018-190/2010 Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in mag. Maje Bilbija kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za dobavo duktilnih cevi in fazonov ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Duktus Tiroler Rohrsysteme GmbH, Innsbrucker Strasse 51, Hall in Tirol, Avstrija, ki ga zastopa Vesna Gorjup Zupančič, odvetnica v Mariboru (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mariborski vodovod, javno podjetje, d. d., Jadranska cesta 24, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 2. 9. 2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila za razpisano blago v dveh sklopih s sklenitvijo okvirnega sporazuma (objava 22. 3. 2010 na portalu javnih naročil pod št. objave JN2258/2010 in 24. 3. 2010 v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 2010/S 58-086211) z "Obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. JNVV-01B/2010 z dne 4. 6. 2010 sodelujoče ponudnike obvestil, da je v sklopu 1 izbral tri "ponudnike" (med njimi je tudi vlagatelj), v sklopu 2 pa štiri (med njimi je tudi vlagatelj). Naročnik je vlagateljevo ponudbo v sklopu 1 ocenil kot drugo najugodnejšo, v sklopu 2 pa kot četrto najugodnejšo.

Po prejemu dodatne obrazložitve (dokument št. 7872/1-IV/ z dne 18. 6. 2010) in vpogledu v dokumentacijo (zapisnik št. JNVV-01B/2010 z dne 22. 6. 2010) je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 23. 6. 2010, s katerim predlaga razveljavitev postopka oddaje naročila in povračilo stroškov. Vlagatelj ob zatrjevanju kršitev 32., 48. in 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2) ter "splošnih načel Zakona o javnem naročanju in Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence" izpodbija ocenjevanje ponudb, pri čemer navaja, da bi moral naročnik upoštevati tudi priporočilo za leto 2010, saj iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da takega priporočila ni mogoče upoštevati, naročnik pa bi ga moral pozvati, naj drugo priporočilo, ki ga naročnik ni upošteval, dopolni s podpisom dajalca priporočila. Vlagatelj navaja, da ga o pomanjkljivosti drugega priporočila naročnik ni seznanil niti v dodatni obrazložitvi in da je to ugotovil šele na vpogledu v dokumentacijo. Vlagatelj še navaja, da je v obvestilu, s katerim ga je naročnik obvestil o svoji odločitvi, zapisan napačen (tj. nižji) znesek potrebne takse za vložitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je s sklepom št. 9480-IV/5 z dne 26. 7. 2010 zahtevek za revizijo in stroškovno zahtevo zavrnil. Naročnik najprej opozarja, da naročilo oddaja po določbah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) in ne po določbah ZJN-2. Naročnik poudarja, da je bilo že obvestilo o oddaji javnega naročila izdano skladno s sestavinami po 83. členu ZJNVETPS, v dodatni obrazložitvi pa je pojasnil, zakaj ni upošteval priporočila za leto 2010. Naročnik pojasnjuje, kako je oblikoval pogoje in merila, pri čemer je razvidno, da leto 2010 ni vključeno v zahtevano obdobje. Naročnik še navaja, da v tej fazi postopka, zaradi pravila iz drugega odstavka 76. člena ZRPJN, ne more več poseči v pogoje in merila. Naročnik pojasnjuje, da bi s pozivom na manjkajoči podpis na priporočilu kršil drugi odstavek 82. člena ZJNVETPS, saj so bila priporočila tudi merilo. Naročnik zavrača očitane kršitve temeljnih načel in ugotavlja, da tudi napaka v pravnem pouku ni šla vlagatelju v škodo in mu tudi ni bilo onemogočeno pravno varstvo.

Z obvestilom z dne 30. 7. 2010 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Z dopisom št. 9716/1-IV/5 z dne 4. 8. 2010 je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo. Naročnik je Državni revizijski komisiji 18. 8. 2010 posredoval še pojasnilo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik pri oddaji naročila kršil ZJN-2, naročnik pa opozarja, da naročilo oddaja po ZJNVETPS. Ker konkretni naročnik izvaja dejavnost na področju vode (6. člen ZJNVETPS), nabava pa se veže na to dejavnost, je naročnik v tem postopku javnega naročanja zavezan upoštevati ZJNVETPS (peti odstavek 3. člena ZJNVETPS; gl. tudi tretji odstavek 1. člena ZJN-2 in prvi odstavek 1. člena ZJNVETPS) in ne ZJN-2. Zato je Državna revizijska komisija naročnikova ravnanja presojala v okviru spoštovanja določb ZJNVETPS.

Iz vpogleda v dokumentacijo izhaja, da naročnik za "dobavo duktilnih cevi in fazonov" izvaja odprti postopek in išče sposobne gospodarske subjekte, s katerimi bi sklenil okvirni sporazum za obdobje treh let (točka II.1.4 obvestil o javnem naročilu; I. člen Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 4 razpisne dokumentacije; 1. člen okvirnega sporazuma), pri čemer je tako iz obvestil o javnem naročilu (točka II.1.4) kot razpisne dokumentacije (prvi odstavek XI. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe; str. 8 razpisne dokumentacije) razvidno, da naročnik ne sklepa okvirnega sporazuma zgolj z enim gospodarskim subjektom. V 12. točki 2. člena ZJNVETPS je "okvirni sporazum" opredeljen kot sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje količino. V 38. členu ZJNVETPS so opredeljena pravila v zvezi z okvirnimi sporazumi. Naročnik, kot izhaja iz dokumentacije, torej tudi še ne izvaja nabav po okvirnem sporazumu (za nobenega izmed treh 12-mesečnih obdobij), saj okvirnega sporazuma še ni sklenil. V obravnavanem primeru naročnik torej še ne izvaja nabav na način, kot ga je opredelil v 4. členu okvirnega sporazuma. Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik z "Obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. JNVV-01B/2010 z dne 4. 6. 2010 sodelujoče gospodarske subjekte obvešča zgolj o tem, katere izmed njih šteje za sposobne, da bodo lahko stranke okvirnega sporazuma. Zato je iz vsebine tega obvestila treba zaključiti, da je naročnik kot sposobne (in bodoče stranke okvirnega sporazuma) v sklopu 1 označil tri gospodarske subjekte (med njimi je tudi vlagatelj), v sklopu 2 pa je kot sposobne (in bodoče stranke okvirnega sporazuma) označil štiri gospodarske subjekte (med njimi je tudi vlagatelj).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama sporno ocenjevanje "ponudb" pri merilu "reference za tyton spoj", ne pa tudi število gospodarskih subjektov, ki jih naročnik šteje za "najugodnejše" (torej po vsebini: za sposobne, da z njim sklenejo okvirni sporazum). Vlagatelj sicer v primeru ugoditve zahtevku za revizijo predlaga razveljavitev postopka oddaje naročila in ne zgolj kakšnih posameznih naročnikovih ravnanj, vendar ne iz revizijskih navedb ne iz pravovarstvenega predloga ni mogoče zaključiti, da vlagatelj oporeka dejstvu, da je naročnik za sklenitev okvirnega sporazuma poleg vlagatelja izbral še druge gospodarske subjekte.

Prvi odstavek 9. člena ZRPJN določa, da mora vlagatelj izkazati kumulativno (tj. skupno) dva elementa aktivne legitimacije, da bi bilo mogoče zahtevek za revizijo presojati meritorno (vsebinsko): 1. interes za dodelitev naročila in 2. škodo oziroma možnost nastanka škode. Zato že v primeru, če en izmed elementov aktivne legitimacije ni izkazan, Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrže (prva alinea prvega odstavka 23. člena ZRPJN).

Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj v konkretnem primeru ne izkazuje škode oziroma možnosti nastanka škode, saj tudi v primeru, če bi bilo treba ugotoviti, da bi moralo ocenjevanje "ponudb" potekati drugače in bi morala vlagateljeva "ponudba" prejeti več točk, kot jih je prejela, bi se vlagateljev položaj v postopku javnega naročanja ne mogel izboljšati. Namreč, naročnik je vlagatelja "izbral" v obeh sklopih. Slednje pa pomeni, da je naročnik vlagatelju priznal sposobnost za sklenitev okvirnega sporazuma v obeh sklopih. Ker pa se izvajanje okvirnega sporazuma še ni začelo, ker se tudi ni moglo začeti, naročnik naročila za nobenega izmed treh 12-mesečnih obdobij še ni oddal. Naročnik bo moral pri oddaji naročila za vsako posamezno 12-mesečno obdobje upoštevati pravila, ki jih je določil v okvirnem sporazumu (gl. npr. prvi odstavek 4. člena okvirnega sporazuma, kjer je naročnik opredelil, da bo med strankami okvirnega sporazuma vsako leto izvedel konkurenco, tako da jih bo pozval k predložitvi predračunov za posamezne sklope). Zato "ponudba", ki je v tej fazi prejela več točk, ne more gospodarskemu subjektu dajati prednosti pri izvajanju okvirnega sporazuma in zaradi tega tudi ni mogoče šteti, da je naročnik že določil, kateri gospodarski subjekt je "najuspešnejši ponudnik" v prvem 12-mesečnem obdobju. Drugačno razumevanje slednjega bi namreč pomenilo, da bi bilo treba zaključiti, da naročnik za prvo 12-mesečno obdobje ne bo izvajal okvirnega sporazuma, kar pa bi bilo nelogično glede na dokumentacijo in zaveze naročnika v njej (gl. npr. tudi prvi odstavek 3. člena okvirnega sporazuma).

Upoštevajoč predhodne ugotovitve Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na ravnanje naročnika v zvezi s točkovanjem "ponudb". Izhajajoč iz navedenega vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije niti v delu zahtevka za revizijo, ki se nanaša na kršitve v zvezi z izdajo dodatne obrazložitve. Naročnik je vlagatelju namreč že priznal sposobnost, zaradi česar je ta upravičen skleniti okvirni sporazum in se zato potegovati za predmet prvega 12-mesečnega obdobja po postopku, ki ga opredeljuje okvirni sporazum.

Vlagatelj še opozarja, da je naročnik v pravnem pouku v "Obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. JNVV-01B/2010 z dne 4. 6. 2010 zapisal napačen (in sicer nižji) znesek takse iz 22. člena ZRPJN. Čeprav je naročnik v "Obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. JNVV-01B/2010 z dne 4. 6. 2010 zapisal, da je potrebna taksa 2.500 eurov, ne pa 5.000 eurov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo vplačal takso v višini 5.000 eurov. Iz dokumentacije izhaja, da vlagatelj torej uveljavlja pravno varstvo po ZRPJN, in sicer na predpisan način. Državna revizijska komisija zato tudi ne more ugotoviti, v čem bi navedena nepravilnost vplivala na vlagateljev položaj v postopku oddaje naročila, pa niti ne postopku pravnega varstva, vlagatelj pa bi bil sicer, če ne bi vplačal predpisanega zneska takse iz 22. člena ZRPJN in o tem predložil dokazila, skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN pred naročnikom oziroma skladno s prvim odstavkom 21. člena ZRPJN pred Državno revizijsko komisijo, pozvan na dopolnitev zahtevka za revizijo.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrgla.

S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 2. 9. 2010

Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Mariborski vodovod, javno podjetje, d. d., Jadranska cesta 24, 2000 Maribor,
- odvetnica Vesna Gorjup Zupančič, Ulica Vita Kraigherja 1, 2000 Maribor,
- CMC Ekocon, d. o. o., IOC Zapolje I/10, 1370 Logatec,
- Vigrad, d. o. o., Celje, Kocbekova cesta 30a, 3202 Ljubečna,
- Vodi Gorica, d. d., Kromberk, Cesta 25. junija 1b, 5000 Nova Gorica,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran