018-184/2010 Pošta Slovenije, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Agencija za zakup medijev" in na podlagi pritožbe vlagatelja STUDIO 3S, podjetje za tržne komunikacije, d.o.o., Slovenska 27, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Dušan Kecman, Vurnikova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije, d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik) dne 20.8.2010

odločila:

1. Vlagateljevi pritožbi z dne 30.7.2010 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o zahtevku za revizijo št. 6/11-6466/3-10 z dne 15.7.2010.

2. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19.5.2010 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi, javno naročilo pa je dne 1.6.2010 objavil na portalu javnih naročil pod številko objave JN4510/2010.

Vlagatelj je z vlogo z dne 5.7.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik pri določanju zahtev v razpisni dokumentaciji kršil določila Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list, št. 126/06, 16/08, 34/08, 19/10; v nadaljevanju: ZJNVETPS).

Naročnik je dne 15.7.2010 izdal sklep št. 6/11-6466/3-10, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa navaja, da mora vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino razpisne dokumentacije, vložiti najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročanju oz. dostopnosti razpisne dokumentacije. Naročnik navaja, da je predmetno javno naročilo objavil na portalu javnih naročil dne 1.6.2010, in sicer pod št. objave JN4510/2010, razpisna dokumentacija pa je bila vsem ponudnikom dostopna preko spletne strani naročnika, prav tako od 1.6.2010. Naročnik je dne 30.6.2010 odgovoril na vprašanje, ki je bilo posredovano po zakonsko določenem roku za posredovanje vprašanj, samo s stavkom, da morajo ponudniki v celoti upoštevati določila razpisne dokumentacije. Navedeno po mnenju naročnika ne more predstavljati pojasnila ali dopolnitve razpisne dokumentacije, na podlagi česar bi lahko tekel rok za vložitev zahtevka za revizijo od tega datuma.

Zoper naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj z vlogo z dne 30.7.2010 vložil pritožbo, v kateri navaja, da sta bila odgovora na vprašanji potencialnih ponudnikov objavljena dne 30.6.2010 in 2.7.2010. Vlagatelj opozarja na prakso Državne revizijske komisije, iz katere naj bi izhajalo, da rok iz drugega odstavka 12. člena ZRPJN prične teči šele z dnem, ko je razpisna dokumentacija dostopna v celoti, kar pomeni, da je treba kot del razpisne dokumentacije upoštevati vse morebitne spremembe in dopolnitve oz. vsa podana pojasnila ponudnikom in odgovore na vprašanja. Ponudniki morajo upoštevati ne le prvotno razpisno dokumentacijo, temveč tudi vse njene naknadne spremembe, dopolnitve in pojasnila. Na vprašanje enega izmed ponudnikov, ki se je nanašalo na pojasnitev zahteve iz razpisne dokumentacije, je naročnik zgolj odgovoril, da naj ponudniki upoštevajo zahteve razpisne dokumentacije in oddajo ponudbo v skladu z zapisanimi zahtevami. Po mnenju vlagatelja naročnikova navedba, da je bilo vprašanje posredovano prepozno, ne zdrži presoje, saj je iz portala razviden le datum odgovora naročnika, ki je tudi edini relevanten datum, od katerega začne teči rok za vložitev zahtevka za revizijo. Če je bilo vprašanje prepozno, naj naročnik nanj ne bi odgovoril, z odgovorom pa je odprl nov rok za vložitev zahtevka za revizijo, ne glede na to, kakšen odgovor je bil. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se razveljavi sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo.

Po preučitvi pritožbe in pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je pritožba utemeljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V predmetnem revizijskem postopku je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel na podlagi določbe drugega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, v postopkih iz 1., 2. in 4. točke prvega odstavka 32. člena ZJNVETPS, vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije.

Kot ugotavlja že vlagatelj, je Državna revizijska komisija v svojih sklepih (npr. št. 018-29/2008, št. 018-183/2008, št. 018-89/2009, št. 018-92/2009, št. 018-208/2009, št. 018-161/2010) večkrat zapisala, da prične rok iz drugega odstavka 12. člena ZRPJN teči šele z dnem, ko je razpisna dokumentacija dostopna v celoti. Kot del razpisne dokumentacije je treba upoštevati vse morebitne spremembe in dopolnitve oziroma vsa podana dodatna pojasnila ponudnikom in odgovore na njihova vprašanja (ne glede na to, kdo izmed potencialnih ponudnikov jih je postavil, in ne glede na to, kakšna je njihova vsebina). Iz določila drugega odstavka 74. člena ZJNVETPS namreč izhaja, "da se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila". ZJNVETPS z izrazom "informacije" zajema tako spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije, kot tudi pojasnila k njej, saj je razpisna dokumentacija tista, ki v celoti opredeli javno naročilo, to je predmet in celoten postopek, in predstavlja potrebne informacije potencialnim ponudnikom pri pripravi ponudbe in sodelovanju v postopku javnega naročanja. Na takšno razumevanje citiranega določila vsaj posredno vpliva tudi določba, da mora naročnik vsa dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo objaviti na portalu javnih naročil najpozneje 6 dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno (drugi odstavek 76. člena ZJNVETPS). Enaka obveznost velja tudi za vse spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije (75. člen ZJNVETPS). Ponudniki morajo torej pri pripravi ponudb, poleg "prvotne razpisne dokumentacije", upoštevati tudi vse njene naknadne spremembe in dopolnitve oziroma vsa dodatna pojasnila in odgovore, saj jim slednje služijo kot opora pri razumevanju posameznih naročnikovih zahtev in posledično omogočajo pripravo popolne ponudbe na podlagi 17. točke 2. člena ZJNVETPS, lahko pa vplivajo tudi na njihovo odločitev o tem, ali bodo zoper razpisno dokumentacijo (pravočasno v smislu drugega odstavka 12. člena ZRPJN) vložili revizijski zahtevek.

Naročnik v sklepu, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo, navaja, da je dne 30.6.2010 odgovoril na vprašanje, ki je bilo posredovano po zakonsko določenem roku za posredovanje vprašanj, pri čemer je odgovoril le to, da morajo ponudniki v celoti upoštevati določila razpisne dokumentacije, takšno pojasnilo pa po naročnikovem mnenju ne more predstavljati pojasnila ali dopolnitve razpisne dokumentacije, na podlagi katere bi lahko tekel rok za vložitev zahtevka za revizijo od tega datuma.

V zvezi z vprašanjem pravočasnosti posredovanja vprašanja Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJNVETPS v drugem odstavku 76. člena določa, da naročnik na ali preko portala javnih naročil posreduje dodatna pojasnila, vezana na razpisno dokumentacijo, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno. Čeprav ZJNVETPS nikjer ne določa roka, v katerem morajo ponudniki vložiti zahtevo za dodatna pojasnila, vezana na razpisno dokumentacijo, je mogoče že na podlagi drugega odstavka 76. člena ZJNVETPS sklepati, da mora biti zahteva podana v takšnem roku, da naročniku omogoča pravočasno objavo, torej vsaj v roku šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb. To je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila razvidno tudi iz razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik v točki 1.9 določil, da bo naročnik na ali preko portala javnih naročil posredoval dodatna pojasnila, vezana na razpisno dokumentacijo, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno, pri čemer je dodal, da morajo ponudniki zahtevo za pojasnilo posredovati pisno na naslov naročnika ali na elektronski naslov kontaktne osebe, in sicer pravočasno, ob tem pa morajo upoštevati še čas, ki ga naročnik potrebuje za posredovanje pojasnila. Ker se vprašanja postavljajo v elektronski obliki in ker naročnik pojasnila objavlja na portalu javnih naročil, kar pomeni, da tako pošiljanje vprašanja kot tudi objava odgovora ne zahtevata veliko časa, gre ugotoviti, da zahteva za pojasnilo, podana v roku šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, tudi naročniku omogoča upoštevanje določbe drugega odstavka 76. člena ZJNVETPS.

Kot je razvidno iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, je bilo vprašanje, na katerega je naročnik na portalu javnih naročil objavil odgovor dne 30.6.2010, oddano dne 29.6.2010. Ker je bil rok za oddajo ponudb 5.7.2010, to, ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS, Euratom), št. 1182/71, z dne 3. junija 1971 (O.J., C 51, z dne 29.4.1970) o uvedbi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov, na uporabo katere odkazujeta dve direktivi, ki sta jih dne 31. marca 2004 sprejela Evropski parlament in Svet: Direktiva 2004/17/EC o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (preambula, točka 57) ter Direktiva 2004/18/EC o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (preambula, točka 50), pomeni, da je bilo vprašanje postavljeno pravočasno, naročnik pa je bil nanj dolžan odgovoriti.

Naročnik se sicer v sklepu, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo, sklicuje tudi na dejstvo, da pojasnilo, ki ga je podal dne 30.6.2010, ne more predstavljati takšnega pojasnila ali dopolnitve razpisne dokumentacije, na podlagi katere bi lahko tekel rok za vložitev zahtevka za revizijo. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija opozarja, da je že večkrat (glej navedene zadeve) zapisala, da ni mogoče razlikovati med različnimi informacijami, ki jih naročnik podaja v okviru pojasnjevanja razpisne dokumentacije. Naročnik namreč ob odgovarjanju na vprašanja ponudnikov podaja različne odgovore, s katerimi razpisno dokumentacijo pojasnjuje, spreminja, dopolnjuje ali pa daje druge informacije, pri čemer je lahko razumevanje naročnikovih posameznih odgovorov različno. Če bi sprejeli interpretacijo, da je zahtevek za revizijo v smislu drugega odstavka 12. člena ZRPJN pravočasno vložen le v primeru, če bi naročnik s podanimi odgovori razpisno dokumentacijo pojasnjeval, dopolnjeval ali spreminjal, bi ponudniki vedno tvegali, da bo njihov zahtevek zoper vsebino razpisne dokumentacije v smislu drugega odstavka 12. člena ZRPJN vložen prepozno oz. da bi bila njegova pravočasnost odvisna od subjektivnega razumevanja vsebine določene informacije. V tem primeru bi lahko določila, ki se nanašajo na pojasnjevanje razpisne dokumentacije, postala sredstvo, s katerimi bi bile lahko kršene pravice ponudnikov pri njihovem (pravočasnemu) uveljavljanju učinkovitega pravnega varstva.

Ob upoštevanju zgornjih dejstev Državna revizijska komisija ugotavlja, da je z vidika pričetka teka roka za vložitev revizijskega zahtevka v zvezi z razpisno dokumentacijo (drugi odstavek 12. člena ZRPJN) v predmetnem postopku oddaje javnega naročila relevanten datum 30.6.2010, ko je naročnik na portalu javnih naročil objavil odgovor na postavljeno pravočasno vprašanje. šele navedenega dne je razpisna dokumentacija postala v celoti dostopna.

Vlagatelj je svoj revizijski zahtevek naročniku poslal po pošti, in sicer dne 5.7.2010, kar je razvidno iz poštnega žiga na ovojnici vlagateljeve pošiljke. Iz določil drugega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN izhaja, da se v primeru, če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagateljev revizijski zahtevek z dne 5.7.2010 vložen v roku desetih dni od dostopnosti razpisne dokumentacije (t.j. od dne 30.6.2009), zaradi česar je, v skladu z določili drugega odstavka 12. člena ZRPJN, pravočasen. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi z dne 30.7.2010 ugodila in razveljavila odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, kot izhaja iz naročnikovega sklepa št. 6/11-6466/3-10 z dne 15.7.2010.

Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 5.7.2010, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh ostalih procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v pritožbi uveljavlja tudi stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je ob upoštevanju 22. člena ZRPJN, ki povrnitev (vseh) stroškov, nastalih z revizijo, veže na odločitev o (ne)neutemeljenosti zahtevka za revizijo, in ob smiselni uporabi tretjega odstavka 165. člena ZPP), odločila, da se odločitev o stroških revizijskega postopka pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 20.8.2010

predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije































Vročiti:

- Pošta Slovenije, d.o.o., Slomškov trg 10, 2000Maribor
- Odvetnik Dušan Kecman, Vurnikova 2, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran