018-173/2010 Občina šenčur

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Obnova vodovodnega omrežja in gradnja fekalne kanalizacije na območju naselij Visoko (sp. del) in Milje", in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Cestno podjetje Kranj, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj, ki ga zastopa odvetnica Marjana šnuderl, Rimska cesta 24, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina šenčur, Kranjska cesta 11, šenčur (v nadaljevanju: naročnik) dne 23.8.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 2.980,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 2.4.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Obvestilo o javnem naročilu je naročnik dne 9.4.2010 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod št. objave JN2871/2010. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb je razvidno, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb, izmed katerih je, kot je razvidno iz sklepa o izbiri ponudnika z dne 17.6.2010, kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Gratel, d.o.o., Laze 18a, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo brez datuma, ki jo je naročnik prejel dne 29.6.2010, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je pri naročniku zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik ga je na vpogled sicer povabil, a je izbrani ponudnik praktično prikril vse podatke iz svoje ponudbe, naročnik pa je izbranemu ponudniku v celoti sledil. Takšno ravnanje naročnika je po mnenju vlagatelja v nasprotju z določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2). Glede na to, da mu ni bil omogočen vpogled, vlagatelj predlaga, naj Državna revizijska komisija vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer z vidika zahtev razpisne dokumentacije ter vlagateljevih navedb, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev iz razpisa. Državna revizijska komisija naj tudi pregleda, ali je med naročnikom in izbranim ponudnikom v fazi ocenjevanja prišlo do korespondence, kaj je naročnik zahteval in ali je izbrani ponudnik temu sledil. Posebej natančno naj pregleda tudi kader, terminski plan in vse druge ponudbene dokumente. Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ni izpolnil pogoja v zvezi z zagotavljanjem delavca z visoko in višjo izobrazbo, prav tako ni zagotovil odgovornega vodjo del, ki bi izpolnjeval zakonske pogoje. Vlagatelj tudi navaja, da je iz javno dostopnih podatkov razvidno, da izbrani ponudnik nima poravnanih zapadlih obveznosti v zadnjih šestih mesecih, saj iz BON obrazca izhaja blokada računa, kar pomeni, da izbrani ponudnik ni izkazal finančne usposobljenosti. Vlagatelj dalje navaja, da izbrani ponudnik ni resnično izvedel referenčnih del, ki so navedena v ponudbi. Vse reference izbranega ponudnika so iz javnega sektorja, zato bi morali biti podatki splošno dostopni. Vlagatelj predlaga, naj Državna revizijska komisija pridobi vse pogodbe iz referenčnih poslov, saj iz javno dostopnih podatkov ni razvidno, da bi bila ta dela izvedena v obsegu, kot izhaja iz zahtev razpisa. Na vpogledu je naročnik dovolil, da vlagatelj vpogleda v naslednje reference:
- Občina Komenda, graditev kanalizacije poslovne cone Komenda - meja občine Mengeš pri Topolah, vrsta del: gradnja kanalizacije,
- Občina Komenda, izgradnja komunalne infrastrukture v poslovno proizvodni coni "02-OZKA dela", izgradnja fekalne kanalizacije, vodovodnega omrežja,
- Mestna občina Kranj, izgradnja komunalne infrastrukture v naselju Britof - Voge, izgradnja kanalizacije, vodovoda, ceste.
Že iz reference Mestne občine Kranj izhaja, da obsega tudi cesto, kar ni predmet razpisa, zaradi česar je ni mogoče upoštevati. Vlagatelj na podlagi 77. člena ZJN-2 vztraja, da se pridobijo referenčni podatki od investitorjev, predvsem pogodbe, iz katerih bi moralo biti razvidno, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in da je ugodnejša ponudba vlagatelja, saj so bile reference tako pogoj kot merilo.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev sklepa o izbiri ter izločitev ponudbe izbranega ponudnika, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 5.7.2010 sprejel delni sklep, s katerim je odločil, da se vlagatelju omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Po opravljenem vpogledu je vlagatelj z vlogo z dne 12.7.2010 dopolnil zahtevek za revizijo. V vlogi navaja, da je predlagani odgovorni vodja del v ponudbi izbranega ponudnika S.B., gradbeni tehnik. Dela, ki so predmet javnega naročila, deloma potekajo po regionalni cesti, Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost pa takšna dela opredeljuje kot zahtevne objekte. Skladno s 77. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 in spremembe; v nadaljevanju: ZGO-1) bi moral imeti S.B., poleg višje strokovne izobrazbe gradbene oz. druge podobne tehnične smeri, opravljen še strokovni izpit pri Inženirski zbornici in najmanj deset let delovnih izkušenj pri gradnjah. V imeniku Inženirske zbornice pa S.B. ni vpisan.
Glede reference Mestne občine Kranj vlagatelj navaja, da je naročnik to občino sicer pozval, naj mu pošljejo podatke, vendar je občina le potrdila, da so vsi podatki točni, ni pa navedla številke javnega naročila, številke pogodbe in številke uporabnega dovoljenja, zaradi česar se vlagatelj ne more natančneje izreči in vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo.
Pri referenci "graditev kanalizacije poslovne cone Komenda - meja občine Mengeš pri Topolah" izbrani ponudnik navaja pogodbeno vrednost del po pogodbi 2.055.145,00 EUR, kar je z dopisom potrdila tudi Občina Komenda ter navedla številke pogodb. Vlagatelj navaja, da je po vpogledu v pogodbe ugotovil, da znaša skupna vrednost 1.633.607,81 EUR, ne pa 2.055.145,00 EUR. K zgoraj navedeni pogodbi sta bili pripeti še dve pogodbi za asfaltiranje ceste, ki sta bili sklenjeni na podlagi javnega naročila iz leta 2007 in ju ni mogoče šteti k pogodbi z dne 23.11.2005.
Vlagatelj zaključuje, da je izbrani ponudnik s tem zavedel naročnika pri točkovanju, izbrani ponudnik pa je namerno podal zavajajoče razlage oz. teh informacij ni zagotovil.

Naročnik je dne 14.7.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V zvezi z revizijskimi navedbami o odgovornem vodji del naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji pod točko 2, v prilogi 6 "Podatki o kadrih, s katerimi razpolaga ponudnik", določil: "Navedite podatke o sodelujočih in njihovi strokovni usposobljenosti". Naročnik navaja, da za sodelujoče ni postavljal nobenih zahtev glede izobrazbe, strokovnega izpita ali strokovne usposobljenosti, sploh pa ni postavil zahteve po odgovornem vodji del, zato si vlagatelj napačno razlaga zahteve naročnika. Predmet ZGO-1 je izvajanje gradbenih del in se ne nanaša na postopke javnega naročanja. Tudi če bi bilo imenovanje odgovornega vodje del dolžnost naročnika, bo naročnik to zagotovil pred uvedbo izvajalca v delo. Naročnik poudarja, da pogoje za ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti določi sam glede na naravo, količino in pomembnost gradnje, v konkretnem primeru pa je presodil, da je relevantna navedba podatkov o seznamu sodelujočih in njihovi strokovni usposobljenosti. Če bi vlagatelj menil, da so določila razpisne dokumentacije nezakonita, bi moral v skladu z določbami ZRPJN zahtevek za revizijo vložiti pravočasno, navaja naročnik, in dodaja, da je med strankama nesporno, da je izbrani ponudnik pri navedbi podatkov oseb, ki bodo sodelovali pri izvedbi, pravilno navedel delavce z visoko in višjo izobrazbo, delavce s srednjo šolo, delavce s poklicno šolo, priučene delavce in nekvalificirane delavce.
V zvezi z blokado, ki naj bi izhajala iz BON obrazca, naročnik navaja, da je v točki 2, v prilogi 3, zahteval, naj ponudniki predložijo potrjena obrazca BON1 in BON2 ali potrjen obrazec BON3, ki niso starejši od 30 dni, za samostojne podjetnike pa potrjeno davčno napoved za leto 2008. Pogoj, da transakcijski račun ne bi bil blokiran, v razpisni dokumentaciji ni bil določen, tega pa od naročnika tudi ne zahteva noben predpis. Naročnik opozarja tudi na odgovor na vprašanje enega izmed ponudnikov z dne 7.5.2010, v katerem je naročnik pojasnil, da v razpisni dokumentaciji ni navajal blokade, temveč je v alinejah a - e navedel, katera potrdila oz. izjave mora ponudnik predložiti.
Na očitek, da reference Mestne občine Kranj ne bi smel upoštevati, naročnik navaja, da je zahteve glede referenc določil v točki 2, prilogi 8. Že zato, ker je v skladu s točko b) priloge 8 potrebno navesti tudi vsa ostala večja gradbena dela, ki so jih ponudniki uspešno opravili v zadnjih petih letih, naročnik meni, da se vlagatelj moti, saj je dopustno podati tudi reference, ki se nanašajo na ceste. Referenca Mestne občine Kranj je sicer podana za izgradnjo kanalizacije, vodovoda, ceste, torej poleg cest tudi za dela, ki predstavljajo enaka ali podobna dela kot so predmet javnega razpisa, pri čemer pa je izgradnja ceste nekaj več, kot se zahteva. Reference so zato smiselno povezane z vsebino javnega naročila oziroma s predmetom javnega naročila, njegovimi lastnostmi in namenom, predvsem pa so merila vezana na predmet javnega naročila in ne na ceste. Dne 15.4.2010 je naročnik v odgovoru na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov tudi pojasnil, da bo ponudba, v kateri ne bo nobene potrjene reference s področja izvedbe kanalizacije oziroma obnove vodovodnega omrežja, zavrnjena kot nepravilna, da je potrebno navesti enaka ali podobna dela, ki so jih ponudniki uspešno opravili v zadnjih 5 letih in da morajo biti reference predložene v skladu zahtevami iz razpisne dokumentacije, področje pa v skladu z enotnim besednjakom javnih naročil (CPV) razpisa, t.j. 45000000 (Gradbena dela), 45100000 (Pripravljalna dela na gradbiščih), 45400000 (Zaključna gradbena dela), 45200000 (Dela na objektih ali delih objektov visoke in nizke gradnje). Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo pripravil v skladu z razpisno dokumentacijo, zaradi česar jo je obravnaval kot popolno, in dodaja, da je reference in podatke v ponudbi izbranega ponudnika preveril. Dne 11.6.2010 je naročnik tako prejel dopis Mestne občine Kranj, s katerim Mestna občina Kranj sporoča, da so zahtevani podatki potrjeni v referenčni izjavi točni.
V zvezi z referenco "Graditev kanalizacije poslovna cona Komenda â?? meja občine Mengeš pri Topolah" naročnik navaja, da je Občina Komenda reference izbranega ponudnika potrdila z dopisom z dne 10.6.2010. V zvezi z navedeno referenco je občina naročniku posredovala tudi Aneks št. 2 k pogodbi št. 41405-0005/2005 z dne 23.11.2005. Tudi sicer so navedbe vlagatelja v tem delu po mnenju naročnika nerelevante za izpolnjevanje pogoja iz razpisne dokumentacije. Naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik pravilno in resnično predložil referenco z navedbo: naziva investicije, časa izvedbe, fizičnega obsega, kraja izvedbe, skupne vrednosti, kratkega opisa del, mnenja o izvršenem delu in potrditvijo, da so bila dela izvedena strokovno, pravočasno in kvalitetno ter skladno s pogodbenimi določili. Zato je naročnik presodil, da je izbrani ponudnik pravilno potrdil izkazovanje pogoja po točki 2. (Podatki o obvezni vsebini ponudbene dokumentacije (obrazec ponudbe)), Priloga 8: Dosedanje delovne izkušnje (reference). Naročnik tudi ugotavlja, da način preverjanja referenc zakonsko ni kogentno opredeljen. Ker je naročnik z zgoraj navedenimi poizvedbami ugotovil resničnost referenc in ker ZJN-2 ne zahteva dodatnih dokazil (v konkretnem primeru ne zahteva preverjanje z vpogledom v pogodbe o izvedenih delih), pa tudi ker iz razpisne dokumentacije ne izhaja kaj takega, naročnik navaja, da v smislu ZJN-2 v izbrani ponudbi ni bil dolžan preveriti vsebine pogodbe na način, kot navaja vlagatelj.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 19.7.2010), je naročnik z dopisom z dne 22.7.2010 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Na podlagi poziva Državne revizijske komisije je naročnik z dopisom z dne 2.8.2010 posredoval manjkajočo dokumentacijo iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahtevku za revizijo v tem delu že ugodil. Dne 5.7.2010 je namreč izdal delni sklep, s katerim je odločil, da bo vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer dne 9.7.2010. Kot je razvidno iz vlagateljeve vloge z dne 12.7.2010, je vlagatelj dne 9.7.2010 dejansko opravil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, na podlagi česar je tudi dopolnil zahtevek za revizijo. Ker v dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagatelj ne navaja, da bi naročnik na vpogledu dne 9.7.2010 kršil pravila javnega naročanja, iz česar je mogoče sklepati, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v zahtevanem obsegu, Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala navedb, ki se nanašajo na domnevne kršitve 22. člena ZJN-2.

Ker je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in je vlagatelj v nadaljevanju dopolnil zahtevek za revizijo z ugotovitvami, do katerih je prišel na vpogledu, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnavala tiste navedbe, ki jih je vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo konkretiziral, in tiste navedbe, ki jih je konkretiziral že v zahtevku za revizijo.

Revizijske navedbe v zvezi s korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom v času ocenjevanja ponudb je treba presojati z vidika 78. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v primeru, če ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Pri tem ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Iz citirane določbe je razvidno, da ZJN-2 dopušča dopolnjevanje ponudbe v primeru njene formalne nepopolnosti, kar vključuje tudi pojasnjevanje ponudbene vsebine.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja le, da je treba preveriti, ali je med naročnikom in izbranim ponudnikom v fazi ocenjevanja ponudb potekala korespondenca, kakšna je bila, kaj je naročnik zahteval in ali je izbrani ponudnik temu sledil. Ker vlagatelj teh revizijskih navedb kljub opravljenemu vpogledu ni podrobneje opredelil, je Državna revizijska komisija na njihovi podlagi vpogledala v dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila in ugotovila, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 27.5.2010 pozval, naj dopolni ponudbo, saj je ugotovil, da je formalno nepopolna. Izbrani ponudnik je naročniku na podlagi njegovega poziva dne 4.6.2010 posredoval dopolnitev ponudbe. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je do korespondence med naročnikom in vlagateljem v fazi ocenjevanja ponudb prišlo, in sicer zaradi ugotovljene formalne nepopolnosti, ter da je izbrani ponudnik na podlagi naročnikove zahteve svojo ponudbo dopolnil. Ob upoštevanju revizijskih navedb v tem delu Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da bi naročnik s korespondenco med njim in izbranim ponudnikom kršil 78. člen ZJN-2.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi zahteva, da Državna revizijska komisija vpogleda v terminski plan izbranega ponudnika, vendar niti v zahtevku za revizijo niti v njegovi dopolnitvi (po opravljenem vpogledu) ni konkretiziral, katere kršitve naj bi iz terminskega plana sploh izhajale. Tem navedbam zato že v skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. in nasl. členi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 69/2005, 90/2005, 43/2006, 52/2007, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) ni mogoče slediti.

Vlagatelj v nadaljevanju (v zahtevku za revizijo in njegovi dopolnitvi) tudi navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskih zahtev iz razpisne dokumentacije, zaradi česar naj bi bila njegova ponudba nepopolna in bi jo bil naročnik dolžan izločiti. Te revizijske navedbe je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti), naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili. Izhodišče za določanje kadrovske sposobnosti predstavlja 45. člen ZJN-2, ki v točkah b) in e) drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične oz. kadrovske sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) med drugim tudi z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, ter v primeru javnih naročil gradenj tistih, od katerih lahko naročnik zahteva, da izvedejo gradnjo, ter z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje. V zvezi s temi določbami je treba opozoriti, da je naročnik tisti, ki mora glede na naravo, količino ali pomembnost predmeta javnega naročila v razpisni dokumentaciji določiti, kakšno izobrazbeno strukturo oz. strokovno usposobljenost zahteva za posamezne kategorije oseb, ki bodo sodelovale pri izvedbi javnega naročila.

Naročnik je zahteve v zvezi s kadrovsko usposobljenostjo določil v Prilogi 6 (točka 2) razpisne dokumentacije, kjer je določil:

"Podatki o kadrih s katerimi razpolaga ponudnik

Navedite podatke o seznamu sodelujočih in njihovi strokovni usposobljenosti."

Podatke o kadrih so morali ponudniki vpisati v Prilogo 1 "Podatki o ponudbi" (str. 136 razpisne dokumentacije), kjer so morali v tabelo vpisati, koliko delavcev bo sodelovalo pri izvedbi del z visoko in višjo izobrazbo, srednjo šolo, poklicno šolo, koliko je priučenih delavcev ter koliko je nekvalificiranih. Za vpis kadrov in njihove izobrazbe je naročnik predvidel še Prilogo 6 "Podatki o kadrih" na strani 143 razpisne dokumentacije.

Iz zgoraj navedenih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik zahteval le seznam oseb, ki bodo sodelovale pri izvedbi predmetnega javnega naročila, ter podatke o njihovi izobrazbi, ne da bi pri tem določil kakršnekoli kvalifikacijske pragove. Z drugimi besedami: naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil nobenih zahtev glede stopnje izobrazbe, strokovne usposobljenosti ali poklicnih kvalifikacij posameznih kategorij oseb, ki bodo sodelovale pri izvedbi naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da izbrani ponudnik ni zagotovil osebe z visoko oz. višjo izobrazbo in da odgovorni vodja del, ki ga predlaga izbrani ponudnik, ne izpolnjuje zakonskih zahtev. V zvezi z navedbami o tem, da naj izbrani ponudnik ne bi zagotovil osebe z visoko oz. višjo izobrazbo, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno zahteval, da ponudniki zagotovijo osebo z visoko oz. višjo izobrazbo, saj je, kot je bilo zgoraj že ugotovljeno, zahteval le seznam delavcev, ne da bi določil minimalno število oseb z določeno vrsto izobrazbe. Ne glede na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je ta v Prilogi 1 naštel, koliko delavcev bo zagotovil z določeno stopnjo izobrazbe, pri čemer je navedel enega delavca z visoko oz. višjo izobrazbo. V Prilogi 6 je izbrani ponudnik vse delavce, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, poimensko naštel ter za vsakega navedel stopnjo izobrazbe. Med njimi je navedel tudi A.š., za katerega je zapisal, da je inženir gradbeništva in da ima višjo izobrazbo. Iz ponudbe izbranega ponudnika je torej razvidno, da je predložil seznam delavcev v Prilogi 6 "Podatki o kadrih" oz. da je navedel podatke o seznamu sodelujočih in njihovi strokovni usposobljenosti, s čimer je izpolnil naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije. Ker je v seznamu delavcev navedel tudi osebo z višjo izobrazbo, ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da izbrani ponudnik ni zagotovil osebe z visoko oz. višjo izobrazbo.

Vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo tudi navaja, da navedeni vodja del pri izbranem ponudniku ni usposobljen za odgovornega vodjo del in ni vpisan v imenik Inženirske zbornice. V zvezi s temi navedbami se Državna revizijska komisija sklicuje na navedeni seznam in ponovno ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji v delu, ki se nanaša na kadrovsko usposobljenost, ni zahteval nič drugega kot le seznam oseb, ki bodo sodelovale pri izvedbi predmetnega javnega naročila, ter podatke o njihovi izobrazbi, ni pa določil niti vrste zahtevane strokovne izobrazbe niti vrste poklicnih kvalifikacij niti nalog, ki jih bo posamezna oseba prevzela v fazi izvedbe javnega naročila. V obravnavani zadevi namreč ni mogoče spregledati, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni določil, da mora ponudnik že v fazi oddaje ponudb zagotoviti in imenovati osebo, ki bo izvajala funkcije odgovornega vodje del. Vlagatelj zatrjuje, da je treba predmetna dela označiti za dela na zahtevnem objektu in da bi zato izvajalec moral zagotoviti odgovornega vodjo del v skladu z določbami ZGO-1. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da morata tako naročnik kot tudi izvajalec v primeru gradenj upoštevati predpise, ki veljajo na področju gradnje objektov, med drugim tudi določila ZGO-1. Vendar Državna revizijska komisija opozarja, da je naročnik tisti, ki mora v razpisni dokumentaciji določiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da mu bo priznana osnovna, finančna, tehnična in kadrovska sposobnost za izvedbo javnega naročila. Če naročnik, kot v obravnavanem primeru, v razpisni dokumentaciji od ponudnikov ne zahteva, da imenujejo odgovornega vodjo del, to pomeni, da z vidika pravil javnega naročanja ni podlage za ugotavljanje nepopolnosti ponudbe, ne pomeni pa, da naročniku ne bo treba upoštevati določil ZGO-1 v fazi izvajanja javnega naročila oz. da izvajalec pred začetkom izvajanja del ne bo dolžan zagotoviti odgovornega vodje del v skladu z določbami ZGO-1. Zapisano torej ne pomeni, da naročniku ni treba upoštevati predpisov, ki veljajo na področju izvajanja posameznega predmeta javnega naročila, temveč le to, da Državna revizijska komisija v fazi po izdaji odločitve o oddaji naročila ne more presojati skladnosti ponudbe z zahtevami, ki niso bile opredeljene kot pogoj v razpisni dokumentaciji. Ob pomanjkljivi razpisni dokumentaciji, ki ob določilih ZJN-2 ne upošteva zahtev področne zakonodaje, pa naročnik nase prevzame tveganje, da izbrani ponudnik predmeta javnega naročila ne bo mogel izvesti v skladu s predpisi in da bo zato izvedba pogodbe, sklenjene med naročnikom in izbranim ponudnikom, lahko vprašljiva.

V zvezi z zapisanim je treba še opozoriti, da Državna revizijska komisija sicer lahko presoja skladnost razpisne dokumentacije tudi z določili posameznih predpisov, ki veljajo za izvedbo določenega javnega naročila. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral vlagatelj v primeru, če bi menil, da je naročnik s tem, ko v razpisni dokumentaciji ni določil nobenih zahtev v zvezi z odgovornim vodjem del oz. ga v ponudbeni fazi celo sploh ni zahteval, kršil pravila javnega naročanja, zahtevek za revizijo vložiti pravočasno. V skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN mora namreč vlagatelj zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, vložiti najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije, v skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN pa vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Vlagatelj je bil z zahtevami, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, seznanjen že ob prejemu in pregledu le-te, zato bi moral v primeru, če je menil, da je naročnik določil pogoje za priznanje kadrovske sposobnosti v nasprotju s pravili javnega naročanja, zahtevek za revizijo vložiti pravočasno, najkasneje do poteka roka za predložitev ponudb.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje navaja, da je že iz javno dostopnih podatkov razvidno, da iz BON obrazca izhaja blokada računa, na podlagi česar naj bi bilo mogoče ugotoviti, da izbrani ponudnik nima poravnanih zapadlih obveznosti v zadnjih šestih mesecih. Te navedbe se nanašajo na vprašanje ugotavljanja finančne sposobnosti ponudnika. Izhodišče za določanje pogojev v zvezi s finančno sposobnostjo predstavlja 44. člen ZJN-2, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo tudi pogoje ekonomske in finančne sposobnosti, pri čemer mora biti izpolnjevanje minimalnih pogojev za priznanje sposobnosti za posamezno naročilo v povezavi in sorazmerno s predmetom naročila. Pogoje za priznanje sposobnosti je naročnik dolžan navesti v obvestilu o javnem naročilu bodisi opisno bodisi s sklicevanjem na določbe ZJN-2. V skladu z drugim odstavkom 44. člena ZJN-2 lahko naročnik od gospodarskega subjekta kot dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti gospodarskega subjekta zahteva predložitev enega ali več od naslednjih dokumentov, iz katerih bo lahko ugotovil izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti, razen tistih podatkov, ki jih lahko pridobi sam v skladu z 41. členom ZJN-2, kot na primer:
a) ustrezne bančne izpiske, podatke o boniteti poslovanja ali, če je to primerno, dokazilo o škodnem zavarovanju poklicnega tveganja;
b) računovodske izkaze ali izvlečke iz računovodskih izkazov in poslovnih knjig z vsebino, kot jo naročnik določi v razpisni dokumentaciji, če jih zakonodaja države, v kateri je gospodarski subjekt registriran, zahteva;
c) različne oblike izpisov prometa ter, v kolikor je to primerno, prometa na področju javnega naročila za največ zadnja tri poslovna leta, upoštevajoč datum ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o tem prometu na voljo.

Tudi v primeru določanja zahtev za priznanje ekonomske in finančne sposobnosti je naročnik tisti, ki mora glede na naravo, količino ali pomembnost predmeta javnega naročila v razpisni dokumentaciji določiti minimalne pogoje za priznanje sposobnosti - torej predpisati, katere kazalce finančne sposobnosti bo upošteval in kakšne vrednostne pragove morajo ti kazalci dosegati ali presegati. Ob tem mora v skladu s petim odstavkom 44. člena ZJN-2 v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb oziroma razpisni dokumentaciji tudi navesti, katero dokazilo ali dokazila iz drugega odstavka 44. člena ZJN-2 je izbral in katera druga dokazila so gospodarski subjekti dolžni predložiti.

Naročnik je zahteve v zvezi s finančno sposobnostjo določil v Prilogi 3 (točka 2) razpisne dokumentacije, kjer je v točki d) zapisal, da morajo ponudniki predložiti:

"potrjena obrazca BON 1 in BON 2 ali potrjen obrazec BON 3, ki niso starejši od 30 dni, za samostojne podjetnike pa potrjeno davčno napoved za leto 2008".

Kot v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja že naročnik, iz razpisne dokumentacije izhaja, da naročnik ni določil, katere finančne kazalce v zahtevanih BON obrazcih bo upošteval in na kakšen način jih bo vrednotil. V razpisni dokumentaciji tako nikjer ni določeno, da mora biti iz BON obrazcev razvidno, da ponudnik nima blokiranega računa. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ponudniku, ki izpolni vse finančne pogoje na način, kot so bili določeni v razpisni dokumentaciji, praviloma mora priznati finančno sposobnost za izvedbo javnega naročila. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, da mora biti iz BON obrazcev razvidno dejstvo, da ponudnik ni imel blokiranega računa, ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ni mogoče obravnavati kot nepopolne. Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da je namen ugotavljanja finančne sposobnosti ponudnikov preverjanje njihove bonitete, kreditne sposobnosti, likvidnosti, zmožnosti plačevanja obveznosti itd., pri čemer tega namena ni mogoče doseči zgolj z zahtevo po predložitvi BON obrazcev, ne da bi bilo pri tem hkrati predpisano, kakšni podatki morajo biti iz njih razvidni. Naročnik s takšno pomanjkljivo razpisno dokumentacijo nase prevzame tveganje, da bo izbrani ponudnik oseba, ki ne posluje zanesljivo z vidika finančnega poslovanja. Vendar pa Državna revizijska komisija opozarja, da bi moral vlagatelj, če je menil, da je naročnik razpisno dokumentacijo določil v nasprotju s pravili javnega naročanja, zahtevek za revizijo vložiti še pravočasno, najkasneje do poteka roka za predložitev ponudb. V fazi po izdaji obvestila o oddaji naročila lahko Državna revizijska komisija le preveri, ali so ponudniki izpolnili naročnikove zahteve na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji.

Kolikor pa je vlagateljeve navedbe mogoče razumeti tudi v smislu zatrjevanja kršitve šestega odstavka 44. člena ZJN-2, v skladu s katerim mora ponudnik izkazati, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj svojih navedb ni konkretiziral, saj je na podlagi ugotovitve o blokadi računa zgolj splošno zatrjeval, da to pomeni, da izbrani ponudnik v zadnjih šestih mesecih nima poravnanih dospelih obveznosti (s čimer se sicer ni mogoče strinjati), ni pa npr. navedel, do katerih podizvajalcev naj bi imel izbrani ponudnik neporavnane obveznosti in v katerih predhodnih postopkih javnega naročanja naj bi te terjatve sploh nastale. Takšnim navedbam zato na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena ni mogoče slediti

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo ter v njegovi dopolnitvi tudi navaja, da je izbrani ponudnik predložil reference, ki ne ustrezajo zahtevam naročnika, oz. da naročnik izbranemu ponudniku ne bi smel dodeliti tolikšno število točk pri merilu "reference". Naročnik je reference določil kot pogoj za priznanje tehnične sposobnosti kot tudi merilo za vrednotenje ponudb. Naročnik lahko reference določi kot pogoj za ugotavljanje tehnične sposobnosti na podlagi točke b) drugega odstavka 45. člena ZJN-2, ki določa, da lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga s predložitvijo seznama gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika. Naročnik lahko določi, da mu naročniki z njihove strani izdana potrdila o opravljenem naročilu posredujejo neposredno.

Naročnik je reference kot pogoj za ugotavljanje sposobnosti določil v Prilogi 8 (točka 2) razpisne dokumentacije, kjer je zapisal:

"Dosedanje delovne izkušnje (reference)
a) Navedite enaka ali podobna dela, ki ste jih uspešno opravili v zadnjih 5 letih,
b) Navedite tudi vsa ostala večja gradbena dela, ki ste jih uspešno opravili v zadnjih 5 letih.

Za vsa navedena dela navedite ime objekta, leto izvedbe, fizični obseg del (dolžina trase ipd.) vrednost investicije v EUR, naslov investitorja in od investitorja potrjene reference s področja izvedbe kanalizacije, ter ime in priimek kontaktne osebe investitorja.
Pod točko 8a, priložite izpolnjen in potrjen obrazec v številu kot prilagate referenc, za točko 8b pa priložite lastno izpolnjen seznam."

Za izpolnitev citiranega pogoja je naročnik predvidel obrazec Priloga 8, ki so ga morali potrditi referenčni naročniki, vanj pa so morali vpisati podatke o naročniku, izvajalcu (ponudniku), investiciji (naziv, čas izvedbe, fizični obseg, kraj izvedbe in skupno vrednost del). Investicijo so morali referenčni naročniki v Prilogi 8 tudi opisati in podati mnenje o izvršenem delu, s podpisom pa so potrdili, da je ponudnik dela izvedel strokovno, pravočasno in kvalitetno ter skladno s pogodbenimi določili. V zvezi z referencami je treba, kot opozarja tudi naročnik, upoštevati še pojasnilo oz. odgovor na vprašanje, ki je bil na portalu javnih naročil objavljen dne 15.4.2010. Na vprašanje, ali morajo biti vse reference s področja vodovoda in kanalizacije, je naročnik odgovoril:

"Ponudba, v kateri ne bo nobene potrjene reference s področja izvedbe kanalizacije oziroma obnove vodovodnega omrežja bo zavrnjena kot nepravilna. Navedite enaka ali podobna dela, ki ste jih uspešno opravili v zadnjih 5 letih. Reference morajo biti predložene v skladu z zgornjima zahtevama iz razpisne dokumentacije, področje pa v skladu z enotnim besednjakom javnih naročil (CPV) razpisa."

Dne 23.4.2010 je naročnik na vprašanje enega izmed ponudnikov, ali se upoštevajo reference s področja izvedbe kanalizacije samo za fekalno kanalizacijo ali so lahko tudi s področja meteorne kanalizacije, odgovoril:

"Priložena mora biti vsaj ena referenca za področje fekalne kanalizacije oziroma obnove vodovodnega omrežja, ostale pa za področje v skladu z enotnim besednjakom javnih naročil (CPV) razpisa."

Reference kot merilo (Državna revizijska komisija na tem mestu opozarja, da v fazi po izdaji odločitve o oddaji naročila ne more več presojati vsebinske ustreznosti meril, temveč lahko le preveri, ali je bil način ocenjevanja skladen z opisom meril iz razpisne dokumentacije) je naročnik določil v točki 3 razpisne dokumentacije, kjer je zapisal:

"reference v zadnjih 5 letih; maksimalno 20 točk

Točke se delijo po naslednjem kriteriju:

â"˘ pet naročil vrednosti nad 0,60 mio EUR 4 točke
â"˘ dve naročili vrednosti nad 0,60 mio EUR in tri naročila nad 0,75 mio EUR 8 točk
â"˘ dve naročili vrednosti nad 0,75 mio EUR in tri naročila nad 1,0 mio EUR 12 točk
â"˘ dve naročili vrednosti nad 1,0 mio EUR in tri naročila nad 1,50 mio EUR 16 točk
â"˘ eno naročilo vrednosti nad 1,50 mio EUR in dve naročili nad 1,75 mio EUR 20 točk

Vmesnih variant referenc in vrednotenja točk ni!

Opomba: Ponudba, v kateri ne bo nobene potrjene reference s področja izvedbe kanalizacije oziroma obnove vodovodnega omrežja bo zavrnjena kot nepravilna."

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da referenca Mestne občine Kranj, izgradnja komunalne infrastrukture v naselju Britof - Voge, obsega tudi izgradnjo ceste, kar ni predmet razpisa in je zato kot merilo ne bi bilo mogoče upoštevati. V zvezi s to vlagateljevo navedbo Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz zgoraj citiranih določb in pojasnil razpisne dokumentacije nedvomno izhaja, da naročnik zahteva le eno referenco s področja izvedbe kanalizacije oziroma obnove vodovodnega omrežja, medtem ko se ostale lahko nanašajo tudi na druga, podobna dela v skladu z enotnim besednjakom javnih naročil (CPV). To velja, kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, tako za ugotavljanje tehnične sposobnosti ponudnika kot tudi za vrednotenje ponudbe. Ob tem pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da referenca Mestne občine Kranj obsega tako izgradnjo kanalizacije in vodovoda kot izgradnjo ceste. Referenca se torej nedvomno nanaša na dela, ki so predmet naročila, in sicer na gradnjo kanalizacije in gradnjo vodovoda. Če so referenčna dela obsegala tudi gradnjo ceste, to ne more biti razlog za ugotovitev, da referenca ne izpolnjuje zahtev naročnika oz. da je naročnik ne bi smel upoštevati. Navedbam vlagatelja v tem delu zato ni mogoče slediti.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, ki se nanašajo na referenco Mestne občine Kranj in ki jih je vlagatelj podal v dopolnitvi zahtevka za revizijo, in sicer da Mestna občina Kranj v (ponovni) potrditvi referenc ni navedla številke javnega naročila, številke pogodbe in številke uporabnega dovoljenja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da niti v ZJN-2 niti v določbah razpisne dokumentacije ni podlage za ugotovitev, da bi morali biti ti podatki posredovani. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni v ničemer pojasnil, zakaj naj bi Mestna občina Kranj posredovala te podatke oz. na kakšen način naj bi bili ti podatki relevantni za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja referenc. Izbrani ponudnik je, kot je razvidno iz njegove ponudbe, za referenco "izgradnja komunalne infrastrukture v naselju Britof - Voge" predložil potrdilo referenčnega naročnika Mestne občine Kranj v Prilogi 8, v kateri referenčni naročnik potrjuje, da je izbrani ponudnik izgradil komunalno infrastrukturo v naselju Britof - Voge in da je investicija obsegala izgradnjo kanalizacije, vodovoda in ceste. Referenčni naročnik je v Prilogi 8 navedel tudi vse ostale zahtevane podatke o investiciji, te podatke pa je ponovno, na zahtevo naročnika, potrdil v dopisu z dne 8.6.2010. Po mnenju Državne revizijske komisije je mogoče iz potrdila referenčnega naročnika, ki je bilo v postopku vrednotenja ponudb ponovno potrjeno, razbrati vse podatke, relevantne za ugotavljanje vsebine referenc, kot so bile določene v razpisni dokumentaciji, zato navedbam vlagatelja ni mogoče slediti.

V zvezi z referenco Občine Komenda, graditev kanalizacije poslovne cone Komenda - meja občine Mengeš pri Topolah, vlagatelj navaja, da je po pregledu pogodb in aneksov ugotovil, da skupna vrednost del ne znaša 2.055.145,00 EUR, temveč 1.633.607,81 EUR, kar naj bi bilo razvidno iz pogodbe št. 41405-005/2005 z dne 23.11.2005 in aneksa št 1 k tej pogodbi z dne 12.9.2006.

Po vpogledu v dokumentacijo predmetnega javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel referenco Občine Komenda, graditev kanalizacije poslovne cone Komenda - meja občine Mengeš pri Topolah, za katero je navedel, da je bila vrednost del 2.055.145,00 EUR. Referenci je izbrani ponudnik predložil tudi potrdilo občine Komenda v Prilogi 8, v katerem občina potrjuje, da je vrednost referenčnih del 2.055.145,00 EUR. Na zahtevo naročnika je občina Komenda v postopku ocenjevanja ponudb obravnavano referenco ponovno potrdila in navedla, da so se dela izvajala na podlagi pogodbe št. 41405-005/2005 z dne 23.11.2005 in aneksa št 1 k tej pogodbi z dne 12.9.2006 ter da je vrednost del znašala 492 milijonov SIT. Iz dokumentacije, ki jo je pridobil naročnik v postopku odločanja o zahtevku za revizijo, je nadalje razvidno, da je občina Komenda z izbranim ponudnikom na podlagi pogodbe št. 41405-005/2005 z dne 23.11.2005 sklenila tudi aneks št. 2 z dne 26.10.2006, iz katerega je razvidno, da sta se pogodbeni stranki dogovorili za dodatna dela pri izvedbi kanalizacije. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je vlagatelj pri navajanju pogodbene vrednosti obravnavane reference upošteval le vrednost osnovne pogodbe in vrednost aneksa št. 1, ni pa upošteval tudi aneksa št. 2. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevim navedbam o tem, da skupna vrednost del ne znaša 2.055.145,00 EUR, temveč 1.633.607,81 EUR, ni mogoče slediti. Ob tem Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da v skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN v fazi po izdaji odločitve o oddaji naročila ne more več vsebinsko presojati skladnosti meril s pravili javnega naročanja, temveč lahko le preveri, ali je naročnik ponudbe ocenjeval na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj ni izkazal, da bi naročnik pri ocenjevanju in vrednotenju ponudbe izbranega ponudnika kršil določila ZJN-2, je na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 1.400,00 EUR za odvetniško nagrado, 25,00 EUR za materialne stroške, oboje povečano za 20 % DDV, ter 5.000,00 EUR za takso.

Čeprav je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, mu je naročnik s sklepom z dne 5.7.2010 delno ugodil, in sicer v delu, ki se je nanašal na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Ker je naročnik s tem ugotovil delno utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT) vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo:

- za zastopanje v revizijskem postopku - nagrado v višini 800,00 EUR z 20 % DDV,
- takso za revizijski zahtevek - stroške v višini 5.000,00 EUR.

Skupaj znašajo potrebni stroški vlagatelja 5.960,00 EUR. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljeno, ker je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenih stroškov pod postavko "materialni stroški", ker vlagatelj slednje postavke po vsebini in višini ni specificiral skladno s 6. delom Tarife ZOdvT (Izdatki).

Ker je zahtevek za revizijo delno utemeljen, in sicer v delu, v katerem mu je ugodil že naročnik, je Državna revizijska komisija ob upoštevanju 154. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju v sorazmerju z njegovim uspehom v postopku delno povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo, in sicer v višini 2.980,00 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 23.8.2010

predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije







































Vročiti:

- Občina šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 šenčur
- Odvetnica Marjana šnuderl, Rimska cesta 24, 1000 Ljubljana
- Gratel, d.o.o., Laze 18a, 4000 Kranj
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran