018-206/2010 Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi prvega odstavka 21. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/99, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Milena Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila gradnje po odprtem postopku "Gradbena dela; sprememba kleti samostana Sveta Trojica v večnamenski protokolarni center Svetega Martina" in na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MAP-TRADE d.o.o., špindlerjeva 2c, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa odvetnik Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah, Mariborska cesta 1, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah (v nadaljevanju: naročnik), dne 01.09.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, z dne 26.07.2010, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14.06.2010 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 16.06.2010 pod št. objave JN 5097/2010. Naročnik je s sklepom o oddaji javnega naročila št. 430-3/2010, z dne 15.07.2010 kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika Davorin Kralj s.p., Stara gora 8, Benedikt (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Na podlagi poziva vlagatelja je naročnik dne 20.07.2010 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, v katerem je navedel, da je izbrani ponudnik posredoval v celoti izpolnjen in podpisan obrazec OBR-8 in seznam strokovnega kadra. Dne 22.06.2010 je vlagatelj vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je dne 26.07.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da izbrani ponudnik ne razpolaga z zadostnim številom lastnih delavcev, ki so pri njem v delovnem razmerju. Izbrani ponudnik ima zaposlene le tri delavce (in ne pet delavcev, kakor je izbrani ponudnik navedel v ponudbi) in ne izpolnjuje kadrovskih pogojev, zato bi morala biti njegova ponudba izločena. Izbrani ponudnik namreč ne izpolnjuje zahteve, da mora vsaj 40% celotne storitve izvesti z lastnimi delavci, ki so pri njem v delovnem razmerju. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi navedel le enega podizvajalca, ki mu bo izvedel strojno instalacijska dela, ki predstavljajo zgolj 30% celotnega posla, 70% pa bi moral izbrani ponudnik opraviti sam. Vlagatelj tudi zatrjuje, da delo na kulturno zaščitenem objektu, ki ga je izbrani ponudnik navedel v ponudbi, ne ustreza zahtevi razpisne dokumentacije, saj je izbrani ponudnik kot podizvajalec izvajal zgolj in edino stopnice na objektu, ne pa tudi drugih del, ki so predmet predmetnega javnega naročila. Po mnenju vlagatelja zgolj izvedba dela na stopnicah ne izkazuje izpolnjevanja zahtevanega pogoja, kjer se je izrecno zahtevalo, da bi moral ponudnik izkazati, da je izvajal dela na obnovi kulturnega spomenika. Vlagatelj izraža dvom, da je izbrani ponudnik sposoben izvesti javno naročilo, saj finančni izkazi ponudnika za leto 2007, 2008 in 2009 izkazujejo, da so bili povprečni letni prihodki 16.299,33 evrov. Hkrati vlagatelj dvomi, da je izbrani ponudnik registriran za izvedbo javnega naročila, saj iz vpogleda v registracijo izvedba teh del ni razvidna.
Vlagatelj predlaga razveljavitev sklepa o oddaji javnega naročila z dne 15.07.2010 ter, da se ponudbo vlagatelja izbere kot najugodnejšo ponudbo, hkrati pa zahteva povračilo stroškov, ki jih je imel s postopkom revizije.

Po pozivu naročnika, z dne 27.07.2010, je vlagatelj dopolnil zahtevek za revizijo s potrdilom o vplačilu takse v višini 5.000,00 evrov.

Naročnik je dne 11.08.2010 sprejel sklep o zahtevku za revizijo, s katerim ga je zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji podal zahtevo, da ponudnik z izjavo izkaže, da je že izvajal dela na obnovi kulturnega spomenika. Pri tem naročnik ni podal zahtev po določenem tipu spomenika, njegovi starosti, vrsti in kvalifikaciji objekta, itd. Izbrani ponudnik je izjavo OBR-8 pravilno podal in izjavil, da je kot podizvajalec podjetja Pruhar d.o.o. uspešno izvedel dela na kulturno zaščitenem objektu na stopnicah Cerkve Svete Trojice v Slovenskih Goricah v času od avgusta do septembra 2007. Obnova stopnic na Cerkvi Sv. Trojice so samostojen projekt, stopnice pa so označene kot objekt nepremične kulturne dediščine Ministrstva za kulturo, obnova stopnic pa je bila nadzorovana s strani Zavoda za kulturno dediščino RS ter sofinancirana s strani Ministrstva za kulturo RS. Nadalje naročnik pojasnjuje, da sta izbrani ponudnik in podizvajalec registrirana za izvedbo javnega naročila, saj gre v predmetnem javnem naročilu za gradbena in obrtniška dela, za katera ni potrebna usposobljenost izven standardne klasifikacijske dejavnosti.
V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je imel izbrani ponudnik nizke prihodke, naročnik pojasnjuje, da v razpisni dokumentaciji ni podal zahteve po minimalnih prihodkih v zadnjih letih. Naročnik je v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteval, da na OBR-8 podajo izjavo o razpolaganju s strokovnim kadrom za izvedbo javnega naročila in priložijo spisek kadra, s katerih ponudnik razpolaga, ni pa zahteval podatka o statusu strokovnega kadra, podatka o minimalnem številu strokovnega kadra, številu zaposlenih, itd. Razpolaganje je širši pojem od "zaposleni", enako pa izhaja tudi iz 45. člena ZJN-2. Izbrani ponudnik je razumel zahtevo po razpolaganju s strokovnim kadrom, saj je priložil pisni dogovor med izbranim ponudnikom in dvema osebama, iz katerega izhaja, da bo izbrani ponudnik v primeru uspešnega sprejetja njegove ponudbe pri predmetnem javnem naročilu oba zaposlil. Glede navedbe, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja, po katerem bi moral najmanj 40% izvesti z lastnimi delavci, ki so pri njem v delovnem razmerju, naročnik pojasnjuje, da izbrani ponudnik glede na vrednost njegove ponudbe samostojno izvede več kot 41% celotne vrednosti naročila.

Vlagatelj je dne 16.08.2010 obvestil naročnika, da bo nadaljeval postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila dne 18.08.2010.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb vlagatelja, je Državna revizijska komisija, v skladu z določilom četrtim in šestim odstavkom 22. člena ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov navedenih v nadaljevanju tega sklepa.

Uvodoma je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ne razpolaga z zadostnim številom strokovnega kadra, ki bi bili pri njemu zaposleni in zato ne izkazuje kadrovske usposobljenosti.

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik v 5. členu Tehnične in kadrovske sposobnosti v točki 10. zapisal: "Ponudnik razpolaga s strokovnim kadrom za izvedbo javnega naročila in ponudnik je že izvajal dela na obnovi kulturnega spomenika.".
V dokazilo izpolnjevanja tega pogoja so morali ponudniki priložiti izpolnjen obrazec OBR-8, v katerem ponudniki med drugim izjavljajo, da razpolagajo s strokovnim kadrom za izvedbo javnega naročila in priložijo lastni seznam strokovnega kadra.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudniki razpolagajo s strokovnim kadrom. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v okviru izpolnjevanja kadrovskih pogojev ni zapisal, da mora imeti ponudnik strokovni kader zaposlen, bodisi na podlagi delovnopravne zakonodaje, bodisi na podlagi pogodbenega razmerja, bodisi, da že opravljajo ali bodo šele opravljali delo za ponudnika. Naročnik je z določbo po razpolaganju s strokovnim kadrom od ponudnikov zahteval, da izpolnijo izjavo iz katere je razvidno, da bo zadostno število strokovnega kadra opravljajo predmet javnega naročila. Zahteva po razpolaganju s strokovnim kadrom je širša od zahteve po zaposlenem strokovnem kadru, seveda pa le-tega ne izključuje. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri določitvi zahtev glede kadrovske sposobnosti sledil določilu b) točke drugega odstavka 45. člena ZJN-2, ki določa, da gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, na enega ali več od naslednjih načinov z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, ter v primeru javnih naročil gradenj tistih, od katerih lahko naročnik zahteva, da izvedejo gradnjo. Citirano določilo ZJN-2 za izpolnjevanje kadrovske sposobnosti predvideva, da ponudniki navedejo tehnično osebje ali strokovne organe, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali šele bodo opravljali dela.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je glede na opis zahteve po strokovnem kadru (razpolaganje s strokovnim kadrom za izvedbo javnega naročila) nebistveno, ali ima ponudnik strokovni kader v času oddaje ponudbe zaposlen. Vlagatelj neizpolnjevanje kadrovske sposobnosti izbranega ponudnika veže na dejstvo, da dva izmed naštetih strokovnih kadrov pri njem nista zaposlena, vendar Državna revizijska komisija zaradi zgoraj pojasnjenega razloga ni preverjala, ali so vsi navedeni strokovni kadri zaposleni pri izbranemu ponudniku, saj iz razpisne dokumentacije takšna zahteva ne izhaja.

Po pregledu ponudbe izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta v ponudbi izpolnil, podpisal in ožigosal izjavo na OBR-8 ter priložil seznam strokovnega kadra, v katerem je navedenih 5 oseb.
Državna revizijska komisija upoštevajoč zgoraj navedeno pojasnilo glede zahteve po razpolaganju s strokovnim kadrom ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika v tem delu ustreza zahtevam razpisne dokumentacije, zato obravnavani revizijski navedbi ni sledila in jo je zavrnila kot neutemeljeno.


Nadalje je Državna revizijska komisija meritorno presojala navedbo vlagatelja, da je izjava izbranega ponudnika, da bo 40% celotne storitve izvedel z lastnimi delavci, ki so v delovnem razmerju, neresnična, saj bo podizvajalec, ki ga je izbrani ponudnik v ponudbi navedel, opravil le 30% delež vseh del. Po navedbah vlagatelja izbrani ponudnik ne more opraviti 40% deleža celotne storitve z lastnimi delavci, ki so pri njih v delovnem razmerju, ker ima izbrani ponudnik premalo zaposlenih oseb.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v 5. členu Tehnične in kadrovske sposobnosti v točki 11. zapisal: "Ponudnik mora vsaj 40% celotne storitve izvesti z lastnimi delavci, ki so pri njem v delovnem razmerju.". V dokazilo izpolnjevanja tega pogoja so morali ponudniki priložiti izpolnjen obrazec OBR-9, v katerem ponudniki v okviru izjave o podizvajalcih izjavljajo, da bodo vsaj 40% celotne storitve izvedli z lastnimi delavci, ki so pri njih v delovnem razmerju.
Naročnik je podal zahtevo, da mora ponudnik v primeru, da se bo predmet javnega naročila izvajal v sodelovanju s podizvajalci, 40% celotne storitve izvesti z lastnimi delavci, ki so pri njem zaposleni. V okviru te zahteve razpisne dokumentacije morajo ponudniki najmanj 40% delež del opraviti z delavci, ki so v delovnopravnem razmerju s ponudnikom. Pred presojo vrednosti deleža posla, ki ga bo izbrani ponudnik opravil sam, Državna revizijska komisija, upoštevajoč predhodno že zapisano, pojasnjuje, da iz zahteve lastni delavci, ki so pri ponudniku v delovnem razmerju ne izhaja, da mora biti 40% delavcev pri ponudniku zaposlenih v času oddaje ponudbe. Določilo se nanaša na zahtevo, da 40% vsega posla opravi kader, ki je pri ponudniku zaposlen, pri čemer naročnik delež kadra, ki je zaposlen pri ponudniku ni vezal na čas oddaje ponudbe. Povedano drugače. Naročnik je zahteval, da 40% delež vseh del opravijo delavci, ki so zaposleni pri ponudniku, čas zaposlitve pa se nanaša na obdobje, ko se bodo dela izvajala. Naročnikova zahteva se nanaša na samo izvedbo storitve, kar pomeni, da mora imeti ponudnik v času, ko bo storitev izvajal zaposleno zadostno število delavcev. Namreč že zapisano določilo drugega odstavka 45. člena ZJN-2 jasno določa, da se navede strokovni kader, ki bo opravljal predmet javnega naročila ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razviden izpolnjen, podpisan in ožigosan obrazec OBR-9.
Izbrani ponudnik je v ponudbi zapisal, da bo gradbena dela opravljal s podizvajalcem, delež celotnega javnega naročila, ki ga bo opravil podizvajalec pa je 31%. Iz spisovne dokumentacije je razviden pisni dogovor med izbranim ponudnikom in dvema osebama, ki sta v ponudbi navedena kot strokovni kader, z dne 01.07.2010, iz katerega izhaja, da bo izbrani ponudnik v primeru izbora kot najugodnejšega ponudnika v predmetnem javnem naročilu z njima sklenil delovno razmerje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je delež celotne storitve, ki jo bo opravil izbrani ponudnik 69 %. Kakor je razvidno iz pisnega dogovora, z dne 01.07.2010, bo izbrani ponudnik v času izvajanja gradbenih del imel zaposlen ves v ponudbi navedeni strokovni kader. Ker delež samostojno opravljenega dela s strani izbranega ponudnika presega 40%, izbrani ponudnik pa zatrjuje, da bo imel v času izvajanja prenove objekta ves strokovni kader zaposlen (kar mu razpisna dokumentacija in 45. člen ZJN-2 dovoljujeta), Državna revizijska komisija ni sledila obravnavani navedbi vlagatelja in jo je zavrnila kot neutemeljeno.



V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahteve naročnika po uspešni izvedbi dela na kulturno zaščitenem objektu, saj prenova stopnic na Cerkvi Sveta Trojica v Slovenskih Goricah ne predstavlja dela na kulturno zaščitenem objektu.

Naročnik v 5. členu je razpisne dokumentacije v okviru Tehnične in kadrovske sposobnosti v točki 10. zapisal: "Ponudnik razpolaga s strokovnim kadrom za izvedbo javnega naročila in ponudnik je že izvajal dela na obnovi kulturnega spomenika.".
V dokazilo izpolnjevanja tega pogoja so morali ponudniki priložiti izpolnjen obrazec OBR-8, v katerem je ponudniki med drugim izjavljajo, da so "samostojno ali kot podizvajalec uspešno izvedli dela na kulturno zaščitenem objektu_ (vpišite naziv in naslov objekta), v času_ (vpišite čas izvedbe del na objektu), pod nadzorom ZVKD, zanjÂ"Â"Â"Â" Â"_ (vpišite ime predstavnika ZVKD).".
Iz opisane zahteve naročnika izhaja, da morajo ponudniki izkazati, da so uspešno opravili delo na kulturno zaščitenem objektu.

Izbrani ponudnik je izpolnil obrazec OBR-8, v katerem je navedel, da je kot "podizvajalec podjetja Pruhar d.o.o. uspešno izvedel delo na kulturno zaščitenem objektu in sicer na stopnicah Cerkve Svete Trojice v Slovenskih Goricah v času od avgusta do septembra 2007, pod nadzorom ZVKD, zanj Neva Urek-Sulič.". V ponudbi je izbrani ponudnik priložil tudi izjavo podjetja Pruhar d.o.o., z dne 06.07.2010, v kateri le-to potrjuje izvedbo del na stopnišču Cerkve Svete Trojice v Slovenskih Goricah.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v Register nepremične kulturne dediščine Slovenije (dostopen na spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, naslov http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp"ESD=3464) ugotavlja, da predstavlja Cerkev Svete Trojice v Slovenskih Goricah kulturno zaščiten objekt. Iz opisa enote izhaja: "Mogočna baročna cerkev (1643 in 1740) z baročnima zvonikoma stoji ob samostanu. Notranjščino krasijo baročni oltarji (J. Straub) in slike (K. Schmid).". Tudi samostan ob cerkvi je kulturno zaščiten objekt (razvidno iz Registra nepremične kulturne dediščine; http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp"ESD=134000), kjer se opis glasi: "Baročni samostan. Cerkev in bivalni del s tlorisno obliko črke L. Daljši glavni trakt datira v leto 1692. Krajši vzhodni trakt prizidan leta 1888. Knjižnica. Baročno stopnišče". Objekta sta bila kot kulturno zaščiten objekt razglašena z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Lenart (objavljeno v Uradnem listu RS, št. 24/92 in 13/98), stalna razglasitev pa velja do preklica. Iz opisa nepremičnine v Registru nepremične kulturne dediščine tako izhaja, da je objekt (Cerkev Svete Trojice s samostanom) v celoti razglašen za kulturno zaščiten objekt, vključno z baročnim stopniščem.

Sledeč podatkom, kot izhajajo iz Registra nepremične kulturne dediščine, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je objekt Cerkev Svete Trojice in samostan (ki stoji ob cerkvi) vključno z baročnim stopniščem kulturno zaščiten objekt. Državna revizijska komisija zaključuje, da je izbrani ponudnik s prenovo stopnišča na župnijski Cerkvi Svete Trojice izvajal dela na kulturno zaščitenem objektu, zato je obravnavano revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.



Kot slednjo je Državna revizijska komisija obravnavala navedbo vlagatelja, da naj izbrani ponudnik ne bi bil registriran za izvedbo zahtevanih del, hkrati pa ni usposobljen izvesti predmeta javnega naročila, saj je imel v letih 2007, 2008 in 2009 prenizke prihodke.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da ima ponudnik veljavno registracijo za opravljanje dejavnosti v skladu s predpisi države članice, v kateri je registrirana dejavnost o vpisu v register poklicev ali trgovski register. V dokazilo so ponudniki morali predložiti dokazilo sodišča, Davčnega urada ali izpisek AJPES.

Predmet javnega naročila so gradbena dela in sicer sprememba kleti samostana Sveta Trojica v večnamenski protokolarni center Svetega Martina. Iz obvestila o vpisu v Poslovni register Slovenije, ki ga je dne 21.06.2005 izdala Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in ki je priloga ponudbe izbranega ponudnika, je razvidno, da je izbrani ponudnik registriran za opravljanje drugih gradbenih del, tudi dela specializiranih strok (šifra 45.250, v okvir teh del spadajo specializirana gradbena dela, ki zahtevajo posebne veščine ali opremo, vrtanje in kopanje jaškov, gradnja vodnjakov, postavljanje jeklenih elementov, ki jih izvajalec ni sam izdelal, tlakovanje, polaganje kamnitih, betonskih in opečnih izdelkov ter postavljanje odrov in razstavljanje delovnih odrov in ploščadi ) ter za oblaganje tal in sten (šifra 45.430). Državna revizijska komisija ugotavlja, da registrirana dela izbranega ponudniku ustrezajo predmetu javnega naročila, saj je iz popisa del (razvidno iz obrazca predračuna od 15. do 41. strani razpisne dokumentacije) razvidno, da prenova zajema predvsem gradbeno obrtniška dela, elektro strojne inštalacije pa bo izvedel podizvajalec izbranega ponudnika. Vsled navedenega Državna revizijska komisija tej vlagateljevi navedbi ni sledila.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da izbrani ponudnik ne bo mogel izvesti predmeta javnega naročila, ker je imel v zadnjih treh letih prenizke prihodke, Državna revizijska komisija na podlagi pregleda razpisne dokumentacije ugotavlja, da naročnik ni podal zahteve po izkazovanju prometa v preteklih letih, zato tovrstno revizijsko navedbo vlagatelja zavrača.
Na podlagi zapisanega Državna revizijska komisija ni sledila navedbi vlagatelja in jo je zavrnila kot neutemeljeno.


Skladno z obrazložitvijo tega sklepa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev določil ZJN-2, zato je zahtevek za revizijo skladno z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer strošek vplačane takse ter stroške v zvezi z odvetniškim zastopanjem. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V določilu četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."
V obravnavanem revizijskem postopku je naročnik zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. Tudi Državna revizijska komisija je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, zato je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 01.09.2010




Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Odvetnik Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, Ljubljana
- Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah, Mariborska cesta 1, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah
- Davorin Kralj s.p., Stara gora 8, Benedikt
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran