018-169/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala za potrebe državnih organov Republike Slovenije in javne uprave (sklop 1: material za tiskanje) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili skupni ponudniki DZS, založništvo in trgovina, d. d., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana, Extra Lux, d. o. o., Središka ulica, Ljubljana in Mladinska knjiga trgovina, d. d., Slovenska cesta 29, Ljubljana, ki jih zastopa Aleksandra Jurakk, odvetnica v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika in pooblaščenega naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 9. 8. 2010

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev glede postopka javnega naročanja v sklopu 1 (material za tiskanje), kot izhaja iz "Odločitve o oddaji naročila" št. 430-128/2009/499 z dne 7. 6. 2010.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.984 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila za dobavo razpisanega blaga (objava 19. 10. 2009 na portalu javnih naročil pod št. objave JN8583/2009 in 23. 10. 2009 v Uradnem listu Evropskih skupnosti pod št. objave 2009/S 205-294715) z "Odločitvijo o oddaji naročila" št. 430-128/2009/405 z dne 25. 1. 2010 sodelujoče ponudnike med drugim obvestil, kako je v sklopu 1 (material za tiskanje) javno naročilo po posameznih artiklih oddal ponudniku Pavlin, proizvodnja, trgovina, storitve, d. o. o., Grič 9, Ljubljana (v nadaljevanju: ponudnik Pavlin, d. o. o., Ljubljana) in vlagatelju ter za katere artikle javnega naročila ni oddal. Naročnik je na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je zoper to odločitev o oddaji javnega naročila vložil vlagatelj, med drugim razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila v delu, ki se nanaša na sklop 1. Naročnik je nato z "Odločitvijo o oddaji naročila" št. 430-128/2009/425 z dne 22. 2. 2010 sodelujoče ponudnike obvestil, da javno naročilo v sklopu 1 v celoti odda vlagatelju. Zoper to odločitev je ponudnik Pavlin, d. o. o., Ljubljana vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik zavrnil, Državna revizijska komisija pa mu je s sklepom št. 018-086/2010-6 z dne 31. 5. 2010 ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 (material za tiskanje), kot je izhajala iz 1. in 2. točka "izreka" "Odločitve o oddaji naročila" št. 430-128/2009/425 z dne 22. 2. 2010. Naročnik je nato z "Odločitvijo o oddaji naročila" št. 430-128/2009/499 z dne 7. 6. 2010 sodelujoče ponudnike obvestil, da javnega naročila v sklopu 1 (material za tiskanje) na podlagi drugega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2) ne odda, ker da so se spremenile okoliščine za oddajo javnega naročila (obvestili dveh državnih organov o domnevno spornih ravnanjih ponudnikov in priprava rebalansa proračuna Republike Slovenije).

Po prejemu dokumenta št. 430-128/2009/506 z dne 16. 6. 2010, s katerim je naročnik zavrnil zahtevo za dodatno obrazložitev "Odločitve o oddaji naročila" št. 430-128/2009/499 z dne 7. 6. 2010, je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 18. 6. 2010 in predlagal, da se ugotovi, da je ponudba ponudnika Pavlin, d. o. o., Ljubljana nepopolna, da je vlagateljeva ponudba edina popolna ponudba, da se spremeni "Odločitev o oddaji naročila" št. 430-128/2009/499 z dne 7. 6. 2010 tako, da se izbere vlagateljevo ponudbo, in da se vlagatelju povrnejo stroški. Vlagatelj ob utemeljevanju, da je ponudba ponudnika Pavlin, d. o. o., Ljubljana nepopolna zaradi neprimernosti artiklov v posameznih postavkah, in poudarjanju, da bi moral naročnik izbrati vlagateljevo ponudbo, ker da je popolna, zatrjuje kršitev prvega, drugega in tretjega odstavka 80. člena ZJN-2. Vlagatelj je prepričan, da so razlogi, zaradi katerih je naročnik prekinil postopek oddaje javnega naročila oziroma zavrnil vse ponudbe, nezakoniti, in navaja, da je bil postopek pred Uradom za preprečevanje omejevanja konkurence le uveden, kar še ne povzroča nobenih pravnih posledic, dokumenti Komisije za preprečevanje korupcije pa ne morejo povzročati pravnih posledic. Vlagatelj tudi opozarja, da naročnik sklepa okvirne sporazume, zato so količine blaga okvirne, rebalans proračuna pa bi kvečjemu vplival na zmanjševanje količin, hkrati pa navaja, da v času sprejema "Odločitve o oddaji naročila" št. 430-128/2009/499 z dne 7. 6. 2010 rebalans proračuna še ni bil sprejet, zaradi česar ne more vplivati na odvzem proračunskih sredstev.

Naročnik je s sklepom št. 430-128/2009/516 z dne 12. 7. 2010 zahtevek za revizijo zavrnil, stroškovni zahtevi pa ni ugodil. Naročnik pojasnjuje, da so se po prejemu sklepa Državne revizijske komisije št. 018-086/2010-6 z dne 31. 5. 2010 spremenile okoliščine, zato je skladno z drugim odstavkom 80. člena ZJN-2 prekinil postopek oddaje javnega naročila in ni več ugotavljal popolnosti ponudb. Naročnik tudi navaja, da so s prekinitvijo postopka vsi ponudniki v enakem položaju, saj nobenemu ni oddal javnega naročila.

Z obvestilom z dne 16. 7. 2010 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Z dopisom št. 430-128/2009/518 z dne 21. 7. 2010 je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Ker je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010; v nadaljevanju: ZJN-2B), se skladno s prvim odstavkom 58. člena ZJN-2B postopek oddaje konkretnega javnega naročila izvede po dosedanjih predpisih, tj. po ZJN-2, ne da bi upoštevali ZJN-2B.

Iz dokumentacije izhaja, da je naročnik - upoštevajoč (tudi) drugi odstavek 80. člena ZJN-2 -zaključil postopek oddaje javnega naročila, ne da bi javnega naročila v sklopu 1 (material za tiskanje) oddal. Naročnik je namreč postopek oddaje javnega naročila v sklopu 1 (material za tiskanje) prekinil. Slednja odločitev je ena izmed zakonsko dopustnih možnosti, kako lahko naročnik zaključi postopek oddaje javnega naročila, saj ZJN-2 izključno naročniku prepušča odločitev, ali bo javno naročilo oddal ali ne, zaradi česar Državna revizijska komisija zavrača vlagateljevo trditev, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ker da ni izločil ponudbe ponudnika Pavlin, d. o. o., Ljubljana in izbral vlagateljeve ponudbe. Iz ZJN-2 namreč ne izhaja dolžnost naročnika oddati javno naročilo oziroma dolžnost izbrati ponudbo nekega ponudnika, še manj pa dolžnost izbrati ponudbo konkretnega ponudnika. V prvem odstavku 80. člena ZJN-2 je le pravilo, ki naročniku v primeru oddaje javnega naročila preprečuje, da izbere ponudbo, ki ni popolna, oziroma pravilo, ki naročniku nalaga, da ponudbo, ki ni popolna, izloči. Tudi iz prvega odstavka 41. člena ZJN-2 ne izhaja dolžnost naročnika oddati javno naročilo, ampak ta zgolj določa, po katerem postopku naročnik odda javno naročilo, če se odloči izbrati (najugodnejšo) ponudbo.

Med strankama ni sporno, da je naročnik vlagatelja pisno obvestil o svoji odločitvi, da prekine postopek oddaje javnega naročila v sklopu 1 (material za tiskanje), in da je navedel tri razloge, ki so ga vodili k takemu ravnanju.

V primeru, ko naročnik prekine postopek oddaje javnega naročila po tem, ko je že predložene ponudbe odprl in pregledal (torej po poteku roka za predložitev ponudb; kar se je zgodilo tudi v obravnavanem primeru), ima prekinitev postopka enake učinke kot zavrnitev vseh ponudb. Slednji institut je urejen v tretjem odstavku 80. člena ZJN-2, kjer je med drugim določeno, da lahko naročnik zavrne vse ponudbe, da mora takoj pisno obvestiti ponudnike in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o svoji odločitvi, da začne nov postopek, da mora obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ in da mora to odločitev poslati v objavo na portal javnih naročil. Kot izhaja iz tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 in tudi če upoštevamo še četrti odstavek 80. člena ZJN-2 (ki opredeljuje notifikacijsko dolžnost v primeru javnih naročil, ki presegajo t. i. evropske vrednostne pragove), je za ponudnike pomembno, da so pisno obveščeni o naročnikovi odločitvi, da javnega naročila ne odda ali da začne nov postopek oddaje javnega naročila, pri čemer morajo biti seznanjeni z razlogi, ki so vodili naročnika pri sprejemu odločitve o neoddaji javnega naročila.

Čeprav ZJN-2 ločeno obravnava prekinitev postopka in zavrnitev vseh ponudb, pri čemer pri prekinitvi postopka ne določa nobenih posebnih ravnanj naročnika, pri zavrnitvi vseh ponudb pa od naročnika zahteva nekatera minimalna dolžnostna ravnanja (obrazložitev, notifikacija), je že upoštevajoč načelo transparentnosti (8. člen ZJN-2), ki v najširšem smislu zahteva polno preglednost vodenja postopkov oddaje javnih naročil, kar vključuje tudi zahtevo, da morajo biti vsi sodelujoči ponudniki na enak način seznanjeni z vsemi pomembnimi dejstvi, dejanji in/ali odločitvami naročnika v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, odločitve naročnika pa obrazložene, treba zaključiti, da je naročnik tudi pri prekinitvi postopka oddaje javnega naročila dolžan upoštevati to načelo (prim. 5. člen ZJN-2). Odločitev o prekinitvi postopka (drugi odstavek 80. člena ZJN-2) namreč predstavlja eno od pomembnih vsebinskih odločitev v postopku oddaje javnega naročila, s katero naročnik v primeru, ko jo sprejme po predložitvi ponudb, v vsakem primeru poseže v položaj ponudnikov, ki so se predhodno že angažirali s pripravo ponudb. Naročnik zato s prekinitvijo postopka v tej fazi postopka oddaje javnega naročila povzroči enake posledice kot v primeru zavrnitve vseh ponudb, zaradi česar je ponudnikom tudi v tem primeru treba zagotoviti pravno varstvo. Zagotavljanje pravice do pravnega varstva je možno zgolj s spoštovanjem načela transparentnosti in navedbo razlogov, ki predstavljajo podlago za sprejem različnih naročnikovih vsebinskih odločitev v postopku oddaje javnega naročila.

Vendar ZJN-2 tudi pri zavrnitvi vseh ponudb (tretji odstavek 80. člena ZJN-2) naročnika ne omejuje z razlogi, ki lahko upravičijo uporabo tega instituta. Zato za rešitev obravnavane zadeve ni pravno relevantno, ali bi se moral naročnik sklicevati na tretji odstavek 80. člena ZJN-2 in ne na drugi odstavek 80. člena ZJN-2. Iz dokumentacije in ne nazadnje zahtevka za revizijo pa je razvidno, da je naročnik, kljub sklicevanju na drugi odstavek 80. člena ZJN-2, v razmerju do ponudnikov (in torej do vlagatelja) izpolnil obvestilno dolžnost v smislu tretjega odstavka 80. člena ZJN-2.

Ker je v postopku revizije po ZRPJN mogoče sprejeti kasatorično odločitev, torej odločitev, s katero je mogoče razveljaviti neko naročnikovo odločitev v postopku oddaje javnega naročila (prim. prvi odstavek 16. člena ZRPJN, ki ureja odločanje naročnika o zahtevku za revizijo, in tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ki ureja odločanje Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo), je Državna revizijska komisija vlagateljeva predloga, da se ugotovi, da je vlagateljeva ponudba edina popolna ponudba in da se spremeni "Odločitev o oddaji naročila" št. 430-128/2009/499 z dne 7. 6. 2010 tako, da se izbere vlagateljevo ponudbo, upoštevala na način, da vlagatelj predlaga, da se razveljavi naročnikova odločitev, kot izhaja iz "Odločitve o oddaji naročila" št. 430-128/2009/499 z dne 7. 6. 2010, da postopek javnega naročila v sklopu 1 (material za tiskanje) prekine in javnega naročila ne odda. Vlagatelj namreč predlaga ravnanja, ki jih lahko opravi le naročnik, in sicer v postopku oddaje javnega naročila pred sprejemom odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila. To pa pomeni, da vlagatelj dejansko predlaga, da se postopek oddaje obravnavanega javnega naročila vrne v fazo pred sprejemom izpodbijane odločitve. Državna revizijska komisija še pripominja, da bi z vrnitvijo postopka oddaje javnega naročila v fazo pred sprejemom nove odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila naročnik moral opraviti predpisana dejanja, ki jih za sprejem posamezne odločitve zahteva ZJN-2. V primeru, da bi se naročnik odločil oddati javno naročilo, bi moral pred tem ugotavljati, ali so ponudbe popolne. To pa tudi pomeni, da bi naročnik lahko ugotovil, da je neka ponudba nepopolna in da jo je treba izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), zoper tako odločitev pa bi ponudnik lahko uveljavljal pravno varstvo (prvi odstavek 12. člena ZRPJN).

V svojih dokumentih naročnik navaja (dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila in odločitev o zahtevku za revizijo), da po razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 1 (material za tiskanje), kot je izhajala iz (1. in 2. točka "izreka") "Odločitve o oddaji naročila" št. 430-128/2009/425 z dne 22. 2. 2010, ni ugotavljal popolnosti ponudb, ampak je postopek oddaje javnega naročila prekinil. Ker ZJN-2 ne postavlja nobenih omejitev, ima naročnik možnost zaključiti postopek oddaje javnega naročila, ne da bi javno naročilo oddal, tudi v primeru, če bi bile (oziroma so) vse predložene ponudbe popolne. Naročnik bi torej tudi v primeru razveljavitve sedanje odločitve, da javnega naročila ne odda, še vedno lahko zaključil postopek oddaje javnega naročila tako, da javnega naročila ne odda.

Državna revizijska komisija ni obravnavala vlagateljevih revizijskih navedb v zvezi z ravnanji s ponudbo ponudnika Pavlin, d. o. o., Ljubljana, češ da bi jo moral naročnik označiti za nepopolno in jo izločiti, saj iz dokumentacije jasno izhaja, da naročnik javnega naročila v sklopu 1 (material za tiskanje) ponudniku Pavlin, d. o. o., Ljubljana ni oddal. To ne nazadnje ni sporno niti samemu vlagatelju.

Vlagatelj izpodbija tudi razloge, ki jih je naročnik navedel v utemeljitev svoje odločitve o prekinitvi postopka oddaje javnega naročila. Vendar ZJN-2, kot že predhodno povedano, naročnika ne omejuje z vsebinskimi razlogi, kdaj lahko prekine postopek oddaje javnega naročila ali zavrne vse ponudbe. ZJN-2 pa varuje ponudnika pred naročnikovo neenakopravno oziroma diskriminatorno obravnavo, če uporabi institut prekinitve postopka oziroma zavrnitve vseh ponudb.

Kljub navedenemu pa je treba opozoriti na situacijo, ki dejansko upravičuje tudi presojo razlogov, ki jih naročnik navaja v utemeljitev svoje odločitve o prekinitvi postopka oziroma zavrnitvi vseh ponudb. Namreč, naročnik, ki utemelji odločitev o prekinitvi postopka oziroma zavrnitvi vseh ponudb z razlogi, ki pomenijo pomanjkljivosti, ki izvirajo iz ponudbe same, po vsebini izloča ponudbe v smislu prvega odstavka 80. člena ZJN-2 in odločitev o prekinitvi postopka oziroma zavrnitvi vseh ponudb dejansko utemeljuje na ugotavljanju, ali je ponudba popolna v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. ZJN-2 pa omogoča presojo nad skladnostjo naročnikovega ravnanja pri ugotavljanju takih razlogov, saj opredeljuje pojem popolne ponudbe in natančno določa njegovo vsebino.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, je ponudba nepopolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev, do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, pa lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati še omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2.

Ponudba je med drugim nepravilna, če ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nesprejemljiva pa je tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Ob ugotovitvi, da razlogi, ki pomenijo zapolnjevanje pravnega standarda popolne ponudbe (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in bi jih naročnik uveljavljal v utemeljitev svoje odločitve o prekinitvi postopka oziroma zavrnitve vseh ponudb, niso podani, bi odločitev o prekinitvi postopka oziroma zavrnitvi vseh ponudb postala neobrazložena, kar pa ne bi bilo skladno z načelom transparentnosti (8. člen ZJN-2), s pravico do učinkovitega pravnega varstva oziroma s tretjim odstavkom 80. člena ZJN-2. Zato bi bilo treba tako "defektno" odločitev razveljaviti, postopek javnega naročanja pa bi se pri naročniku vrnil v fazo pred sprejemom take odločitve. Naročnik bi lahko znova sprejel odločitev o prekinitvi postopka oziroma zavrnitvi ponudb, pri čemer bi moral svojo odločitev znova obrazložiti.

Naročnik se v prvih dveh razlogih sklicuje na obvestili dveh državnih organov, ki se po vsebini nanašajo na domnevne nepravilnosti, ki izvirajo iz sfere vlagatelja. Navedena dva razloga se torej po vsebini nanašata na položaj vlagatelja in torej na njegovo osebo. Zato bi naročnikovo sklicevanje na obvestili teh dveh državnih organov lahko po vsebini obravnavali kot naročnikovo upoštevanje pogojev, ki pa nista bila predhodna določena v postopku javnega naročanja. Namreč, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZJN-2 naročnik lahko od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. Kot izhaja iz dokumentacije je naročnik tako v obvestilih o javnem naročilu kot v razpisni dokumentaciji opredelil pogoje, ki jih mora ponudnik izpolnjevati, da ga bo štel za sposobnega. Pogojev, ki bi po vsebini pomenili razloge, ki izhajajo iz obvestil dveh državnih organov, naročnik med pogoji za (ne)priznanje sposobnosti ni določil. Po roku za predložitev ponudb naročnik skladno s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2 ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Čeprav se naročnik sklicuje, da po razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 1 (material za tiskanje), kot je izhajala iz (1. in 2. točka "izreka") "Odločitve o oddaji naročila" št. 430-128/2009/425 z dne 22. 2. 2010, ni presojal popolnosti ponudb, je način sklicevanja naročnika na navedeni dve obvestili po vsebini sklicevanje na preverjanje pogojev, ki nista bila v naprej določena.

S sklicevanjem na pripravo rebalansa proračuna Republike Slovenije naročnik po vsebini uveljavlja razlog nesprejemljivosti ponudbe, kot je določen v 21. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik razlogov za nesprejemljivost vlagateljeve ponudbe ni izkazal, in sicer že zato ne, ker rebalans proračuna v času sprejema izpodbijane odločitve ni veljal. Naročnik je izpodbijano odločitev sprejel 7. 6. 2010, Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2010 (Rb2010) pa je bil objavljen šele 15. 7. 2010 v Uradnem listu RS, št. 56/2010 in je začel veljati 16. 7. 2010.

Iz navedenega je razvidno, da se je naročnik pri izdaji izpodbijane odločitve formalno sicer oprl na drugi odstavek 80. člena ZJN-2, vendar je dejansko po vsebini sprejel odločitev, ki jo je v razmerju do vlagatelja utemeljil v smislu prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Ker pa razlogov za ravnanje na tak način naročnik z uveljavljanimi razlogi ni izkazal, je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila odločitev glede postopka javnega naročanja v sklopu 1 (material za tiskanje), kot izhaja iz "Odločitve o oddaji naročila" št. 430-128/2009/499 z dne 7. 6. 2010.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in tarifnima številkama 6002 in 6007 po ZOdvT ob upoštevanju okoliščin primera kot potrebne priznava stroške takse v višini 5.000 eurov, stroške za nagrado za postopek revizije v višini 800 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 960 eurov, in izdatke v višini 20 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 24 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.984 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Ker je vlagatelj upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov (tretji odstavek 22. člena ZRPJN), stroški, priglašeni nad priznanim zneskom, pa po oceni Državne revizijske komisije niso potrebni, je Državna revizijska komisija višjo stroškovno zahtevo zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 9. 8. 2010

Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije


























Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana,
- odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova ulica 20, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran