018-192/2010 Dars, družba za avtoceste v RS, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvedba pilotskega projekta zaznavanja vožnje v napačni smeri na AC priključku Vransko" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TENZOR, d.o.o., Mariborska 13, Ptuj, ki ga zastopa odvetnik Andrej Kac, Partizanska 11/I, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik) dne 24.8.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 2.500,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.5.2010 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji po postopku oddaje naročila male vrednosti, javno naročilo pa je dne 31.5.2010 objavil na portalu javnih naročil pod številko NMV302/2010. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 16.6.2010 je razvidno, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb, izmed katerih je, kot je razvidno iz obvestila o oddaji javnega naročila št. 000103/2010 z dne 12.7.2010, kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika TRAFFIC DESIGN, d.o.o., Kamniška 50, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj z vlogo z dne 23.7.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je stališče naročnika, ki je ponudbo vlagatelja izločil z obrazložitvijo, da senzorji niso primerni za montiranje ob cestišču, temveč naj bi se montirali nad cestiščem, napačno. Vlagatelj navaja, da je ponudil senzor proizvajalca ADEC Technologies AG, in sicer senzor serije TDC3, ki je izveden v več verzijah. Kot je razvidno iz tehničnih specifikacij za senzor serije TDC3, je lahko v verziji TDC3 - 2 senzor montiran ob cestišču. To je izpostavljeno na strani 1 in 2 tehničnih specifikacij. Vlagatelj pojasnjuje, da v okviru senzorjev serije TDC3 obstajata dve vrsti senzorjev, in sicer senzor, ki se montira nad cestiščem, in senzor, ki se montira ob cestišču. To je nesporno navedeno v vlagateljevi ponudbi in priloženih tehničnih specifikacijah, zatrjuje vlagatelj.
Prav tako je po mnenju vlagatelja zmotno stališče naročnika, da naj bi bila vlagateljeva ponudba nepravilna, ker niso priloženi tehnični opisi za optični video oddajnik, optični video sprejemnik, ethernet pretvornik in optični kabel z dokazilom o ustreznosti. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni specificiral, za katero opremo je potrebno priložiti tehnične opise in dokazila o ustreznosti. Tako je vlagatelj priložil v ponudbi tehnične opise za vso opremo, ki je bila navedena v razpisni dokumentaciji v poglavju V. "Tehnične specifikacije - projektna naloga". V skladu s poglavjem V. je vlagatelj predložil tehnične opise za znak spremenljive vsebine, notranjo osvetljeni znak, krmilno napravo za krmiljenje perifernih naprav in za senzorje za zaznavo napačne smeri vožnje. Če je po objavi razpisa naročnik zavzel drugačno stališče in sedaj zahteva specifikacije za kompletno opremo, ne samo za opremo, ki je navedena v poglavju V., bi moral vlagatelja pozvati k dopolnitvi ponudbe, česar ni storil.
Vlagatelj dalje navaja, da bi moral enaka pravila uporabiti tudi za izbranega ponudnika. Le-ta namreč ni priložil tehničnih opisov za vso opremo iz ponudbenega predračuna. Tako izbrani ponudnik ni predložil tehničnih specifikacij za optični delilnik in za steber za semafor.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval izvedbo s single mode kablom, izbrani ponudnik pa je v ponudbi priložil tehnični opis za multi mode optični kabel in je posledično tudi celotno prenosno opremo (optični oddajnik in sprejemnik) ponudil za izvedbo z multi mode kablom.
Vlagatelj tudi navaja, da je v skladu s točko 15.a 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08, 19/10; v nadaljevanju: ZJN-2) podizvajalec gospodarski subjekt, s katerim je ponudnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, ki dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je slednji ponudil opremo različnih proizvajalcev, med drugim proizvajalcev Huber+Suhner in Swarco. Ker se v skladu s 15.a točko 2. člena ZJN-2 za podizvajalca šteje tudi gospodarski subjekt, ki dobavlja opremo, je potrebno tudi dobavitelja Huber+Suhner in Swarco šteti za podizvajalca izbranega ponudnika, le-ta pa je v izjavi št. 3, ki je sestavni del njegove ponudbe, navedel, da nima podizvajalcev. Ker sta dobavitelja Huber+Suhner in Swarco nesporno podizvajalca v smislu 15.a točke 2. člena ZJN - 2, bi ju moral izbrani ponudnik navesti na seznamu podizvajalcev, zaradi česar je njegova ponudba nepravilna.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 3.8.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navaja, da vlagateljeva navedba, da naj bi bilo na strani 1 in 2 tehničnih specifikacij izpostavljeno, da je senzorje mogoče montirati tudi ob cestišče, ne drži. Na podlagi priloženih tehničnih opisov v ponudbi vlagatelja je naročnik ugotovil, da vlagatelj ponuja senzorje ADEC Technologies AG - serije detektorjev TDC3, katerih montaža je priporočena in predvidena nad cestiščem. To je razvidno že iz oblike senzorja, saj je sestavljen tako, da se lahko nastavi le navzdol. Navedeno potrjuje tudi slika senzorja TDC3 (ki se v vlagateljevi ponudbi nahaja kot priloga, takoj po 84. strani ponudbe), kjer je prikazano, da se ta senzor montira navzdol, in sicer nad cestiščem (slika "Field of view"). Naročnik se strinja, da ima ponujeni senzor več modelov, in sicer: Senzor TDC3 - 2; TDC3 - 3 (2+1 razred); TDC3 - 5 (5+1 razred) in TDC3 - 8 (8+1 razred), kar je razvidno iz vlagateljevega priloženega prospekta, vendar poudarja, da je tudi senzor TDC3 - 2 namenjen klasificiranju dveh razredov in ni namenjen montaži ob cestišču. To potrjuje tudi vlagateljev prospekt, v katerem je za vse modele senzorjev TDC3 prikazano, da se montirajo nad cestiščem. Naročnik navaja, da je glede načina montiranja senzorjev opravil poizvedbe tudi na vlagateljevi spletni strani, na kateri je ugotovil, da se (vsi) senzorji TDC3 vgrajujejo nad cestiščem, kar je razvidno tudi iz priložene kopije z dne 26.7.2010. Naročnik opozarja, da je projekt, ki se izbira v tem postopku javnega naročanja, pilotski in neposredno povezan s prometno varnostjo, saj preprečuje zelo nevarne in številčne situacije nasproti vozečih vozil na avtocestah, zato je še toliko bolj pomembno, da je detektor pravilno vgrajen.
V zvezi z navedbami o tehničnih opisih in dokazilih o ustreznosti naročnik pojasnjuje, da je dne 9.6.2010, v skladu z določilom 81. člena ZJN-2, objavil Dodatek št. 1 (k razpisni dokumentaciji), v katerem je navedel (Dodatek 1-4), da mora ponudnik v ponudbi priložiti natančen tehnični opis celotne opreme sistema, in sicer:
"V poglavju V. Tehnične specifikacije se doda nova točka: V.7. Ostalo, ki glasi:
Ponudnik mora k ponudbi priložiti:
â"˘ natančen opis delovanja celotnega sistema,
â"˘ natančen tehnični opis celotne opreme sistema in
â"˘ dokazila o ustreznosti (certifikati) posameznih delov sistema."
Naročnik navaja, da zajema opis delovanja sistema vse elemente, ki omogočajo, da sistem funkcionira skladno z zahtevami razpisa. Da sistem deluje, mora biti zagotovljeno (kumulativno) delovanje več elementov, ki so med seboj povezani in skupaj delujejo kot sistem. Zato je bilo potrebno tehnično opisati tisto opremo sistema, ki je poglavitnega pomena za delovanje sistema; med to opremo sodi video oddajnik, optični video sprejemnik, ethernet pretvornik in optični kabel, česar pa vlagatelj ni priložil, zatrjuje naročnik. Brez opisa teh elementov namreč ni mogoče ugotoviti ustreznosti ponujenega artikla, prav tako pa je tudi nemogoče pregledati delovanje celotnega sistema.
Na navedbe o neustreznosti ponudbe izbranega ponudnika naročnik odgovarja, da vlagatelj zmotno navaja, da izbrani ponudnik ni predložil tehničnih specifikacij za optični delilnik in za steber za semafor. Naročnik ponovno opozarja na naknadno objavljen Dodatek št. 1 (Dodatek 1-4) k razpisni dokumentaciji, s katerim je moral posamezni ponudnik opisati delovanje celotnega sistema in podati natančen tehnični opis celotne opreme sistema oziroma pilotskega projekta. Ker funkcionalnost sistema oziroma pilotskega projekta ni neposredno odvisna od stebrov, betona, valjanca, vijakov in optičnih delilnikov, naročnik te opreme ni obravnaval pri pregledu ponudb. Izbrani ponudnik je (v nasprotju z vlagateljem) v ponudbi pravilno priložil tehnične opise za celotno opremo sistema, ki je pomembna za funkcionalnost celotnega sistema, in tako izpolnil predpisano zahtevo naročnika.
Naročnik dalje navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval singlemode optične povezave. Iz razpisne dokumentacije je namreč razvidno, da naročnik v tehničnih zahtevah (točka 2.0 razpisne dokumentacije) ni nikjer zahteval predložitev ponudbe za singlemode optični kabel, kar pomeni, da tudi ta revizijska navedba ni utemeljena. Naročnik pojasnjuje, da je iz opisa delovanja celotnega sistema in tehničnega opisa celotne opreme izbranega ponudnika razvidno, na kakšen način je izvajalec predvidel povezavo v obstoječi nadzorni center. Tako je izbrani ponudnik v tem delu v celoti zadostil zahtevanim pogojem. Glede na to, da za izvedbo povezave v tehničnih zahtevah ni bila eksplicitno zahtevana singlemode povezava, je iz priloženih tehničnih opisov opreme celotnega sistema razvidno, da je ponujena povezava ustrezna oz. da bo sistem deloval. Navedeno dodatno potrjuje dejstvo, da bodo senzorji v predmetni zadevi pokrivali kratke razdalje, tako da se naročnik zato ni odločil za predpisovanje posebne povezave, saj takšna zahteva ni relevantna za izvedbo tega postopka javnega naročanja.
V zvezi z vprašanjem podizvajalcev naročnik pojasnjuje, da ni pravilna obrazložitev vlagatelja, da bi moral izbrani ponudnik navesti proizvajalce blaga kot podizvajalce. Vlagatelj namreč nepravilno enači pojem podizvajalcev in proizvajalcev. Podizvajalec je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila (člen 15.a ZJN-2). Bistveno za podizvajalca je sodelovanje s ponudnikom v postopku javnega naročanja. V predmetni zadevi pa izbrani ponudnik zgolj nabavlja artikle od družb Huber + Suhner ter Swarco, ki sta tako njegova dobavitelja. Z dobavo blaga pa je sodelovanje z dobaviteljema zaključeno, zato (pravilno) samostojno nastopa v postopku javnega naročanja. Proizvajalci blaga niso avtomatično tudi podizvajalci, saj lahko ponudnik kupi blago posameznih proizvajalcev, s tem postane lastnik blaga in ga ponudi v sklopu svoje ponudbe. V primeru, da bi proizvajalec blaga bil hkrati tudi dobavitelj neposredno udeležen v izvedbi javnega naročila in s tem tudi podizvajalec določenemu podjetju, bi bil le ta dolžan tega "prijaviti" kot podizvajalca, zaključuje naročnik.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 5.8.2010), je naročnik z dopisom z dne 9.8.2010 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji dne 12.8.2010 posredoval pripravljalno vlogo, v kateri navaja, da je naročnik v dodatku določil, da je treba k ponudbi predložiti natančen tehnični opis celotne opreme sistema, kaj je celotna oprema, pa je jasno, kar pomeni, da je treba predložiti tehnično specifikacijo za vsak del opreme. Naročnik je s tem, ko je razpisno dokumentacijo razlagal na način, da se beseda "celoten" nanaša le na tiste dele sistema, ki so nujne za funkcionalnost sistema, prikrojil razpisno dokumentacijo. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik k sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo priložil izpisek iz internetne strani družbe Swarco. Izpisek se torej nanaša na senzor družbe Swarco, ne pa na senzor družbe ADEC Technologies GmbH. Če bi naročnik preverjal ustreznost senzorja ADEC Technologies GmbH, bi ugotovil, da se senzor TDC3-2 Side Mount lahko montira ob cestišču. Vlagatelj zaključuje, da je naročnik zahteval single mode kabel v ponudbenem predračunu na strani 43, pod točko 1.12 "dobava in polaganje optičnega kabla 12xSM v obstoječo kanalizacijo", tehnična kratica SM pa pomeni single mode kabel.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je uvodoma obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na vprašanje zakonitosti naročnikovega ravnanja, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno in neprimerno. Revizijske navedbe v tem delu je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Ta določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, pa je neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka.

Kot je razvidno iz obvestila o oddaji naročila, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno in neprimerno, in sicer z obrazložitvijo, da je ponudba nepravilna zaradi nepredložitve tehničnega opisa celotne opreme sistema, neprimerna pa zato, ker ponujeni senzorji niso primerni za montiranje ob cestišču (montaža na drog), temveč nad cestiščem. Vlagatelj v zahtevku za revizijo uvodoma zatrjuje, da je naročnikova ugotovitev o načinu montaže ponujenega senzorja napačna, saj naj bi bil ponujen senzor proizvajalca ADEC Technologies AG, in sicer senzor serije TDC3, pri čemer naj bi bilo iz tehničnih specifikacij v vlagateljevi ponudbi nesporno razvidno, da je mogoče senzor serije TDC3, v verziji TDC3-2 montirati tudi ob cestišču.

Naročnik je tehnične zahteve v zvezi s predmetom javnega naročila določil v V. poglavju razpisne dokumentacije (Tehnične specifikacije - projektna naloga), kjer je na strani 20 določil, da je predmet naročila dobava in vgradnja ter dovod električne energije do posameznih komponent sistema za opozarjanje oz. obveščanje voznika, da vozi v napačni smeri po kraku priključka avtoceste. Navedeni sistem je med drugim sestavljen tudi iz:

- "detektorjev za zaznavo vožnje vozila v napačni smeri z vso potrebno strojno in programsko opremo za komunikacijo s krmilno napravo, vključno s pritrdilnim materialom za montažo na drog."

Iz citirane določbe razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik zahteval takšne detektorje za zaznavo vožnje vozila v napačni smeri, ki jih je mogoče namestiti na drog, torej ob cestišču. Navedeno tudi sicer med strankama v predmetnem postopku ni sporno.

Državna revizijska komisija je na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb vpogledala v njegovo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj med tehnično dokumentacijo priložil prospekt za senzor TDC3, proizvajalca ADEC Technologies AG. Iz prospekta je razvidno, da se senzor TDC3 proizvaja v štirih različicah, in sicer TDC3-2, TDC3-3, TDC3-5 in TDC3-8. Nikjer iz vlagateljeve ponudbe ni razvidno, katero izmed v prospektu navedenih različic senzorjev iz skupine TDC3 je ponudil. Hkrati iz prospekta za senzor TDC3, ki je predložen v vlagateljevi ponudbi, tudi ni razvidno, da bi bilo mogoče katerokoli od navedenih različic senzorja TDC3 namestiti na drog ob cestišču. Nasprotno, iz opisa in slike v prospektu je jasno razvidno, da se senzorji iz skupine TDC3 montirajo le nad cestišče, in sicer na mostove oz. druge nadcestne strukture. Glede na navedeno ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja da je iz njegove ponudbe nesporno razvidno, da je mogoče senzor serije TDC3 v verziji TDC3-2 montirati tudi ob cestišču.

Vlagatelj sicer v pripravljalni vlogi, ki jo je poslal Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 10.8.2010, navaja, da je naročnik pri ugotavljanju ustreznosti senzorja TDC3 upošteval podatke s spletne strani družbe Swarco, torej podatke, ki naj bi se nanašali na senzor družbe Swarco, ni pa upošteval podatkov s spletne strani proizvajalca senzorja TDC3, družbe ADEC Technologies AG. Vlagatelj je pripravljalni vlogi priložil tudi kopije s spletnih strani družbe ADEC Technologies AG, iz katerih naj bi bilo razvidno, da se senzor TDC3-2 Side Mount lahko montira tudi ob cestišču.

V spletne strani družbe ADEC Technologies AG (http://www.adec-technologies.com) je vpogledala tudi Državna revizijska komisija in ugotovila, da ta proizvajalec proizvaja prometne senzorje v naslednjih serijah:

- TDC1
- TDC3
- TDC3-2 Side Mount
- TDC4

Iz spletnih strani družbe ADEC Technologies je razvidno, da je senzor TDC3-2 Side Mount (kar izhaja že iz poimenovanja senzorja) sicer res mogoče namestiti ob cestišče, vendar pa ta senzor ne spada v skupino senzorjev TDC3, ki jo v svoji ponudbi ponuja vlagatelj, temveč gre za samostojno skupino senzorjev. Z drugimi besedami: iz spletne strani družbe ADEC Technologies AG je razvidno, da senzor TDC3-2 Side Mount ni različica ali podvrsta senzorja TDC3 oz. da senzorja TDC3-2 Side Mount in senzor TDC3-2 kot podvrsta senzorjev skupine TDC3 nista ista senzorja. Senzor TDC3-2 Side Mount je, kot je razvidno iz spletnih strani, samostojna skupina senzorjev, saj je navedena kot posebna serija, medtem ko so v seriji TDC3 tudi na spletni strani proizvajalca navedene le različice TDC3-2, TDC3-3, TDC3-5 in TDC3-8. Poleg tega je tudi iz spletne strani družbe ADEC Technologies razvidno, da se senzorji iz skupine TDC3 namestijo nad cestišče, medtem ko je, kot je bilo že ugotovljeno, za namestitev ob cestišče primeren le senzor TDC3-2 Side Mount, ki pa ni podvrsta senzorja TDC3. Državna revizijska komisija na tem mestu poudarja, da nikjer iz vlagateljeve ponudbe ni razvidno, da bi ponujal senzor TDC3-2 Side Mount, temveč je nasprotno razvidno le, da ponuja senzorje iz skupine TDC3, za te pa v nobeni izmed navedenih različic (TDC3-2, TDC3-3, TDC3-5 in TDC3-8) niti iz ponudbe niti iz spletnih strani proizvajalca ni razvidno, da bi jih bilo mogoče namestiti ob cestišče. Vlagateljeve navedbe, da pravzaprav ponuja senzor TDC3-2 Side Mount, je zato treba obravnavati kot nedovoljeno spremembo ponudbe, saj drugi odstavek 78. člena ZJN-2 določa, da ponudnik ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da za senzorje iz skupine TDC3, ki jih v ponuja vlagatelj, v njegovi ponudbi ni razvidno, da izpolnjujejo tehnične zahteve naročnika (montaža na drog ob cestišče). Vlagateljeve ponudbe zato ni mogoče obravnavati kot primerne (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično tudi ne kot popolne (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročniku pa v tem delu ni mogoče očitati kršitve prvega odstavka 80. člena ZJN-2.

Prvi odstavek 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Ob upoštevanju prvega odstavka 9. člena ZRPJN je ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepopolna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne odločitve, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, tj. realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot pravilne oz. popolne, jo je treba v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 zavrniti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepravilnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda. Državna revizijska komisija zato ostalih vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na popolnost ponudbe izbranega ponudnika, ni vsebinsko obravnavala.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo vseh stroškov, ki so mu nastali zaradi postopka revizije. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 24.8.2010


predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- DARS družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- Odvetnik Andrej Kac, Partizanska 11/I, 2000 Maribor
- TRAFFIC DESIGN, d.o.o., Kamniška 50, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran