018-199/2010 Občina Žužemberk

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Sonje Drozdek-šinko kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Maje Bilbija kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Žužemberk - Grad (EšD 903); Statična sanacija zunanjih obodnih zidov, predvsem vzhodnega zidu "B", z delno rekonstrukcijo, statična in gradbena sanacija zidov srednjeveškega palacija, obnova stolpa št. 7", začetega na podlagi zahtevka za revizijo skupnih ponudnikov Cestno podjetje Kranj, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj, in A-GIT 20000, družba za gradbeništvo, investiranje in trgovino, d.o.o., Železniška ulica 5, Lesce, ki ju zastopa odvetnik Zmagoslavt Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Žužemberk, Grajski trg 33, Žužemberk (v nadaljevanju: naročnik), dne 2.9.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 11.5.2010 sprejel sklep, št. 430-37/2010-2, o začetku postopka oddaje javnega naročila "Žužemberk - Grad (EšD 903); Statična sanacija zunanjih obodnih zidov, predvsem vzhodnega zidu "B", z delno rekonstrukcijo, statična in gradbena sanacija zidov srednjeveškega palacija, obnova stolpa št. 7" po odprtem postopku, in razpis objavil na Portalu javnih naročil, pod številko JN4480/2010, z dne 1.6.2010.

Naročnik je dne 5.7.2010 izdal Odločitev o izidu javnega naročila, št. 430-37/2010-14, s katerim je kot najugodnejšega izbral ponudnika MAP Trade d.o.o., špinglerjeva 2c, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Ponudnike je o izbiri obvestil z Obvestilom o izidu javnega naročila (dokument št. 430-37/2010-15, z dne 6.7.2010).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 8.7.2010, od naročnika zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, kar mu je naročnik omogočil dne 15.7.2010.

Vlagatelj je dne 20.7.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila in zahteva povrnitev stroškov, ki jih je imel z vložitvijo zahtevka za revizijo.

Vlagatelj navaja, da naročnikova odločitev o izbiri ni pravilna in zakonita, saj naj oseba, ki je v ponudbi izbranega ponudnika navedena kot odgovorni vodja del, ne bi izpolnjevala zakonskih in razpisnih pogojev. Vlagatelj navaja, da ima odgovorni vodja del pri izbranem ponudniku zgolj 8 let delovnih izkušenj na področju gradenj, in ne 10 let, kot zahteva Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s spr.; v nadaljevanju: ZGO-1) za gradnjo zahtevnih objektov.

Vlagatelj naročniku očita tudi, da v obvestilu o izbiri ni navedel vrednosti ponudbe izbranega ponudnika, s čimer ni zadostil zahtevam Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2) in pravovarstvenih Direktiv. Vlagatelj navaja, da glede na to, da spremenjeni ZJN-2 ne pozna pritožbe zoper zavrženje zahteve za dodatno obrazložitev, od ponudnikov ni mogoče pričakovati, da bodo le-to zahtevali, saj v primeru njenega zavrženja rok za vložitev zahtevka za revizijo teče od prejema odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj meni, da je treba tudi iz tega razloga odločitev o izbiri razveljaviti, saj naj vlagatelj ne bi poznal bistvenih elementov izbrane ponudbe, to je njene cene. Vlagatelj naročniku spričo navedenega očita, da je postopek vodil netransparentno in s tem kršil načelo enakopravnosti.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom, z dne 26.7.2010, zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik v obrazložitvi navaja, da je v zvezi z vlagateljevimi očitki od izbranega ponudnika in Inženirske zbornice Slovenije pridobil dodatna pojasnila, iz teh pa naj bi izhajalo, da je navedeni kader pooblastilo za odgovornega vodjo del pridobil leta 2007 po takrat veljavni zakonodaji, ki je omogočala, da oseba z višješolsko izobrazbo pooblastilo za odgovornega vodjo del za zahtevne objekte pridobi že z manj kot 10 leti delovnih izkušenj pri gradnjah, ter da kasnejše spremembe zakonodaje, skladno s prepovedjo retroaktivnosti, niso vplivale na že pridobljena pooblastila. Naročnik s tem v zvezi še ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji ni zahtevano, da mora ponudnik delo izvesti s kadrom, ki ga je kot predvidenega navedel v ponudbi, ter da gre pri odgovornem vodji del le za "predvideno vlogo pri poslu". Naročnik dalje navaja, da je po njegovem mnenju iz obvestila o izbiri razvidna prednost izbrane ponudbe pred ostalimi, ter da bi vlagatelj v nasprotnem primeru lahko izkoristil zakonsko možnost zahtevati dodatno obrazložitev odločitve, česar pa ni storil. Naročnik navaja tudi, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, kjer se je med drugim seznanil tudi s skupno končno ceno izbranega ponudnika. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da bi morala biti njegova ponudba izbrana kot najugodnejša, zaradi česar naročnik meni, da je vlagatelj očitno seznanjen z relevantnimi podatki iz ponudb ostalih ponudnikov. Naročnik dodaja, da vlagatelju zaradi očitane kršitve naročnika ni nastala škoda, niti tega ne zatrjuje v zahtevku za revizijo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 6.8.2010 obvestil, da želi postopek revizije nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je le-tej odstopil dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu v pristojno odločanje dne 12.8.2010.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je kot prvo obravnavala vlagateljevo navedbo v zvezi z naročnikovo domnevno nepravilno in nezakonito izbiro najugodnejše ponudbe, in sicer iz razloga, ker naj odgovorni vodja del iz ponudbe izbranega ponudnika ne bi izpolnjeval razpisnih in zakonskih pogojev za navedeno funkcijo.

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, je naročnik v razdelku "Prijava", na obrazcu P-2, v točki 2.3 "Podatki o zaposlenih" zahteval naslednje podatke:

Predvidena vloga pri poslu Odgovorni vodja del
Priimek
Ime
Zaposlen pri
Državljanstvo
Delovne izkušnje v letih
Skupno Na razpisanem področju
Pri ponudniku
Osnovna izobrazba
Ustanova (datum od - datum do) Pridobljena stopnja(e) ali diploma(e)


Specializirana izobrazba Posebna znanja in izkušnje



Izbrani ponudnik je zahtevane podatke, na katere se nanašajo vlagateljevi očitki, izpolnil na sledeči način:

Delovne izkušnje v letih
Skupno
10 let Na razpisanem področju
8 let
Pri ponudniku
6,5 let
Osnovna izobrazba
Ustanova (datum od - datum do) Pridobljena stopnja(e) ali diploma(e)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za gradbeništvo, strokovni naslov: Inženir gradbeništva Diploma št. 6/1732 z dne 21.12.1998, višješolska izobrazba, komunalna smer - inženir gradbeništva

Specializirana izobrazba Posebna znanja in izkušnje
â"˘ Strokovni izpit (42/02) - gradbena stroka
â"˘ IZS G-2626 â??

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik za odgovornega vodjo del v razpisni dokumentaciji nikjer ni zahteval dodatnih pogojev (npr. določenega števila let delovnih izkušenj), zaradi česar je pri presoji usposobljenosti navedenega kadra za odgovornega vodjo del za zahtevne objekte upoštevala potrdilo Inženirske zbornice Slovenije o le-tem.

Iz dodatnih pojasnil, ki jih je naročnik pridobil od vlagatelja in Inženirske zbornice Slovenije, namreč izhaja, da je bil navedeni kader dne 14.8.2007 vpisan v imenik Inženirske zbornice Slovenije (evidenčna št. potrdila 08165) in pridobil status pooblaščenega inženirja gradbene stroke (identifikacijska št. pooblaščenega inženirja je G-2626), ter da ima od vpisa dalje med drugim pravico nastopati kot odgovorni vodja del in odgovorni vodja gradbišča za zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je Inženirska zbornica Slovenije navedeno potrdilo izdala na podlagi 128. člena ZGO-1 in 13. člena Pravilnika o obliki in vsebini ter načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03), in da gre le-to, skladno s prvim odstavkom 224. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spr., v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, šteti za javno listino. Skladno z domnevo o resničnosti vsebine javne listine (244. člen ZPP), je Državna revizijska komisija nanjo vezana, zato je Državna revizijska komisija vlagateljeve očitke s tem v zvezi zavrnila kot neutemeljene.

Kot neutemeljene je Državna revizijska komisija zavrnila tudi vlagateljeve navedbe, da je naročnik postopek vodil netransparentno in ponudnike obravnaval neenakopravno iz razloga, ker naj v obvestilu o izbiri ne bi navedel prednosti izbrane ponudbe v razmerju do ostalih ponudb. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju, da določba prvega odstavka 79. člena ZJN-2 od naročnika zahteva, da svojo odločitev obrazloži in navede ugotovitve ter razloge zanjo, vendar bi moral vlagatelj, po mnenju Državne revizijske komisije, izkazati, da je naročnikovo ravnanje (t.j. pomanjkljiva obrazložitev odločitve o izbiri) v konkretnem primeru vplivalo na vlagateljevo uveljavljanje pravnega varstva, v smislu, da bi bil pri tem neupravičeno postavljen v slabši pravni položaj ravno zaradi naročnikovega ravnanja. Državna revizijska komisija opozarja, da revizijski postopek ni namenjen temu, da se zatrjujejo objektivne kršitve, temveč kršitve, ki lahko vlagatelju v konkretnem primeru povzročijo škodo v postopku oddaje javnega naročila, česar pa vlagatelj v predmetnem revizijskem postopku ni izkazal. Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije, je vlagatelj dne 15.7.2010 vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika in bil tako pred vložitvijo zahtevka za revizijo seznanjen z elementi njegove ponudbe, ki so vplivali na njeno razvrstitev v postopku ocenjevanja ponudb, kar pomeni, da je bil seznanjen tudi s ceno kot kriterijem, na podlagi katerega je bila ponudba izbranega ponudnika izbrana kot najugodnejša. Prav tako bi lahko vlagatelj izkoristil možnost zahtevati dodatno obrazložitev odločitve, kot je predvidena v tretjem odstavku 79. člena ZJN-2, ki določa: "Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje:
- razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in
- prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,
lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Od dneva prejema dodatne obrazložitve, v primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev pa od dneva prejema odločitve o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja.". K navedenemu Državna revizijska komisija pripominja še, da je vlagateljevo razlogovanje, skladno s katerim ni zahteval dodatne obrazložitve zato, ker teče v primeru naročnikovega zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev rok za vložitev zahtevka za revizijo od prejema obvestila o oddaji naročila, neutemeljeno in v škodo njemu samemu, saj ni izkoristil pravice, ki gre ponudnikom ravno z namenom učinkovitejšega uveljavljanja pravnega varstva v postopkih revizije.

Skladno z vsem navedenim je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka pred Državno revizijsko komisijo.".

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 2.9.2010



Predsednica senata:
Sonja Drozdek-šinko, univ.dipl.prav.,
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Občina Žužemberk, Grajski trg 33, Žužemberk
- Odvetnik Zmagoslavt Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana
- MAP Trade d.o.o., špinglerjeva 2c, Slovenska Bistrica
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran