018-194/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata in Miriam Ravnikar šurk ter mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Razvoj in vzdrževanje Evidenčnega in analitskega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji - eVš", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika CREATIM RŽIšNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A2, šenčur, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, šestova ul. 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Kotnikova ul. 38, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 8.9.2010

odločila:

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 14.7.2010 se ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija z dne 1.6.2010, v delu, ki se nanaša na pogoj tehnična usposobljenost ponudnika iz točke 5.4.

V preostalem se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.192,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je razpis za oddajo javnega naročila "Razvoj in vzdrževanje Evidenčnega in analitskega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji - eVš" objavil na Portalu javnih naročil dne 2.6.2010, pod številko JN45579/2010 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti dne 5.6.2010, pod št. objave 2010/S 108-163957.

Vlagatelj je dne 15.7.2010, ob 12.00 uri (še pred potekom roka za oddajo ponudb), vložil zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija postopek oddaje predmetnega javnega naročila, in sicer rok za oddajo ponudb, podredno pa izpodbija posamezne določbe razpisne dokumentacije. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od odločitve naročnika oz. Državne revizijske komisije do plačila. Vlagatelj v revizijskem zahtevku navaja, da je po pregledu razpisne dokumentacije ugotovil, da so pogoji v javni objavi različni od pogojev v razpisni dokumentaciji. Posledično je ugotovil, da lahko pogoje iz razpisne dokumentacije izpolni le s tujimi in domačimi podizvajalci in da zato ne more oddati ponudbe pravočasno. V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelj podredno izpodbija nekatere določbe razpisne dokumentacije, ki so po mnenju vlagatelja diskriminatorne in niso nujno potrebne ter smiselno povezane s predmetom javnega naročila.

Naročnik je vlagateljev revizijski zahtevek v celoti zavrnil s sklepom št. 021-126/2010/12, z dne 30.7.2010.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 4.8.2010, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 6.8.2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku. Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom z dne 20.8.2010 pozval k odstopu dodatne dokumentacije, ki jo je od naročnika prejela dne 25.8.2010.

Vlagatelj v revizijskem zahtevku primarno izpodbija postopek oddaje javnega naročila, in sicer rok za oddajo javnega naročila. Vlagatelj je naročnika pozval, da rok za oddajo ponudb podaljša, saj objava na Portalu javnih naročil ne vsebuje enakih pogoje za sodelovanje kot razpisna dokumentacija, kar je v nasprotju z ZJN-2. Vlagatelj navaja, da je naročnik, zaradi razlik, ki so se pojavile glede pogojev, ki jih morajo potencialni ponudniki izpolnjevati, v Obvestilu o naročilu in razpisni dokumentaciji, spravil vlagatelja v neenakopraven položaj z ostalimi ponudniki, ki so časovno prej opazili razlike med objavo in razpisno dokumentacijo. Vlagatelj nadaljuje, da bi moral naročnik rok podaljšati tudi iz razloga, da je po objavi Obvestila o naročilu na Portal javnih naročil prejel veliko število vprašanj, in so se v veliki meri nanašali na predmet javnega naročila in na tehnične specifikacije javnega naročila. Podredno vlagatelj izpodbija posamezne določbe razpisne dokumentacije. Vlagatelj podredno izpodbija razpisno dokumentacijo v točki 5.4. Tehnična usposobljenost. Vlagatelj navaja, da je zahteva naročnika, da je ponudnik v zadnjih treh letih od objave obvestila o tem naročilu kot izvajalec ali izvajalec v skupni ponudbi (ne podizvajalec) uspešno izvedel vsaj dva referenčna projekta. Vlagatelj meni, da je zahteva naročnika nezakonita, ker ne dopušča, da bi referenčni pogoj izpolnjeval ponudnik, ki ima referenco kot podizvajalec. Vlagatelj navaja, da je takšna zahteva naročnika diskriminatorna. Vlagatelj v nadaljevanju izpodbija tehnično specifikacijo v točki 3.2.2. Tehnološko okolje. Vlagatelj meni, da je naročnikova zahteva, da je za aplikacijski nivo sistema eVš predvideno izvajalno okolje po specifikacijah J2EE v nasprotju z načelom sorazmernosti, načelom zagotavljanja konkurence ponudnikov in načelom enakopravne obravnave ponudnika. Vlagatelj izpodbija naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije v točki 5.5. Kadrovska usposobljenost ponudnika, in sicer pod točko 2 in 3. Vlagatelj navaja, da naročnikova zahteva glede izobrazbe vodje projekta in sistemskega arhitekta ni v povezavi s predmetom javnega naročila in je zaradi tega diskriminatorna. Vlagatelj izpodbija zahtevo naročnika iz razpisne dokumentacije Model informacijskega sistema visokega šolstva, v točki 4, in sicer navedbo, da mora biti izdelana aplikacija tronivojska.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom št. 021-126/2010/12 z dne 30.7.2010, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. Naročnik je najprej preveril popolnost revizijskega zahtevka. 19.7.2010 je vlagatelja pozval na plačilo takse 5.000,00 EUR. Vlagatelj je zahtevek dopolnil z dokazilom o plačilu takse dne 23.7.2010.

Po prejemu dokazila o plačilu takse je naročnik ugotovil, da je revizijski zahtevek popoln in da ga je vložila oseba, ki je aktivno legitimirana za vložitev revizijskega zahtevka. Naročnik v sklepu navaja, da je revizijski postopek sprožen zoper vsebino razpisne dokumentacije, da je vlagatelj vložil zahtevek pred rokom za oddajo ponudb ter pred iztekom desetdnevnega roka po naročnikovi objavi zadnjih dodatnih pojasnil na Portalu javnih naročil v zvezi z vprašanji ponudnikov. V skladu z navedenim naročnik zaključuje, da je revizijski zahtevek pravočasen in da je vlagatelj registriran za predmet javnega naročila in ima zato lahko interes za dodelitev javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda, če bi naročnik oddal javno naročilo na podlagi te razpisne dokumentacije. Na podlagi navedenega je naročnik pristopil k vsebinski obravnavi revizijskega zahtevka. Naročnik navaja, da v obvestilu niso bili v celoti vsebinsko povzeti vsi pogoji, kot so zapisani v razpisni dokumentaciji in niso bili različni od zahtevanih pogojev v razpisni dokumentaciji. Naročnik meni, da so bili vsi ponudniki hkrati in na enak način seznanjeni z objavljenim Obvestilom o naročilu in s celotno razpisno dokumentacijo o javnem naročilu in so tako vsi ponudniki imeli enake pogoje in informacije za pripravo ponudbe. Naročnik nadaljuje, da je na vsa vprašanja, ki so prispela preko Portala javnih naročil, odgovoril v roku, to je najpozneje šest dni pred potekom roka za oddajo ponudb, določen v 81. členu ZJN-2. Zaradi navedenega naročnik meni, da to ne more biti razlog za to, da potencialni ponudnik ne bi imel dovolj časa za pripravo svoje ponudbe. Naročnik glede zahtev iz točke 5.4. navaja, da se z referenčnim projektom izkaže lahko samo tisti gospodarski subjekt, ki je bil sam izvajalec ali izvajalec v skupni ponudbi, saj je tako sam nosil odgovornost za izvedbo referenčnega projekta. Naročnik se ne strinja z vlagateljevim zahtevkom, da je z zahtevo glede uporabe J2EE platforme kršeno načelo sorazmernosti, načelo zagotavljanja konkurence ponudnikov in načelom enakopravne obravnave ponudnika. Prav tako je naročnik zavrnil vlagateljev zahtevek, ki se nanaša na izobrazbo vodje projekta in sistemskega arhitekta, ker naj ne bi bili podani pogoji za meritorno presojo zahtevka za revizijo. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljevo razlago glede neprimernosti tronivojske aplikacije zato ne more slediti zahtevi vlagatelja, da se v tem delu razpisna dokumentacija spremeni. Glede na to, da je naročnik v vseh revizijskih razlogih zavrnil zahteve vlagatelja, je v celoti zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov za vložitev zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb obeh strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama sporen rok za oddajo ponudbe. Vlagatelj navaja, da ni mogel pravočasno oddati ponudbe, ker naročnik v Obvestilu o naročilu na Portalu javnih naročil ni objavil vseh oz. enako zahtevnih pogojev kot v razpisni dokumentaciji in je zato za zahtevane pogoje glede tehnične in kadrovske usposobljenosti izvedel šele po pregledu razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da je razumel, da izpolnjuje pogoje iz javne objave sam in ni iskal podizvajalcev do trenutka, ko je opazil razliko z razpisno dokumentacijo. Ker referenčnih potrdil svojih podizvajalcev ni mogel dobiti pravočasno, tudi ponudbe ni mogel oddati pravočasno. Vlagatelj navaja, da bi naročnik moral ugoditi njegovi zahtevi za podaljšanje roka za vsaj 20 dni, saj bi le tako preprečil, da bi bil v vlagatelj v neenakopravnem položaju s ponudniki, ki so prej opazili razliko med objavo in razpisno dokumentacijo.

Zakon o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe) v prvem odstavku 50. člena (roki za prejem prijav in ponudb) določa osnovno pravilo za določanje rokov za prejem ponudbe in prijav za vse vrste postopkov, in sicer da mora naročnik pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, upoštevaje pri tem minimalne roke, določene s tem zakonom. Če je obvestilo o javnem naročilu objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, šteje rok za oddajo ponudbe od dneva, ko je naročnik odposlal Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti zahtevo za objavo v Uradnem listu Evropske unije. Na podlagi 51. člena ZJN-2 je minimalni rok za prejem ponudb v odprtem postopku 40 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije. V 53. členu ZJN-2 (podaljšanje rokov) je določeno, da v primeru, če se zaradi kakršnegakoli razloga razpisna dokumentacija ali dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, ne predložijo v rokih, določenih v tem zakonu, ali če se naknadno ugotovi, da se ponudbe lahko predložijo šele po ogledu lokacije ali po pregledu drugih dokumentov v zvezi s predmetnim javnim naročilom, mora naročnik rok za prejem ponudb podaljšati.

V konkretnem primeru je naročnik postopek javnega naročanja izvedel po odprtem postopku, glede na ocenjeno vrednost javnega naročila (kot izhaja iz sklepa o začetku postopka z dne 20.5.2010) pa je obvestilo o javnem naročanju objavil tudi v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik je obvestilo o oddaji javnega naročila odposlal v objavo v Uradni list Evropske skupnosti dne 2.6.2010, rok za oddajo ponudb pa je določil dne 15.7.2010, iz česar izhaja, da je naročnik upošteval minimalni rok iz 51. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija je upoštevaje zgoraj navedeno določbo 53. člena ZJN-2 v nadaljevanju preverila, ali so razlogi, ki jih navaja vlagatelj takšni, da bi naročnik zaradi njih moral podaljšati rok za oddajo ponudb.

Državna revizijska komisija je v zvezi z vlagateljevimi navedbami vpogledala v objavo Obvestila o javnem naročilu, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 2.6.2010 (v nadaljevanju: obvestilo), pod št. JN 4557/2010, in v Uradnem listu Evropske skupnosti pod št. objave 2010/S 108-163957, z dne 5.6.2010. Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v Oddelku III. Pravne, ekonomske, finančne in tehnične informacije, v točki III.2.3. Tehnična sposobnost navedel: "Informacije in formalnosti, ki so potrebne za ocenjevanje izpolnjevanja zahtev: Naročnik bo najugodnejšo ponudbo izbral med ponudniki, ki bodo izpolnjevali pogoje za sodelovanje, po teh merilih:
1. Merilo cene bo naročnik presojal tako, kot je opisano v razdelku 7.2. teh navodil. Po tem merilu lahko ponudnik zbere skupno največ 80 točk. Upoštevana bo cena navedena v Ponudbenem predračunu (OBR 5)
2. Merilo tehnične prednosti bo naročnik presojal tako, kot je opisano v razdelku 7.3. teh navodil. Po tem merilu lahko ponudnik zbere skupno največ 10 točk.
3. Merilo kadrovske prednosti bo naročnik presojal tako, kot je opisano v razdelku 7.4.
teh navodil. Po tem merilu lahko ponudnik zbere skupno največ 10 točk.

Ponudnik lahko zbere skupno največ 100 točk. Najugodnejša ponudba je tista, ki doseže najvišje število točk. Če enako največje število točk doseže več ponudb, je med njimi najugodnejša tista, ki doseže največje število točk po merilu cene.

Izpolnjeni morajo biti naslednji obrazci:
- izjava ponudnika o osnovni sposobnosti,
- Seznam ponudnikovih referenčnih projektov,
- Seznam članov referenčne
- Podatki o ponujeni osebi,
- Referenčno potrdilo."

Naročnik je v oddelku VI. 3) Dodatne informacije navedel, da je možno razpisno dokumentacijo dobiti na: http://www.mvzt.gov.si/si/javna_narocila/.

Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudb (v nadaljevanju: navodila), v točki 5.4. Tehnična usposobljenost ponudnika določil:
"Ponudnik je v zadnjih treh letih od objave obvestila o tem naročilu kot izvajalec ali izvajalec v skupni ponudbi (ne podizvajalec) uspešno izvedel vsaj dva (2) referenčna projekta. Vrednost vsaj enega referenčnega projekta, kjer se upošteva samo razvoj informacijskega sistema, mora biti vsaj 300.000,00 EUR brez DDV:
â"˘ Referenčni projekt predstavlja razvoj informacijskega sistema, ki je vključeval vsaj 2 od naslednjih elementov: spletni portal, tronivojska tehnologija, povezava z drugimi informacijskimi sistemi preko spletnih storitev in mehanizem za obdelavo osebnih podatkov v skladu z ZVOP. Informacijski sistem, ki je bil razvit v okviru referenčnega projekta, mora biti v produkcijski uporabi v času objave obvestila o tem naročilu ali pa je bil v produkcijski uporabi vsaj eno leto pred objavo obvestila o tem naročilu.
â"˘ Vsi referenčni projekti skupaj morajo pokriti vse elemente navedene v prejšnji alineji.

Dokazi:
- Izpolnjen seznam ponudnikovih referenčnih projektov (OBR. 10)
- Podpisana in ožigosana referenčna potrdila s strani naročnikov referenčnih storitev (OBR. 13)".

Naročnik je v navodilih v točki 5.5. določil pogoje za izkazovanje kadrovske sposobnosti ponudnikov, in sicer je določil: " . Ponudnik mora imeti za čas izvajanja projekta, ki je predmet naročila, zagotovljeno sodelovanje naslednjih vrst oseb (projektna skupina), ki bodo za izvajalca opravljale posle v zvezi z izpolnitvijo naročila s polno razpoložljivostjo:
- vodja projekta
- sistemski arhitekt
- programerje na J2EE platformi (3 osebe)
Dokazi:
- izpolnjen seznam članov projektne skupine (OBR. 11)
- za vsako osebo iz seznama projektne skupine, s katero ponudnik dokazuje svojo kadrovsko usposobljenost:
a) izpolnjeni podatki o ponujeni osebi (OBR. 12)
b) kopija diplome, certifikata oziroma kopija drugega potrdila, ki se zahteva kot dokaz pri ustrezni vrsti kadra."
Naročnik je v nadaljevanju točke 5.5. podrobneje določil pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zgoraj navedene osebe, ki jih mora ponudnik zagotoviti v svoji projektni skupini.

Načelo transparentnosti (8. člena ZJN-2) naročnika zavezuje k temu, da preko javnih objav javnih naročil vsem potencialnim ponudnikom omogoči, da se enakopravno seznanijo s potrebami naročnika in pomembnimi dejstvi v konkretnem postopku javnega naročanja. ZJN-2 nadalje v 72. členu določa, da mora naročnik v primeru odprtega postopka objaviti obvestilo o javnem naročilu in razpisno dokumentacijo, vključno z njenimi spremembami in dopolnitvami na ali prek portala javnih naročil. Naročnik mora ponudniku omogočiti, da razpisno dokumentacijo brezplačno prevzame na njegovih spletnih straneh in/ali portalu javnih naročil. Na podlagi 72. člena so naročniki tako še v večji meri zavezani k zagotavljanju transparentnosti postopkov, saj morajo v skladu z navedeno določbo potencialne ponudnike vnaprej seznaniti s postopkom javnega naročanja, ampak tudi s celotno razpisno dokumentacijo, torej z vsemi pravili postopka. V drugem odstavku 71. člena ZJN-2 določa, da morajo biti podatki iz razpisne dokumentacije enaki podatkom navedenim v objavi obvestila o javnem naročilu. ZJN-2 v osmem odstavku 41. člena določa, da mora naročnik zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika navesti v obvestilu o javnem naročilu. Državna revizijska komisija glede navedenega pojasnjuje, da objava javnega razpisa ne vsebuje vseh podatkov, ki jih vsebuje razpisna dokumentacija, saj je že po naravi stvari razpisna dokumentacija tista, ki je namenjena podrobnejši predstavitvi predmeta javnega naročila, pogojev in meril.

Državna revizijska komisija je primerjala vsebino točke III.2.3. obvestila z vsebino točk 5.4. in 5.5. navodil in ugotovila, da te med seboj niso enake. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik v obvestilu o javnem naročilu v točki III.2.3. Tehnična sposobnost namesto pogojev za izkazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnikov dejansko zapisal merila na podlagi katerih bo izbiral najugodnejšo ponudbo, kot jih je določil v točki 7.1. navodil. Poleg meril pa je naročnik naštel tudi dokazila, s katerimi ponudniki izkazujejo svojo osnovno, kadrovsko in tehnično sposobnost, kot jih je določil v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija je ugotovila, da gre pri dokazilih, naštetih v točki III.2.3. obvestila o javnem naročilu, za dokazila, ki jih je naročnik v razpisni dokumentaciji oblikoval kot obrazce št. 9 (izjava ponudnika o osnovni sposobnosti), št. 10 (seznam ponudnikovih referenčnih projektov), št. 11 (seznam članov projektne skupine), št. 12 (podatki o ponujeni osebi) in št. 13 (referenčno potrdilo), s katerimi morajo ponudniki izkazati izpolnjevanje zahtevanih osnovnih, tehničnih in kadrovskih pogojev, kot jih je določil v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija je zato zaključila, da je naročnik v točki III.2.3. obvestila očitno po pomoti zapisal merila za izbor najugodnejše ponudbe, namesto tehničnih in kadrovskih pogojev.

Državna revizijska komisija, ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, sledi vlagateljevim navedbam, saj ugotavlja, da v obvestilu naročnik ni opisno navedel vsebine pogojev glede tehnične in kadrovske usposobljenosti, kot jo je določil v razpisni dokumentaciji. Vendar pa se Državna revizijska komisija strinja tudi z naročnikom, da je jasno razvidno, da se prvi del besedila iz točke III.2.3. obvestila nanaša na merila in da se v drugem delu naročnik sklicuje na obrazce, ki so namenjeni izkazovanju tehnične in kadrovske sposobnosti. Glede na takšno ugotovitev, predvsem pa zaradi razlogov navedenih v nadaljevanju, se Državna revizijska komisija ni mogla strinjati z vlagateljem, da je vsebina točke III.2.3. zavajajoča in da jo je mogoče razumeti tako, kot jo je razumel vlagatelj, in sicer, da naročnik ni postavil drugih pogojev kot tistih, ki so razvidni iz javne objave.

Kot že ugotovljeno je naročnik v obvestilu v točki III.2.3. naštel samo dokazila, ki jih morajo za izkazovanje izpolnjevanja pogojev priložiti ponudniki, pri tem pa je navedel, da morajo biti izpolnjeni obrazci. Že iz poimenovanja dokazil (seznam ponudnikovih referenčnih projektov, seznam članov projektne skupine, podatki o ponujeni osebi, referenčno potrdilo) izhaja, da gre za dokazila, ki so namenjena dokazovanju tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnikov. Po oceni Državne revizijske komisije iz ugotovljenih dejstev izhaja najmanj to, da je naročnik za dokazovanje predmetnih pogojev predvidel oz. predpisal obrazce. V kolikor se je vlagatelj seznanil z razpisnimi obrazci, na katere se naročnik sklicuje v objavi obvestila, se je moral seznaniti tudi z vsebino postavljenih pogojev, saj iz vsebine naštetih predpisanih obrazcev jasno izhaja, na katere pogoje oz. točke navodil se slednji nanašajo. Ob tem je potrebno ugotoviti, da je naročnik hkrati z objavo obvestila objavil tudi razpisno dokumentacijo oziroma, da je ponudnikom preko objave spletne povezave omogočil direkten dostop do razpisne dokumentacije, ki je bila objavljena na spletnih straneh naročnika. Naročnik je tako ponudnikom omogočil, da se istočasno seznanijo z obvestilom o javnem naročilu in z vsebino razpisne dokumentacije. Vsi potencialni ponudniki, torej tudi vlagatelj, so tako imeli možnost, da se s podrobno vsebino zahtevanih pogojev seznanijo ob objavi obvestila. Državna revizijska komisija zaradi navedenega tudi ni sledila vlagatelju v navedbi, da je bil v neenakopravnem položaju z ostalimi ponudniki, ki so časovno prej opazili tehnične in kadrovske pogoje v razpisni dokumentaciji.

Nadalje je potrebno ugotoviti tudi, da je naročnik v obvestilu v točki III.2.3. med merili za izbor najugodnejše ponudbe med drugim določil: "2. Merilo tehnične prednosti bo naročnik presojal tako, kot je opisano v razdelku 7.3. teh navodil. Po tem merilu lahko ponudnik zbere skupno največ 10 točk.". Iz citirane določbe jasno izhaja, da se naročnik glede vrednotenja ponudb po navedenem merilu sklicuje na točko 7.2 navodil, ki so del razpisne dokumentacije. Z vpogledom v točko 7.2. navodil je mogoče ugotoviti, da je naročnik v slednji določil: "Oddana ponudba se oceni z dodatnih pet točk in skupaj z največ 10 točk za vsako dodatno referenčno rešitev, ki izpolnjuje pogoje iz prve alineje 1. točke - 5.4. Tehnična usposobljenost ponudnika (poleg referenčnih projektov s katerimi ponudnik dokazuje svojo tehnično usposobljenost) z vrednostjo razvoja najmanj 300.000,00 EUR brez DDV. Ponudnik mora predložiti potrjena referenčna potrdila naročnikov tudi za dodatne referenčne projekte." Iz navedenega izhaja, da v kolikor se je vlagatelj seznanil z merili, bi se moral seznaniti tudi z pogojem tehnične usposobljenosti ponudnika, ki je bil določen v točki 5.4. razpisne dokumentacije, saj se točka 7.2 navodil sklicuje direktno na točko 5.4. navodil. Nenazadnje pa je potrebno ugotoviti, da je naročnik v dodatnih pojasnilih, ki jih je glede na vprašanja ponudnikov objavljal na portalu javnih naročil, že dne 24.6.2010 objavil odgovor na vprašanje ponudnika, ki se nanaša na točko 5.5. navodil (kadrovska usposobljenost ponudnika). Zato je potrebno ugotoviti, da je bil vlagatelj najkasneje takrat (tj. 24.6.2010) seznanjen oz. je imel možnost seznaniti se s kadrovskimi pogoji iz razpisne dokumentacije.

Glede na navedene ugotovitve Državna revizijska komisija vlagatelju ni mogla slediti v navedbi, da se je s pogoji, ki so bili določeni v razpisni dokumentaciji, seznanil šele sedem dni pred rokom za oddajo ponudb t.j. dne 8.7.2010, ko je naročniku tudi postavil vprašanje oz. zahtevo za podaljšanje roka. Če bi vlagatelj, v kolikor bi izkazal vsaj minimalno skrbnost, ki se od ponudnika pričakuje pri pripravi ponudbe, bi lahko pravočasno ugotovil kakšne so zahteve naročnika.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je vlagatelj v svojih revizijskih navedbah trdil, da ni mogel pravočasno oddati ponudbe, ker ni mogel pravočasno pridobiti referenčnih potrdil svojih podizvajalcev, kot tudi zato, ker je malo strokovnjakov s certifikati Java tehnologije razvoja sistemov, zaradi česar je težko poiskati podizvajalce z ustreznimi certifikati in izobrazbo potrebno zavrniti. V dokaz navedenih trditev vlagatelj ni predložil nobenih dokazov, ki bi takšne trditve dokazovali (npr. izjavo podizvajalca, da v roku za oddajo ponudb ni mogoče pridobiti referenčnih potrdil ali podobno), zaradi česar je bilo potrebno takšne trditve zavrniti skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu iz 212. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08), katerega določbe se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji oddaje javnih naročil.

Državna revizijska komisija je preverila tudi vlagateljeve navedbe, da bi naročnik moral rok podaljšati že iz razloga, ker je po objavi obvestila prejel veliko število vprašanj, ki so se v veliki meri nanašala na predmet in tehnične specifikacije javnega naročila oz., ker so bila nekatera vprašanja zastavljena šele 7 dni pred rokom za oddajo ponudb.

Kot je Državna revizijska komisija predhodno že ugotovila, je naročnik v predmetnem postopku pri določitvi roka za oddajo ponudb upošteval minimalni rok iz 51. člena ZJN-2, saj je rok za oddajo ponudb, ki ga je določil daljši od 40 dni. V skladu s 53. členom ZJN-2 je mogoče rok za oddajo ponudb podaljšati, v kolikor razpisna dokumentacija ali dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt zahteval pravočasno, niso predložene v rokih določenih v ZJN-2. Nadalje je potrebno ugotoviti, da ZJN-2 v 81. členu določa, da so naročniki dolžni na ali preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje 6 dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva podana pravočasno. Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 6.1. navodil določil, da bo odgovoril na vsa vprašanja ponudnikov, ki jih bo prejel preko portala javnih naročil, najpozneje 6 dni pred potekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana 8 dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Iz objav na portalu javnih naročil izhaja, da je naročnik odgovore na zadnja vprašanja s strani potencialnih ponudnikov objavil dne 8.7.2010, torej pravočasno. Ker je naročnik odgovore na vprašanja ponudnikov posredoval pravočasno, je potrebno ugotoviti, da niso izpolnjeni pogoji iz 53. člena, ki bi opravičevali podaljšanje roka za oddajo ponudb.

Neutemeljene so vlagateljeve trditve, da je glede na veliko število vprašanj očitno, da potencialnim ponudnikom ni jasen predmet javnega naročila, zahteve v zvezi s predmetom naročila in pogoji, ki jih naročnik zahteva. Zgolj dejstvo, da je naročnik prejel veliko število vprašanj, še ne pomeni, da so predmet in zahteve v zvezi z javnim naročilom ponudnikom nejasni, kot tudi ne, da je javno naročilo tako zahtevno, da je potrebno podaljšati rok za oddajo ponudb. Vprašanja ponudnikov oz. pojasnila naročnika se v posameznem primeru lahko nanašajo na tehnične podrobnosti glede priprave ponudbe, ali pa so npr. pojasnjevalne narave in tako ne gre za nove informacije, ki bi opravičevale podaljševanje rokov. V konkretnem primeru naročnik, glede na vprašanja ponudnikov, ni spreminjal ali dopolnjeval razpisne dokumentacije, temveč je objavil dodatna pojasnila razpisne dokumentacije. Vlagatelj ni navedel, v katerem delu oz. glede katerih zahtev in pogojev razpisne dokumentacije so bile nejasnosti takšne, da bi opravičevale podaljšanje roka. Prav tako vlagatelj ni dokazal, da so bili odgovori in pojasnila naročnika takšne narave, da bi zaradi teh bilo potrebno podaljšati rok za oddajo ponudb.

Vlagatelj je še navedel, da je del ponudbe tudi metodologija razvoja informacijskih sistemov, za katero je potrebno, da so prej razčiščena vsa vprašanja glede predmeta naročila in ki terja gotovo več kot 7 dni priprave, od takrat, ko je naročnik odgovoril na vsa vprašanja. Vlagatelj trdi, da zahtevane metodologije ni mogel pripraviti v roku 7 dni, to je v času od takrat, ko je naročnik odgovoril na zadnja vprašanja ponudnikov pa do poteka roka za oddajo ponudb, ker do takrat niso bila razčiščena vsa vprašanja v zvezi s predmetom javnega naročila.

Državna revizijska komisija ne more slediti vlagateljevim navedbam in meni, da je bil vlagatelj s tem, da mora pripraviti metodologijo, seznanjen že ob prejemu razpisne dokumentacije, torej ob objavi obvestila o javnem naročilu. Slednje pomeni, da bi vlagatelj s pripravo zahtevane metodologije lahko začel že takoj po prejemu razpisne dokumentacije in ne šele zadnjih 7 dni, ko je naročnik odgovoril na vsa vprašanja ponudnikov. Dejstvo, da je naročnik na zadnja vprašanja ponudnikov odgovoril 8.7.2010, torej 7 dni pred rokom za oddajo ponudb, še ne pomeni, da so bila do tedaj vprašanja glede premeta javnega naročila do take mere nerazčiščena, da vlagatelj sploh ni mogel začeti pripravljati metodologije. Dodaten argument k temu, da je bilo ponudbe in metodologijo očitno mogoče pripraviti v razpisanem roku, pa je tudi dejstvo, da je ponudbe za predmetno javno naročilo oddalo šest ponudnikov (zapisnik o odpiranju ponudb z dne 15.7.2010).

Po oceni Državna revizijske komisije je vlagateljeve navedbe v tem delu potrebno kot pavšalne in nedokazane skladno s pravilom o trditveno-dokaznemu bremenu iz 212. člena ZPP zavrniti. Vlagatelj namreč ni uspel dokazati, da so zaradi vprašanj oz. naročnikovih pojasnil nastopile okoliščine zaradi katerih določen rok ne daje več dovolj časa za pripravo ponudb.

Vlagatelj je v svojem revizijskem zahtevku izpodbijal tudi določbe razpisne dokumentacije, med drugim tudi kadrovske in tehnične pogoje, ker naj bi bili diskriminatorni in niso smiselno povezani s predmetom javnega naročila.

Vlagatelj navaja, da je diskriminatorna naročnikova zahteva iz točke 5.4 Tehnična usposobljenost ponudnika, in sicer iz razloga, ker naročnik ne dopušča, da bi v tej točki zapisan pogoj izpolnjeval ponudnik, ki ima referenco kot podizvajalec. Vlagatelj navaja, da takšna zahteva neutemeljeno sili vlagatelja, da išče podizvajalce, ki imajo reference kot glavni ponudniki ali kot partnerji v skupni ponudbi in zahteva, da naročnik dopusti, da izkaže izpolnjevanje pogoja z referenco, ki jo je izvedel kot podizvajalec.

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik v točki 5.4. navodil določil: "1. Ponudnik je v zadnjih treh letih od objave obvestila o tem naročilu kot izvajalec ali izvajalec v skupni ponudbi (ne podizvajalec) uspešno izvedel vsaj dva (2) referenčna projekta. Vrednost vsaj enega referenčnega projekta, kjer se upošteva samo razvoj informacijskega sistema, mora biti vsaj 300.000,00 EUR brez DDV:
â"˘ Referenčni projekt predstavlja razvoj informacijskega sistema, ki je vključeval vsaj 2 od naslednjih elementov: spletni portal, trinivojska tehnologija, povezava z drugimi informacijskimi sistemi preko spletnih storitev in mehanizem za obdelavo osebnih podatkov v skladu z ZVOP. Informacijski sistem, ki je bil razvit v okviru referenčnega projekta, mora biti v produkcijski uporabi v času objave obvestila o tem naročilu ali pa je bil v produkcijski uporabi vsaj eno leto pred objavo obvestila o tem naročilu.
â"˘ Vsi referenčni projekti skupaj morajo pokriti vse elemente navedene v prejšnji alineji. "

Naročnik je kot dokazili za dokazovanje citiranega pogoja predpisal obrazec 10 (seznam ponudnikovih referenčnih projektov) in obrazec 13 (referenčno potrdilo).

Točka 5.4. navodil predstavlja pogoj glede tehnične sposobnosti ponudnikov v skladu s 45. člen ZJN-2, ki v drugi alineji točke a) drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) med drugim tudi s seznamom najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih.

Naročnik v sklepu o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka navaja, da je določil dovolj nizek prag glede vrednosti referenčnih projektov in je zato na drugi strani določil dodatne tehnične zahteve glede referenčnih projektov in pogoj, da mora biti izkazan referenčni projekt izveden s strani ponudnika kot izvajalca ali izvajalca v skupni ponudbi. Naročnik v nadaljevanju ocenjuje, da predvsem z vidika učinkovitosti in zanesljivosti, pa tudi izkušenosti, lahko ustrezno tehnično usposobljenost z referenčnim projektom izkaže le gospodarski subjekt, ki je bil sam izvajalec ali izvajalec v skupni ponudbi, saj je tako sam nosil odgovornost za izvedbo referenčnega projekta in je moral v odnosu do naročnika tudi zagotavljati učinkovito, kvalitetno in pravočasno izvedbo naročila.

Državna revizijska komisija je pri svoji odločitvi izhajala iz namena reference. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljivo naročilo že uspešno opravil. Razumljivo je, da se morajo referenčni posli nanašati na istovrstne oz. primerljive storitve, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca, saj je le na ta način mogoče ugotavljati, ali bo izvajalec tudi razpisano javno naročilo uspešno izvedel. Na podlagi dejstva, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Po oceni Državne revizijske komisije zato ponudnik, ki predloži reference, iz katerih izhaja, da je kot podizvajalec v zadnjih treh letih od objave obvestila, izvedel vsaj dva referenčna projekta, ki vsebinsko pokrivata vse zahteve, ki jih je določil naročnik v točki 5.4. navodil, pri čemer je vrednost vsaj enega referenčnega projekta, kjer se upošteva samo razvoj informacijskega sistema, 300.000,00 EUR brez DDV izkazuje, da je tehnično sposoben izvesti predmetno javno naročilo. Zgolj dejstvo, da je ponudnik pri referenčnih poslih nastopal kot podizvajalec v ničemer ne spremeni dejstva, da je referenčne posle dejansko izvedel, iz česar je mogoče sklepati, da je tehnično usposobljen izvesti tudi predmetno javno naročilo. Dejstvo, da je referenčni posel izvedel, kaže na to, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje. Pri tem je, v smislu izkazovanja tehnične usposobljenosti, nepomembno ali je ponudnik kot samostojni izvajalec odgovoren neposredno naročniku ali je kot podizvajalec odgovoren (glavnemu) izvajalcu referenčnega posla. V kolikor ponudnik kot podizvajalec ne bi kvalitetno in pravočasno izvedel referenčnega posla, bi tega tudi ne mogel izkazovati z ustreznim referenčnim potrdilom. Državna revizijska komisija tudi ni mogla slediti stališču naročnika, da nekdo, ki je referenčne posle opravil kot podizvajalec, ne more izkazati, da je posel opravil kvalitetno in pravočasno oz. da mu tega kot podizvajalcu sploh ni bilo potrebno zagotavljati. Ponudnik lahko s podizvajalskimi pogodbami ali računi ipd. dokazuje, v kakšnem obsegu oz. vrednosti in katere storitve je kot podizvajalec opravljal. Z referenčnim potrdilom svojega naročnika (t.j. izvajalca v referenčnem poslu) pa lahko dokazuje kvalitetno in pravočasno izvedbo referenčnih storitev. Nenazadnje lahko ponudnik predloži referenčno potrdilo končnega investitorja referenčnega posla, nato pa z verigo referenčnih potrdil (od končnega investitorja do glavnega izvajalca) izkaže, da je referenčna dela opravil in da so bila ustrezno opravljena.

Argument naročnika, da ponudnik, ki izvede referenčni projekt kot samostojen ponudnik s podizvajalci ali pa v skupni ponudbi, izkazuje tudi sposobnost koordiniranja izvajanja del med različnimi gospodarskimi subjekti, Državna revizijska komisija zavrača kot neutemeljen. Sposobnost koordiniranja izvajanja del med različnimi gospodarskimi subjekti namreč ni v povezavi s predmetom tega javnega naročila, zato posledično tudi ne more biti argument za izkazovanje tehnične usposobljenosti ponudnika.

Naročnik kot dodaten argument zakaj ne more upoštevati reference, ki jo nekdo pridobi kot podizvajalec navaja, da je eden od pogojev za sodelovanje v predmetnem javnem naročilu, da ponudnik ni storil velike strokovne napake. Po mnenju naročnika so ukrepi, ki so podlaga za oceno, da je storjena velika strokovna napaka (kazenska obsodba, pogodbena kazen, unovčenje bančne garancije, razdor pogodbe iz razloga na strani izvajalca ipd.) zaradi ugotovljenih kršitev pravnih oz. pogodbenih norm, posledica kršenja določb pogodb o izvajanju naročil, ki jih naročniki lahko sklenejo le z izvajalci ali izvajalci v skupni ponudbi. Državna revizijska komisija nasprotno ocenjuje, da je tudi podizvajalcu, z naštetimi ukrepi, možno dokazati veliko strokovno napako zaradi ugotovljenih kršitev pravnih oz. pogodbenih norm, zato je ta argument zavrnila. Glavni izvajalec (kot naročnik v podizvajalski pogodbi) proti ponudniku (izvajalcu podizvajalske pogodbe) lahko sproži kazenski postopek oziroma proti njemu uveljavlja pogodbeno kazen ali pa unovči bančne garancije (če sta v podizvajalski pogodbi zahtevani oz. določeni) oziroma zahteva razdor pogodbe zaradi kršitve pogodbenih ali pravnih norm, na podlagi česar je mogoče zaključiti, da je ponudnik storil veliko strokovno napako.

Po mnenju Državne revizijske komisije naročnik s svojimi argumenti ni uspel dokazati, da so ga k postavitvi zahteve iz točke 5.4. navodil vodili razlogi, ki bi bili v konkretnem primeru objektivno opravičljivi. Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da je zahteva iz točke 5.4. navodil, s tem, ko ne dopušča, da zapisan pogoj izpolnjuje tudi ponudnik, ki ima referenco kot podizvajalec diskriminatorna, saj neupravičeno omejuje konkurenco in jo je zato potrebno razveljaviti.

Državna revizijska komisija je nadalje preverila vlagateljevo navedbo, da je zahteva naročnika določena, v točki 5.5. navodil, glede izobrazbe vodje projekta in sistemskega arhitekta diskriminatorna. Po mnenju vlagatelja izobrazba s področja organizacije in ekonomije, ki jo naročnik dopušča pri zahtevani izobrazbi, za vodjo projekta in sistemskega arhitekta, ni v povezavi s predmetom javnega naročila, saj ni logično povezana s storitvami programiranja sistemske in uporabniške programske opreme, ki je predmet naročila, zato je njegova zahteva neupravičeno diskriminatorna.

Naročnik je v točki 5.5. Kadrovska sposobnost ponudnika v točki 2. zapisal: "Vodja projekta mora izpolnjevati pogoje: Ima najmanj univerzitetno diplomo (po študijskih programih, akreditiranih pred 11. 6. 2004) oz. diplomo magistrskega študijskega programa (2. stopnja) s področja računalništva, matematike, organizacije ali ekonomije oziroma dokončan podiplomski program iz navedenih smeri. " Pod točko 3. pa je zapisal:"Sistemski arhitekt mora izpolnjevati naslednje pogoje: Ima najmanj univerzitetno diplomo (po študijskih programih, akreditiranih pred 11. 6. 2004) oz. diplomo magistrskega študijskega programa (2. stopnja) s področja računalništva, matematike, organizacije ali ekonomije oziroma dokončan podiplomski program iz navedenih smeri."

Naročnik je v sklepu z dne 30.7.2010 citirano zahtevo utemeljil, da je zahtevana področja izobrazbe navedel ravno iz razloga, ker so povezana s predmetom javnega naročila. Ob tem je pojasnil, da je upošteval kriterij, da gre za področja, kjer je v formalnem izobraževanju mogoče pridobiti poglobljena znanja s področja računalništva oziroma informatike na študijskem programu ali smeri študijskega programa. Naročnik je pojasnil, da je navedena znanja mogoče pridobiti na področju ekonomije npr. univerzitetni študijski program Ekonomija, Poslovno-informacijska smer in na področju organizacije pa npr. univerzitetni študijski program Organizacija dela, smer Organizacijska informatika. Naročnik še navaja, da je na področju ekonomije in organizacije mogoče znanja računalništva oziroma informatike pridobiti na določenih študijskih programih oziroma smereh, ne pa na vseh programih in smereh znotraj študija ekonomije in organizacije.

Vlagatelj v zahtevku zgolj navaja "zahteva glede izobrazbe vodje projekta in sistemskega arhitekta ni v povezavi s predmetom javnega naročila" in "čeprav izobrazba s področja organizacije in ekonomije ni logična povezana s predmetom javnega naročila", vendar v nadaljevanju ne pojasni, v čem zahtevana izobrazba s področja organizacije in ekonomije ni v povezavi s predmetom naročila niti je ne dokazuje, v nasprotju z naročnikom, ki je svoje zahteve dovolj utemeljeno pojasnil, zato Državna revizijska komisija ocenjuje, da so navedbe vlagatelja v tem delu pavšalne in nedokazane, zaradi česar je bilo potrebno takšne trditve, skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP, zavrniti. Vlagatelj namreč ni uspel dokazati nepovezanosti zahtevane izobrazbe s predmetom javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila vlagateljeve navedbe, s katerimi izpodbija naročnikove tehnične zahteve glede predmeta javnega naročila.

Pri opisovanju predmeta javnega naročila (kamor sodijo tudi vse strokovne zahteve naročnika, ki zadevajo tehnične značilnosti predmeta naročila) je potrebno upoštevati predvsem določbe 3. poglavja ZJN-2 (Splošna pravila glede določitve tehničnih in drugih elementov javnega naročanja - členi od 37. do vključno 40), ki urejajo določanje tehničnih specifikacij ter opisovanje predmeta naročila. V drugem odstavku 37. člena ZJN-2 je določeno, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskih subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence. Poleg omenjenih pravil je naročnik pri opisovanju predmeta javnega naročila omejen tudi s splošnimi načeli javnega naročanja, in sicer zlasti z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2), načelom enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in načelom sorazmernosti (10. člen ZJN-2) ter s tem povezano prepovedjo postavljanja diskriminatornih zahtev, pogojev, meril in opisov v razpisni dokumentaciji. Naročnik mora izvesti javno naročanje tudi tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev (6. člen ZJN-2 - načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti). V naravi tehnične zahteve je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot popolno (v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ter tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in zato ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Vendar zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da bi bila takšna zahteva diskriminatorna že sama po sebi. Razlikovanje oziroma izločanje ponudnikov na podlagi tehničnih zahtev mora biti objektivno opravičljivo. V zvezi s presojo posamezne zahteve je potrebno še opozoriti, da je lahko njena morebitna diskriminatornost vedno le konkretna oziroma povezana s konkretnimi okoliščinami posameznega primera.

Identifikacija potreb in tehnična opredelitev predmeta javnega naročila je torej v domeni naročnika, pri čemer lahko Državna revizijska komisija preveri le, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami, ki urejajo določanje tehničnih specifikacij in v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja oziroma, ali je imel naročnik za takšen način oblikovanja predmeta javnega naročila objektivno utemeljene in opravičljive razloge (potrebe).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita, da je tehnična zahteva iz točke 3.2.2. Tehnološko okolje glede obvezne uporabe J2EE platforme v nasprotju z načelom sorazmernosti, načelom zagotavljanja konkurence in enakopravne obravnave ponudnikov. Po mnenju vlagatelja ni objektivnih razlogov za naročnikovo zahtevo po J2EE platformi. Vlagatelj trdi, da bi naročnik moral omogočiti uporabo NET platforme ali J2EE platforme. Ob tem navaja, da ima NET platforma enake funkcionalnosti kot J2EE platforma, poleg tega pa je cenejša (ker je več programerjev, ki jo uporabljajo in ker je razvoj cenejši), bolj scalabilna (omogoča več uporabnikov hkrati) in tudi hitrejša. Vlagatelj navaja, da naročnik nima predpisanega operacijskega sistema, ki bi v tehničnem smislu onemogočal uporabo NET platforme.

Naročnik je v tehničnih specifikacijah ("Tehnični del razpisne dokumentacije Evidenčnega in analitskega informacijskega sistema za visoko šolstvo v republiki Sloveniji"), v razdelku 3.2 Tehnične zahteve, v točki 3.2.2 Tehnološko okolje določil: "Sistem eVš bo v celoti nameščen na obstoječo infrastrukturo v upravljanju Ministrstva za Javno upravo (MJU) in bo vsebinsko upravljan s strani naročnika. Predvidena je namestitev na primarni lokaciji ter lokaciji nadomestnega centra (kolokacija).

Infrastrukturne tehnološke zahteve informacijskega sistema eVš morajo biti neodvisne od blagovne znamke dobaviteljev strojne opreme in operacijskih sistemov in programske opreme srednjega sloja. S tem pričakovanjem si naročnik želi zagotoviti, da bo rešitev delovala na naročnikovi obstoječi infrastrukturi. Naročnik si pridružuje pravico do spremembe obstoječe tehnologije infrastrukture.

Za aplikacijski nivo sistema eVš je predvideno izvajalno okolje po specifikacijah J2EE. â??"

Naročnik v citiranih tehničnih specifikacijah zahteval, da morajo biti infrastrukturne tehnološke zahteve informacijskega sistema eVš neodvisne od blagovne znamke dobaviteljev strojne opreme in operacijskih sistemov in programske opreme, s čimer je naročnik želel zagotoviti, da bo ponujena rešitev delovala na obstoječi infrastrukturi in očitno tudi ob morebitni spremembi obstoječe tehnologije infrastrukture, saj si je pridržal pravico do spremembe tehnologije obstoječe infrastrukture. Naročnik je v tehničnih zahtevah pojasnil, da bo sistem eVš postavljen na obstoječo infrastrukturo v upravljanju Ministrstva za javno upravo. Naročnik je v sklepu z dne 30.7.2010 prepričljivo pojasnil, da ima za postavitev sporne tehnične zahteve objektivno utemeljene in opravičljive razloge. Vlada Republike Slovenije je namreč na seji dne 2. 7. 2009 pod št. 3820-9/2009/7 s sklepom sprejela Strategijo razvoja elektronskega poslovanja ter izmenjave podatkov iz uradnih evidenc â?? SREP, ter pripadajoči akcijski načrt elektronskega poslovanja javne uprave od 2010 do 2015 (AN SREP), objavljen na naslovu:
http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/SOJP/PDF/AN-SREPÂ"080410.pdf,
s čimer je postavila temelje razvoja informatizacije znotraj državne uprave. Naročnik pojasnjuje, da je tako vezan na infrastrukturo, ki jo postavlja državna uprava in da bo rešitev tekla v okolju, ki ga je državna uprava v okviru Ministrstva za javno upravo (v nadaljevanju: MJU) vzpostavila za potrebe izvajanja primarnih nalog in ki že 10 let uspešno pokriva potrebe različnih sistemov različnih institucij javne uprave. Naročnik je pojasnil, da je tako s tehnologijami omejen v obsegu, kot mu podporo zagotavlja MJU ter objektivno gledano ne more dovoliti uporabe tehnologij, ki v obstoječem okolju gostovanja niso predvidene ali podprte. Naročnik meni, da ni dolžan zagotavljati okolja za katerokoli tehnologijo, ki obstaja na trgu, saj bi bilo to objektivno gledano nemogoče, hkrati pa tudi negospodarno, in sicer tako z vidika stroškov razvoja, kot vidika zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in po potrebi nadaljnjega razvoja ter vzpostavljanja interoperabilnosti tudi za naslednjih 10, 15 ali več let. Naročnik je nadalje pojasnil, da je okolje J2EE določil, ker le tega na svoji obstoječi infrastrukturi z obstoječo organizacijo, pokrito z obstoječimi postopki v okviru svoje dejavnosti na podlagi SREP nudi MJU. Naročnik se sklicuje na pojasnila MJU, in navaja, da J2EE paltforma omogoča neodvisnost od operacijskih sistemov, posledično neodvisnost od strojne opreme, prav tako pa omogoča, med drugim, postavitev v celoti odprtokodnega aplikacijskega okolja (npr. JBOSS(Linux). Pojasnila MJU z dne 26.7.2010, št. 382-15/2010/8, ki jih je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval z dopisom št. 021-126/2010/18 z dne 23.8.2010, v celoti potrjujejo zgoraj povzeto naročnikovo utemeljitev sporne zahteve po J2EE platformi. Naročnik je Državni revizijski komisiji hkrati s pojasnili posredoval tudi dogovor, sklenjen med MJU in naročnikom z dne 13.5.2010, katerega predmet je razmejitev odgovornosti in določitev načina komuniciranja pri upravljanju informacijskega sistema eVš. Iz predloženega dogovora izhaja, da v skladu s SREP v okviru zagotavljanja horizontalnih funkcij elektronskega poslovanja javne uprave, MJU zagotavlja skupno centralno infrastrukturo za organe državne uprave. Iz 7. člena tega dogovora izhaja, da MJU zagotavlja ustrezno informacijsko infrastrukturo in druge tehnične pogoje za delovanje aplikacij eVš.

Po presoji Državne revizijske komisije je naročnik z navedenimi argumenti prepričljivo utemeljil, da je sporna zahteva po J2EE platformi iz tretjega odstavka točke 3.2.2 Tehnološko okolje povezana s predmetom javnega naročila in je utemeljena v objektivnih okoliščinah danega primera ter jo s tega stališča ni mogoče označiti kot nezakonito. Naročnik je prepričljivo pojasnil, da je v skladu s smernicami iz SREP vezan na tehnologije, ki jih zagotavlja MJU. Pojasnil je da bo sistem eVš, katerega razvoj in vzdrževanje je predmet tega javnega naročila, v celoti nameščen na obstoječo infrastrukturo v upravljanju MJU v skladu s smernicami iz SREP. Posledično je zato za aplikacijski nivo sistema eVš določil okolje J2EE, ker tega na svoji obstoječi infrastrukturi z obstoječo organizacijo, pokrito z obstoječimi postopki v okviru svoje dejavnosti, na podlagi SREP, nudi MJU. Prav tako je pojasnil, da J2EE paltforma omogoča neodvisnost od operacijskih sistemov, posledično neodvisnost od strojne opreme, kar je v skladu s tehničnimi zahtevami naročnika, s katerimi si želi zagotoviti delovanje ponujene rešitve na naročnikovi obstoječi infrastrukturi in kompatibilnost z naročnikovo infrastrukturo, ob morebitni spremembi obstoječe tehnologije infrastrukture. Drugačna rešitev od zahtevane, bi torej lahko pomenila nekompatibilnost s tehnologijo, ki jo zagotavlja MJU, in na katero je naročnik vezan, slednje pa bi naročniku lahko povzročilo tudi nesorazmerne stroške, in sicer tako z vidika stroškov razvoja, kot z vidika zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in nadaljnjega razvoja ter vzpostavljanja interoperabilnosti v bodoče.

Posledično je potrebno ugotoviti, da je neutemeljen argument vlagatelja, da za uporabo NET platforme ni nobenih ovir, ker naročnik nima predpisanega operacijskega sistema, ki onemogoča uporabo NET platforme. Ob tem je potrebno ugotoviti, da se vlagatelj v tem delu sklicuje na točko 6. dokumenta Model informacijskega sistema visokega šolstva (v nadaljevanju: MOVIS), v kateri je zapisano, da operacijski sistem ni predpisan s strani naročnika ne za odjemalce ne za strežnike in se bo določil v dogovoru in smernicami MVZT. Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 23.8.2010 pojasnil, da je dokument MOVIS poročilo ciljnega raziskovalnega projekta MOVIS ter da je bil pri predmetnem javnem naročilu objavljen zgolj kot dodaten vir informacij, saj natančneje opisuje procese, ki naj bi jih pokril informacijski sistem. Naročnikove navedbe potrjuje tudi vpogled v vsebino dokumenta MOVIS, saj iz njega izhaja, da gre za produkt raziskovalnega projekta, katerega cilj je bil izdelava modela informacijskega sistema visokega šolstva, ki bo osnova za naročilo izdelave (prenove) informacijskega sistema. Namen dokumenta pa je zagotoviti navodila, ki predstavljajo minimum, ki ga je potrebo upoštevati pri razvoju informacijskega sistema. Državna revizijska komisija je ugotovila, da iz vsebine citirane točke 6. tega dokumenta izhaja, da bo operacijski sistem za strežnike in odjemalce predpisan oz. se bo določil v dogovoru in smernicami naročnika. Naročnik je v skladu s smernicami iz SREP vezan na tehnologije, ki jih zagotavlja MJU in je zato za aplikacijski nivo sistema eVš v tehničnih specifikacijah določil okolje J2EE, ker le tega na svoji obstoječi infrastrukturi z obstoječo organizacijo, pokrito z obstoječimi postopki v okviru svoje dejavnosti na podlagi SREP, nudi MJU.

Kot pravilno ugotavlja naročnik, vlagatelj v revizijskem zahtevku ne oporeka zahtevi iz drugega odstavka točke 3.2.2 tehničnih specifikacij, da morajo biti infrastrukturne tehnološke zahteve informacijskega sistema eVš neodvisne od blagovne znamke dobaviteljev strojne opreme in operacijskih sistemov in programske opreme srednjega sloja. Zato je nelogična in neutemeljena njegova zahteva naročniku, da pri razvoju dovoli uporabo NET platforme, čeprav že iz njegovih revizijskih navedb izhaja, da NET platforma ni neodvisna od blagovne znamke dobaviteljev strojne opreme in operacijskih sistemov in programske opreme. Vlagatelj v revizijskih navedbah namreč navaja, da v kolikor bi naročnik imel operacijski sistem JAVA, bi bilo logično, da zahteva uporabo J2EE platforme, saj NET platforme ni mogoče uporabljati na JAVA operacijskih sistemih. Vlagatelj nadalje tudi povzema naročnikovo tehnično zahtevo iz točke 3.2.4.6. Tehnološka neodvisnost in navaja, da iz slednje izhaja, da ima naročnik Microsoftov operacijski sistem in ne operacijski sistem, ki podpira delovanje JAVA izvajalnega okolja, zaradi česar ni objektivnih razlogov zaradi katerih bi bila predvidena zgolj J2EE platforma. Iz povzetih navedb vlagatelja je tako razvidno, da vlagatelj ve, da NET platforma ni neodvisna od blagovne znamke dobaviteljev strojne opreme in operacijskih sistemov. Naročnik pa mu je že v odgovoru na vprašanje ponudnika št. 3, zakaj ne omogoči uporabo NET platforme (objavljeno dne 8.7.2010), pojasnil, da razpisna dokumentacija zahteva tehnološke rešitve, ki niso odvisne od operacijskega sistema oz. ne pogojujejo specifične infrastrukture, hkrati pa mu je v odgovoru na vprašanje št. 16 navedel, da je obstoječa infrastruktura določena v tehničnem delu razpisne dokumentacije pod točko 3.2.2.
Vlagatelj izpodbija tudi naročnikovo zahtevo, da mora biti izdelana aplikacija tronivojska, saj trdi, da je neprimerna in ni nujno potrebna za izvedbo predmeta javnega naročila. Vlagatelj trdi, da je naročnik s tem, ko je v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudniki izdelajo tronivojsko aplikacijo, namesto, da bi zahteval dvonivojsko, kršil temeljno načelo javnega naročanja načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Vlagatelj trdi, da omogoča dvonivojska aplikacija enako uporabo kot tronivojska, da pa je dvonivojsko aplikacijo mogoče hitreje razviti in je zato posledično cenejša. Vlagatelj dodaja, da ob postavljeni zahtevi, ki je nepotrebna, ne more podati konkurenčne ponudbe, zato mu bo nastala škoda.

Naročnik pojasnjuje, da je informacijski sistem eVš z več zelo raznorodnimi skupinami uporabnikov, ki so fizično locirane na različnih lokacijah ali področjih, ter eno centralno zbirko, tipičen primer situacije, ki mu ustreza (vsaj) tronivojska arhitektura. S tem se doseže, nadaljuje naročnik, da nameščanja programske opreme na odjemalcih niso potrebna, oprema (ali nadgradnja oz. popravek) se namesti le na eno centralno mesto. Naročnik še navaja, da se vzdrževanje dvonivojskih aplikacij nesorazmerno draži s številom postaj, na katere je potrebno nameščati in zagotavljati podporo debelega odjemalca, kot tudi s številom popravkov opreme. Zaradi navedenega naročnik meni, da je ob zelo velikem številu različnih uporabniških skupin, ki imajo različna tehnološka okolja na odjemalski strani, tronivojska arhitektura s tankim odjemalcem naravna izbira, kadar gre za uporabnike interneta, pa praktično edina mogoča.

Vlagatelj je kot dokaz svojih trditev predlagal vpogled v študijo, ki predstavlja razlike med dvonivojsko in tronivojsko arhitekturo na internetni strani http://www.ranjanbanerji.com/techtalk/20060606.aspx in vpogled v študijo, ki ugotavlja, da vsak nivo arhitekture poslabša delovanje, na internetni strani http://davidhayden.com/blog/dave/archive/2005/07/22/2401.aspx.

Državna revizijska komisija ni sledila navedbam vlagatelja, saj navedeni spletni strani ne predstavljata študije, kot to navaja vlagatelj, temveč gre za objavo mnenj, izkušenj oz. ugotovitev posameznikov, ki se pri svojem delu ukvarjajo z obravnavano problematiko. Iz vsebine objav tudi ni mogoče razbrati, da bi objave temeljile na študijah javnih ali drugih pristojnih institucij. Vsebina navedenih objav predstavlja tako zgolj subjektivno stališče posameznikov, kar pa po oceni Državne revizijske komisije ne more biti zanesljiv dokaz o zatrjevanih dejstvih. Državna revizijska komisija je zato na podlagi pravila o trditvenem in dokaznem bremenu presodila, da revizijske navedbe vlagatelja v tem delu niso utemeljene.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v tem delu revizijskega zahtevka v zvezi z navedeno zahtevo, naročniku očita načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Določba 6. člena ZJN-2 (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti) sicer nalaga naročniku, da mora javno naročanje izvesti tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev. Vendar pa gre iz vsebine citirane določbe sklepati, da načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, ki pa ga skladno z 2. odstavkom 9. člena ZRPJN varujejo Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance ali urad, pristojen za varstvo konkurence, in ki se kaže v racionalni porabi javno-finančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kvaliteto kupljenega blaga storitev in gradenj. Že po sami naravi stvari, in o čemer se je Državna revizijska komisija izrekla že v več odločitvah, se zato posamezni ponudnik v revizijskemu postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnikov. Zaradi navedenega je potrebno vlagateljeve navedbe v tem delu kot neutemeljene zavrniti.

Nadalje pa je Državna revizijska komisija ugotovila tudi, da vlagatelj svojih navedb glede razlik med dvonivojsko in tronivojsko arhitekturo oz. glede prednosti dvonivojske arhitekture ni uspel dokazati.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povrnitev 5.000,00 EUR za takso, 1.400,00 EUR za sestavo revizijskega zahtevka, vse povečano za 20 % DDV.

V konkretnem primeru je Državna revizijska komisija kot (celotne) potrebne stroške vlagatelja, nastale z revizijo, upoštevala naslednje stroške:
- takso (za zahtevek za revizijo) v višini 5.000,00 EUR,
- nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 22. člena ZRPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 in 35/2009 - odločba Ustavnega sodišča RS) ter 8. in 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009 - ZOdv-C; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odvetniški tarifi), in sicer po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera
- 20 % davek na dodano vrednost v višini 160,00 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi, glede na nagrado za revizijski postopek (na podlagi "Seznama davčnih zavezancev - pravne osebe" v stisnjeni obliki, ki izkazuje stanje podatkov na dan 9.6.2010, dostopen pa je na spletni strani http://www.durs.gov.si/si/seznami_davcnih_zavezancev/ Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščena odvetniška pisarna, ki zastopa vlagatelja, v omenjenem seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec)

Ob upoštevanju ugotovljenega uspeha vlagatelja v predmetnem postopku revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, ki ga je Državna revizijska komisija na podlagi določb 22. člena ZRPJN ter smiselne uporabe določb 154. člena ZPP (v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) ocenila na eno polovico, je Državna revizijska komisija vlagatelju kot potrebne stroške, nastale z revizijo, priznala stroške v višini 1.192,00 EUR, in sicer skupaj s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi (kot to izhaja iz izreka tega sklepa). Ker je vlagatelj upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov, nastalih z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN), stroški, priglašeni nad priznanim zneskom, pa po oceni Državne revizijske komisije niso potrebni, je Državna revizijska komisija višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 3.9.2010



Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.,
Članica Državne revizijske komisije


















Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Kotnikova ul.
38, Ljubljana;
- odvetnik Aleš Avbreht, šestova ul. 2, Ljubljana;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne
službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana;
- arhiv Državne revizijske komisije (spis zadeve).

Natisni stran