnim pogojem. V kolikor je kje obkroženo NE, se ponudba smatra kot tehnično neustrezna. Pri tem je potrebno navesti tip opreme (oznaka, proizvajalec, â??), za katerega se izpolnjuje tabela.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, z dne 11. 6. 2010, ugotovila, da je izbrani ponudnik za prvi in drugi sklop ponudil napajalni sistem, z oznako M.80, proizvajalca C., kot sta to pravilno ugotovila vlagatelja in kar izhaja iz izpolnjenih Tabel ustreznosti. Pri tem med strankami ni spora o tem, da je izbrani ponudnik v Tabelah ustreznosti označil DA pri vseh zgoraj navedenih spornih tehničnih zahtevah, s čimer je, v formalnem smislu, zadostil naročnikovi zahtevi po načinu izkazovanja tehničnih lastnosti ponujene opreme.

Vendar pa sta vlagatelja v zahtevku za revizijo izpodbijala resničnost navedenih označb v tabeli, pri čemer sta izhajala iz kataloga za ponujeni napajalni sistem z oznako M.80 (from 20 to 80 kVA), proizvajalca C., ki ga je priložil izbrani ponudnik v ponudbi in kateri naj bi izkazoval drugačne (neustrezne) tehnične lastnosti.

Državna revizijska komisija je, ob upoštevanju naročnikovih navedb iz sklepov o zavrnitvi zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja, štela, da glede dejstva, da tehnične karakteristike v katalogu v ponudbi izbranega ponudnika, za sistem M-80, proizvajalca C., ne izpolnjujejo spornih tehničnih zahtev, ni spora med strankama. Naročnik namreč navedenim trditvam vlagateljev ni nasprotoval, ampak je celo izrecno navajal, da kolikor bi izbrani ponudnik dobavil opremo s tehničnimi karakteristikami iz prospekta, ki po naročnikovem mnenju ne more biti relevanten za presojo primernosti ponudbe izbranega ponudnika, ker je informativen, potem bi bili vsi revizijski razlogi vlagateljev utemeljeni.

Da so bile določene tehnične karakteristike iz priloženega kataloga sporne oziroma neustrezne, pa izhaja tudi iz dejstva, da je naročnik določena neskladja med podatki iz kataloga in podatki iz Tabel ustreznosti v prvem in drugem sklopu, opazil že sam, v postopku preverjanja popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, katerega je pisno, dne 16. 6. 2010, pozval, da glede naprave M.80, proizvajalca C., pojasni neskladje med podatkom o maksimalni moči naprave iz kataloga, ki je 72 kW in podatkom v Tabelah ustreznosti, kjer je izbrani ponudnik pri zahtevi > 100 kW v isti omari, obkrožil "DA". Izbrani ponudnik je pojasnilo podal dne 21. 6. 2010 in pri tem navedel, da je priloženi prospekt informativne narave in da ponujen modularni sistem omogoča vgraditev do 6 modulov v isti omari, torej skupno 120 kVA (108 kW). Naročnik pa je očitno sporne tehnične zahteve tudi sam dodatno preverjal, saj kot izhaja iz spisovne dokumentacije naročnika, se v njej pod zap. št. 10 nahajajo določeni dokumenti, ki so povezani z ugotavljanjem izpolnjevanja tehničnih zahtev napajalnega sistema M.80, proizvajalca C.. Tako je priloženo Potrdilo proizvajalca C., s katerim navedeni potrjuje, da UPS napajalni sistem zagotavlja konfiguracijo 20 kVA do 120 kVA (vsak modul 20 kVA, maksimalno 6 modulov), dimenzije modela M.80 (80 kVA) pa so 520 x 910 x 1165 mm. Dalje je priložena izjava partnerja v ponudbi izbranega ponudnika, družbe Prinsis, d.o.o., z dne 18. 6. 2010, da je kot ponudnik v Tabelah ustreznosti zagotovil, da je možnost vgradnje UPS sistema v omaro 800 x 600 x 2000 mm, pri čemer je standardno, UPS sistem, firme C., vgrajen v ohišje, kot je navedeno v prospektni dokumentaciji, da pa zagotavlja, da je nudeni UPS sistem možno vgraditi v omaro 800 x 600 x 2000 mm. Priložen je tudi katalog za model z oznako M.120 (from 20 to 120 kVA), iz katerega izhajajo drugačne tehnične lastnosti, saj navedeni sistem zagotavlja možnost 6 modulov, do skupne moči 120 kVA, mere navedenega modela pa so še nekoliko večje od modela M.80 in znašajo 1700 x 520 x 950 mm.

Državna revizijska komisija je glede na vsebino vseh navedenih dokumentov ugotovila, da gre očitna za dva modela oziroma verziji (različici) UPS napajalnih sistemov, v okviru skupine z oznako M., proizvajalca C. Model z oznako M.80 je zgrajen iz 4 modulov po 20 kVA in zagotavlja od 20 do 80 kVA moči. Navedeni model je izbrani ponudnik izrecno navajal (ponudil) v ponudbi v Tabelah ustreznosti in zanj priložil katalog. Na navedeni model sta se sklicevala tudi proizvajalec C., v zgoraj omenjenem potrdilu, ko je navajal dimenzije modela M.80 (80 kVA) in družba Prinsis, d.o.o., v izjavi, z dne 18. 6. 2010, ko je navajala mere tega modela. Drugi model, z oznako M.120, pa je zgrajen iz 6 modulov po 20 kVA in zagotavlja od 20 do 120 kVA moči. Na navedeni model se je skliceval izbrani ponudnik šele v pojasnilu ponudbe, z dne 21. 6. 2010, ter proizvajalec C. v potrdilu, ko je navajal, da UPS napajalni sistem zagotavlja konfiguracijo 20 kVA do 120 kVA (vsak modul 20 kVA, maksimalno 6 modulov).

Državna revizijska komisija je ob tako ugotovljenem dejanskem stanju zaključila, da je izbrani ponudnik ponudil UPS napajalni sistem, z oznako M.80, ki se v določenih tehničnih karakteristikah razlikuje od UPS napajalnega sistema, z oznako M.120. Tako je potrebno pritrditi vlagateljema, da izbrani ponudnik s ponujenim UPS napajalnim sistemom M.80, v prvem in drugem sklopu, ni izpolnil najmanj naslednjih tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije: zahteve po najmanj 5 modulih pri polni konfiguraciji, zahteve po možnosti povečanja moči > 100 kW v isti omari ter zahteve po možnosti vgradnje sistema v omaro dimenzije 800 x 600 x 2000 mm.

Dejstvo, da se je izbrani ponudnik v pojasnilu ponudbe, z dne 21. 6.2010, skliceval na model z oznako M.120, v obravnavanem primeru ne more biti upoštevno, saj bi s tem prišlo do nedopustne spremembe ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije ponujene opreme. Ker pa je naročnik takšno spremembo ponudbe dovolil oziroma jo upošteval pri presoji popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, je s tem ravnal v nasprotju z 82. členom ZJNVETPS, ki določa, da ponudnik v okviru dopustnih dopolnitev (pojasnil) ponudb ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Takšno ravnanje naročnika pa nasprotuje tudi temeljnemu načelu enakopravnega obravnavanja ponudb iz 15. člena ZJNVETPS, saj je naročnik izbranega ponudnika priviligiral.

Državna revizijska komisija je iz navedenih razlogov zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in zahtevku za revizijo drugega vlagatelja, v delu, ki se nanaša na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika v prvem in drugem sklopu, ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu 1: UPS napajalni sistem za objekt RTP Beričevo in v sklopu 2: UPS napajalni sistem za objekt RTP Podlog, ki je vsebovana v Odločitvi o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, izdani dne 7. 7. 2010. Ostalih zatrjevanih kršitev vlagateljev v tem delu Državna revizijska komisija ni presojala, saj njihova presoja ne bi več vplivala na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila zahtevek za revizijo drugega vlagatelja v delu, v katerem je izpodbijal popolnost ponudbe izbranega ponudnika, v tretjem sklopu: RPS napajalni sistem za objekt nadgradnja TDM in v četrtem sklopu: Razsmernik 48VDC/230VAC za objekt nadgradnja TDM.

V zvezi z navedenim je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik tudi v tem delu ni nasprotoval, da iz priložene tehnične dokumentacije (katalogov) za tretji in četrti sklop v ponudbi izhajajo neustrezne tehnične lastnosti, ampak je dejansko priznal neustreznost tehničnih karakteristik iz priloženih prospektov za tretji in četrti sklop, s tem ko je v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo drugega vlagatelja navajal, da bi bili vsi revizijski razlogi utemeljeni, kolikor bi izbrani ponudnik dobavil opremo s tehničnimi karakteristikami, ki izhajajo iz prospekta.

Naročnik je svojo odločitev o neutemeljenosti revizijskih očitkov drugega vlagatelja tudi v tem delu oprl zgolj na dejstvo, da prospekt ni bil obvezni sestavni del ponudbe in je informativne narave. Vendar pa je glede navedene argumentacije naročnika Državna revizijska komisija ocenila, da ji ni mogoče slediti, saj izbrani ponudnik glede v ponudbi predloženih katalogov za ponujeno opremo v tretjem in četrtem sklopu ni nikjer navajal (ne v ponudbi ne v pojasnilu ponudbe, z dne 21. 6. 2010) da sta kataloga informativne narave. Takšno navedbo je izbrani ponudnik podal zgolj za katalog za ponujeno opremo v prvem in drugem sklopu.

Ker torej med strankama ni spora o tem, da kataloga, ki jih je izbrani ponudnik priložil v ponudbi, za ponujeno opremo v tretjem in četrtem sklopu, ne izpolnjujeta tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije, ki jih je izpostavil drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo, naročnik pa neskladja med podatki iz Tabel ustreznosti in priloženima katalogoma ni razjasnil, oziroma izbrani ponudnik v ponudbi ni označil, da je katalog zgolj informativne narave, je Državna revizijska komisija zaključila, da je drugi vlagatelj uspel izkazati, da ponujena oprema izbranega ponudnika v tretjem in četrtem sklopu ne ustreza vsem tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Zato je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo drugega vlagatelja, v delu, ki se nanaša na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika v tretjem in četrtem sklopu, ugodila, tako, da je razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu 3: RPS napajalni sistem za objekt nadgradnja TDM in v sklopu 4: Razsmernik 48VDC/230VAC za objekt nadgradnja TDM, ki je vsebovana v Odločitvi o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, izdani dne 7. 7. 2010.

Državna revizijska komisija pa ni presojala zatrjevanih kršitev drugega vlagatelja, ki se nanašajo na domnevno nepopolnost drugouvrščenega ponudnika, MIDES INTERNATIONAL, d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana (prvega vlagatelja), saj, kot je to ugotovil tudi naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, v tem delu naročniku (še) ni mogoče očitati kršitev. Kot pa izhaja iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN, se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. V obravnavanem primeru je naročnikovo ravnanje (ob upoštevanju zadnje novele ZJN-2B) v okviru razvrstitve, pregledovanja in ocenjevanja ponudb bilo le v tem, da je naročnik 1) ponudbe razvrstil glede na merilo in 2) presojal le popolnost ponudbe izbranega ponudnika, za katero je ocenil, da je popolna. Zgolj na tej podlagi je temeljila odločitev naročnika o oddaji naročila, katero je drugi vlagatelj izpodbijal v revizijskem postopku. Naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila (še) ni odločal o popolnosti ostalih ponudb, tako tudi ne o popolnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika (prvega vlagatelja), zato glede tega v tem trenutku ni mogoče vložiti zahtevka za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških prvega vlagatelja temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan prvemu vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je prvemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000,00 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, in 20 % DDV na odvetniško nagrado v višini 160,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 5.960,00 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino, medtem, ko je priglašene stroške pod postavko "Izdatki (Tar. št. 6002 ZOdvT) in 20 % DDV na izdatke" zavrnila, ker prvi vlagatelj slednje postavke po vsebini ni specificiral skladno s 6. delom Tarife ZOdvT, zaradi česar se prvemu vlagatelju stroški pod to postavko skladno s 5. odstavkom 22. člena ZRPJN ne priznajo.

Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.960,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tem odstavku. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških drugega vlagatelja temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan drugemu vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju kot potrebne priznala celotne priglašene stroške za takso v višini 5.000,00 EUR.

Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tem odstavku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 8. 9. 2010

Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- ELEKTRO - SLOVENIJA, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana
- ELEKTRONABAVA, d.o.o., Cesta 24. junija 3, Ljubljana
- C&G, d.o.o., Riharjeva 38, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in
sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran