018-204/2010 Narodna galerija

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem., v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Miriam Ravnikar šurk ter članic mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava projektne dokumentacije faza PGD in PZI za rekonstrukcijo objekta Narodna galerija s pripadajočo zunanjo in komunalno ureditvijo ter opravljanje projektantskega nadzora pri gradnji objekta", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnikov v skupnem nastopu SADAR + VUGA, d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana in ELEA iC, d.o.o., Dunajska cesta 21, Ljubljana, ki ju po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika NARODNA GALERIJA, Puharjeva 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), v zvezi s pritožbo vlagatelja, dne 31. 8. 2010

odločila:

1. Pritožbi vlagatelja, z dne 16. 8. 2010, se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz Sklepa, izdanega dne 9. 8. 2010 pod št. 4/49-2010.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti skladno s 16. členom ZRPJN.

2. Odločitev o stroških v zvezi s postopkom pritožbe se pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je na portalu javnih naročil, dne 21. 5. 2010, pod št. objave JN4121/2010, objavil obvestilo o javnem naročilu "Izdelava projektne dokumentacije faza PGD in PZI za rekonstrukcijo objekta Narodna galerija s pripadajočo zunanjo in komunalno ureditvijo ter opravljanje projektantskega nadzora pri gradnji objekta".

Naročnik je dne 12. 7. 2010, pod št. 4/37-2010, izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo odda najugodnejšemu ponudniku KROG, d.o.o., Krakovski nasip 22, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 23. 7. 2010, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev odločitve naročnika o oddaji naročila, iz razloga, ker naj bi bili po vlagateljevih zatrjevanjih ponudba izbranega ponudnika in ponudba naslednjega najugodnejšega ponudnika, API ARHITEKTI, d.o.o., Barjanska cesta 62, Ljubljana, nepopolni.

Naročnik je dne 9. 8. 2010, pod št. 4/49-2010, sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, ker vlagatelj naj ne bi izkazal aktivne legitimacije skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN. Naročnik vlagatelju sicer priznava interes za dodelitev naročila, saj je oddal ponudbo, vendar pa po mnenju naročnika vlagatelj ni uspel izkazati realne stopnje verjetnosti nastanka škode ali vsaj možnosti za nastanek škode, ki bi jo bilo mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev. Tudi v primeru, če bi se revizijski očitki v delu, ki se nanaša na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, izkazali za utemeljene, navedeno nikakor ne bi vplivalo na izboljšanje vlagateljevega položaja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Ob ugotovitvi nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika namreč ne bi bili izpolnjeni pogoji za oddajo naročila vlagatelju, saj je vlagatelj podal šele četrto po vrsti najugodnejšo ponudbo. Po izločitvi ponudbe najugodnejšega ponudnika STYRIA, d.o.o., Cankarjeva 6E, Maribor je vlagateljeva ponudba šele na tretjem mestu, pred njo pa se nahajata ponudba izbranega ponudnika in ponudba ponudnika API ARHITEKTI, d.o.o., glede katere je po mnenju naročnika vlagatelj navajal zgolj nebistvene formalne pomanjkljivosti. Naročnik bi bil dolžan ponudnika API ARHITEKTI, d.o.o. kvečjemu pozvati le k predložitvi dokazila, da je v ponudbi priloženi fotokopirani obrazec S.BON-1/P, predlaganega podizvajalca, identičen originalu oziroma k predložitvi originalnega obrazca S.BON-1/P. Naročnik pa ugotavlja, da je tudi vlagateljeva ponudba že na prvi pogled nepopolna, pri tem pa ne gre za formalne pomanjkljivosti, ki bi jih bilo mogoče v postopku dopolnjevati. Naročnik je v nadaljevanju navedel razlog, zaradi katerega je po njegovi oceni ponudba vlagatelja nepopolna, in sicer v delu, ki se nanaša na izjavo banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, katera je po ugotovitvah naročnika neustrezna. Razloge za takšno ugotovitev je naročnik v nadaljevanju tudi pojasnil. Naročnik je navedel, da bi moral izločiti ponudbo vlagatelja že zaradi navedene nepravilnosti, vlagatelju pa posledično ni mogoče priznati aktivne legitimacije.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 16. 8. 2010, pri naročniku vložil pritožbo, s katero je predlagal razveljavitev naročnikovega sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo. Vlagatelj je prepričan, da je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj je kot ponudnik, ustanovljen za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, vsekakor zainteresiran za pridobitev posla, ki je predmet javnega naročila, zaradi česar je tudi oddal ponudbo. Ker je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2, s tem, ko je nepopolno ponudbo izbranega ponudnika izbral kot najugodnejšo, je nedvomno nedopustno vplival na pravni položaj vlagatelja, tako da bi mu lahko zaradi zatrjevanih kršitev nastala škoda. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz postopka ocenjevanja kot nepopolno, prav tako, da bi moral naročnik kot nepopolno izločiti tudi ponudbo ponudnika API ARHITEKTI, d.o.o. ter javno naročilo oddati vlagatelju, ki je predložil popolno in naslednjo cenovno najugodnejšo ponudbo. Z navedbami v zahtevku za revizijo je izkazana realna stopnja verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval, da je njegova ponudba popolna in pri tem v celoti vztraja, zato bi mu naročnik moral oddati javno naročilo. Vlagatelj pa opozarja, da četudi bi naročnik vztrajal, da je ponudba vlagatelja nepopolna, bi moral ugotoviti, da ne obstajajo pogoji za izbor najugodnejšega ponudnika, saj je zadnja izmed ponudb ponudnika GEA CONSULT, d.o.o., Mestni trg 5, škofja Loka, že sama po sebi nesprejemljiva, saj občutno presega ocenjeno vrednost naročila, ki je bila objavljena. Naročnik bi v tem primeru moral postopek zaključiti in ga ponoviti oziroma skladno z ZJN-2 nadaljevati postopek npr. s s pogajanji po ali brez predhodne objave, v obeh primerih pa bi vlagatelj imel možnost vključitve v navedene postopke in tako ponovnega potegovanja za pridobitev predmetnega posla. Naročnik je vlagatelju v izpodbijanem sklepu očital, da ni pojasnil ali dokazoval popolnosti svoje ponudbe. Navedeni očitek naročnika je po mnenju vlagatelja neutemeljen, saj je vlagatelj zatrjeval, da je vložil popolno in cenovno najugodnejšo ponudbo, pri čemer pa je potrebno opozoriti, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni navedel, da šteje popolnost vlagateljeve ponudbe za sporno in za to tudi ni navedel nobenih razlogov. Vlagatelj je zato utemeljeno štel, da je njegova ponudba nesporno popolna, zaradi česar v zahtevku za revizijo ni bil dolžan navajati pojasnil ali dokazil za popolnost svoje ponudbe. Naročnik je odločitev o zahtevku za revizijo oprl na razloge glede nepopolnosti vlagateljeve ponudbe, s katerimi vlagatelj v trenutku vložitve zahtevka za revizijo ni bil seznanjen in jim zato v zahtevku za revizijo ni mogel nasprotovati. Vlagatelj je navajal, da je Državna revizijska komisija v svoji odločitvi št. 018-233/2009 in tudi že večkrat prej zapisala, da lahko neizbrani ponudnik uveljavlja učinkovito pravno varstvo le v primeru, če je seznanjen z razlogi naročnika za sprejem odločitve o oddaji naročila, v trenutku vložitve zahtevka za revizijo in zgolj ti razlogi predstavljajo podlago za odločanje o zahtevku za revizijo. Navedeno je ob spremembi zakonodaje (novela ZJN-2B) še toliko bolj relevantno, saj drugi odstavek 41. člena ZJN-2 določa, da v odprtem postopku naročnik odda javno naročilo potem, ko a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila in b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. Naročnik tako ni več dolžan preverjati popolnosti vseh ponudb, ampak preverja zgolj tisto ponudbo, ki je med pravočasnimi ponudbami po merilih najugodnejša, zaradi česar nikakor ne more opreti odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo iz razloga pomanjkanja aktivne legitimacije na obrazložitev, da vlagatelj ni podal popolne ponudbe. Navajanje naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, da je vlagateljeva ponudba že na prvi pogled nepopolna ter na takšno obrazložitev naslonjena odločitev, po mnenju vlagatelja pomeni absolutno nedopusten poseg v vlagateljevo pravico do uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva, saj se dopušča naročniku, da svojo odločitev o zahtevku za revizijo opre na razloge, s katerimi vlagatelj v trenutku vložitve zahtevka za revizijo ni bil seznanjen. Vlagatelj je v nadaljevanju, iz previdnosti, ugovarjal tudi naročnikovim ugotovitvam o neustreznosti izjave banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Vlagatelj pa v celoti vztraja tudi pri navedbah iz zahtevka za revizijo glede nepopolnosti ponudb izbranega ponudnika in ponudnika API ARHITEKTI, d.o.o. Če bi se revizijski očitki v tem delu izkazali za utemeljene, bi bilo navedeni ponudbi potrebno izločiti, vlagatelj pa bi bil lahko v fazi ponovnega pregleda in ocenjevanja izbran kot najugodnejši ponudnik. Zatrjevane kršitve bi torej utegnile bistveno vplivati na pravni položaj vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila in bi mu, če vlagatelj ne bi imel možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki bi se kazala v morebitni nepridobitvi predmetnega javnega naročila.

Naročnik je z vlogo, z dne 20. 8. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje in revizije predmetnega javnega naročila. Naročnik se je v vlogi opredelil do posameznih pritožbenih navedb vlagatelja.

Državna revizijska komisija je po proučitvi pritožbenih navedb in po vpogledu v dokumentacijo v postopku oddaje in revizije obravnavanega javnega naročila ocenila, da je pritožba vlagatelja utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo, z dne 9. 8. 2010, izhaja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker vlagatelj naj ne bi izkazal aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo.

ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila, in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Iz citirane določbe ZRPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) izkazana realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Zato mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila (ki se praviloma kaže v predložitvi ponudbe ali v določenih primerih že v dvigu razpisne dokumentacije oziroma registraciji za določeno dejavnost, ki je predmet naročila) izkazati, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali da bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

V obravnavanem primeru je med strankama nesporno, da vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, kar izhaja tudi iz dejstva, da je vlagatelj predložil ponudbo. S tem je torej izpolnjen prvi od kumulativno podanih pogojev za priznanje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo.

Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, pa naročnik vlagatelju ne priznava, da je izkazal, da mu je bila zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev, povzročena, ali bi mu lahko bila povzročena, škoda. Naročnik je navedeno odločitev oprl na argumentacijo, da je vlagatelj podal šele četrto po vrsti najugodnejšo ponudbo in da naj bi bila ponudba vlagatelja nepopolna.

Državna revizijska komisija navedeni argumentaciji naročnika za neizkazovanje aktivne legitimacije vlagatelja ne more pritrditi.

Kot namreč izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik predmetno javno naročilo vodil po odprtem postopku, v katerem je prejel pet pravočasnih ponudb. Navedene ponudbe je naročnik, skladno z novelirano določbo drugega odstavka 41. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2, z upoštevanjem zadnje novele ZJN-2B, Uradni list RS, št. 19/2010, katero je potrebno upoštevati v predmetnem postopku oddaje javnega naročila) najprej razvrstil glede na merilo najnižja skupna ponudbena cena, z vključenim davkom na dodano vrednost, in sicer po naslednjem zaporednem vrstnem redu od najugodnejše ponudbe do najmanj ugodne ponudbe: 1. STYRIA, d.o.o., Cankarjeva 6E, Maribor, 2. KROG, d.o.o., Krakovski nasip 22, Ljubljana, 3. API ARHITEKTI, d.o.o., Barjanska cesta 62, Ljubljana, 4. SADAR + VUGA, d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana in ELEA iC, d.o.o., Dunajska cesta 21, Ljubljana in 5. GEA CONSULT, d.o.o., Mestni trg 5, škofja Loka. Naročnik je nato, skladno z zakonsko določbo drugega odstavka 41. člena ZJN-2, preveril, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, t.j. ponudba ponudnika STYRIA, d.o.o., popolna, in pri tem ugotovil, da navedena ponudba ni popolna, zaradi česar jo je izločil in pristopil k ugotavljanju popolnosti naslednje najugodnejše ponudbe, t.j. ponudbe ponudnika KROG, d.o.o. Za navedeno ponudbo je naročnik ugotovil, da je popolna, zato je odločil, da se javno naročilo odda navedenemu izbranemu ponudniku.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo izpodbijal naročnikovo ravnanje, s katero je naročnik ocenil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in odločil, da se javno naročilo odda izbranemu ponudniku. Že z navedeno zatrjevano kršitvijo, za katero je vlagatelj v zahtevku za revizijo navajal dejstva in predlagal dokaze, pa je vlagatelj, po oceni Državne revizijske komisije, izkazal realno stopnjo verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode. Namreč, skladno s 1. odstavkom 12. člena ZRPJN se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen, če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Iz navedenega izhaja, da ponudniki z vlaganjem zahtevkov za revizijo izpodbijajo določena ravnanja naročnika, za katera menijo, da predstavljajo kršitve pravil javnega naročanja in katera posegajo oziroma bi lahko bistveno posegala v njihov položaj v postopku oddaje javnega naročila.

V obravnavanem primeru je naročnikovo ravnanje (ob upoštevanju zadnje novele ZJN-2B) v okviru razvrstitve, pregledovanja in ocenjevanja ponudb bilo le v tem, da je naročnik 1) ponudbe razvrstil glede na merilo in 2) presojal le popolnost ponudbe STYRIA, d.o.o. (za katero je ocenil, da je nepopolna) in ponudbe KROG, d.o.o. (za katero je ocenil, da je popolna). Zgolj na tej podlagi je temeljila odločitev naročnika o oddaji naročila, katero je vlagatelj izpodbijal v revizijskem postopku. Ker med strankama ni spora glede naročnikove razvrstitve ponudb ob upoštevanju merila najnižja cena in glede nepopolnosti ponudbe STYRIA, d.o.o., tako ostane sporna le ugotovitev naročnika o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika KROG, d.o.o. in na tej podlagi sprejeta odločitev naročnika, da se javno naročilo odda izbranemu ponudniku.

Naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila (še) ni odločal o popolnosti ostalih ponudb, tako tudi ne o popolnosti ponudbe ponudnika API ARHITEKTI, d.o.o. in tudi ne o popolnosti ponudbe vlagatelja. Vlagatelj zato v zahtevku za revizijo ni mogel (in ni bil dolžan) izpodbijati popolnosti ponudbe API ARHITEKTI, d.o.o. oziroma celo dokazovati popolnost ponudbe vlagatelja, kakršno stališče zavzema naročnik v sklepu o zavrženja zahtevka za revizijo. Naročnik namreč glede navedenega (še) ni storil nobenih dejanj (ravnanj) oziroma ni sprejel nobenih ocen (odločitev) o morebitnih (ne) popolnostih in izločitvah ponudb navedenih ponudb, izpodbijana odločitev o oddaji naročila pa tudi ni temeljila na takšnih ravnanjih naročnika.

Ker je torej vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbijal naročnikovo ravnanje, t.j. ugotovitev popolnosti ponudbe izbranega ponudnika in na tej podlagi sprejeto odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku, je, po oceni Državne revizijske komisije, izkazal realno stopnjo verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev, in s tem izpolnil drugega od kumulativno podanih pogojev iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN za priznanje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo. Potrebno je namreč pritrditi vlagatelju, da bi, v primeru, če bi se navedeni revizijski očitki izkazali za utemeljene, navedeno lahko vplivalo na vlagateljev položaj v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, saj bi v navedenem primeru naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila bila razveljavljena, naročnik pa bi moral ponoviti postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb, v katerem bi (ponovno) obstajala možnost za oddajo naročila tudi vlagatelju. Zatrjevane kršitve bi torej utegnile bistveno vplivati na pravni položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in bi mu, če vlagatelj ne bi imel možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki bi se kazala v morebitni nepridobitvi predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem zaključila, da je naročnik ravnal v nasprotju z 9. in 13. členom ZRPJN, s tem ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, vlagatelju pa tako onemogočil učinkovito pravno varstvo. Zato je Državna revizijska komisija pritožbi vlagatelja na podlagi tretje alineje 2. odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, kot izhaja iz Sklepa, izdanega dne 9. 8. 2010, pod št. 4/49-2010 ter naložila naročniku, da mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Čeprav navedeno ne vpliva na odločitev Državne revizijske komisije v tem pritožbenem postopku, pa Državna revizijska komisija naročnika zgolj opozarja (kar je utemeljeno navajal tudi vlagatelj v pritožbi), da odločitve o zahtevku za revizijo v nobenem primeru ne more opreti na razloge, (v obravnavanem primeru glede nepopolnosti vlagateljeve ponudbe), s katerimi vlagatelj v trenutku vložitve zahtevka za revizijo ni bil seznanjen in jih zato v zahtevku za revizijo ni mogel izpodbijati. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da lahko neizbrani ponudnik uveljavlja učinkovito pravno varstvo le v primeru, če je seznanjen z razlogi naročnika za sprejem odločitve o oddaji v trenutku vložitve zahtevka za revizijo in zgolj ti razlogi tudi predstavljajo podlago za odločanje o zahtevku za revizijo. Zato naročnik kasneje, ko neizbrani ponudnik že zahteva pravno varstvo zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila, ne more navajati (novih) razlogov, ki jih v obvestilu o oddaji javnega naročila oziroma dodatni obrazložitvi le-tega ni navajal. Neizbrani ponudnik namreč v primeru, ko naročnik nove razloge npr. navaja šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, le-tem nima možnosti nasprotovati, s tem pa je ogrožena učinkovitost njegovega pravnega varstva zoper naročnikovo odločitev, sprejeto v postopku oddaje javnega naročila. Zaradi navedenega naročnikov razlog v obravnavanem primeru (domnevna nepopolnost vlagateljeve ponudbe) ni mogel (ni smel) predstavljati podlage za odločanje o zahtevku za revizijo, nikakor pa ne za presojo o tem, ali ima vlagatelj aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z vloženo pritožbo. Državna revizijska komisija je ob upoštevanju 22. člena ZRPJN, ki povrnitev (vseh) stroškov, nastalih z revizijo, veže na odločitev o (ne)neutemeljenosti zahtevka za revizijo, odločila, da se odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 31. 8. 2010

Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- NARODNA GALERIJA, Puharjeva 9, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana
- KROG, d.o.o., Krakovski nasip 22, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran