018-193/2010 Ministrstvo za gospodarstvo, Tržni inšpektorat RS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in spremembe; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Maji Bilbija, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nabava pisarniške galanterije in pribora", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje DZS, založništvo in trgovina, d.d., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za gospodarstvo, Tržni inšpektorat RS, Parmova ulica 33, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.8.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 700,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.6.2010 potencialne ponudnike povabil k predložitvi ponudbe za dobavo pisarniške galanterije in pribora. Iz obvestila o oddaji javnega naročila z dne 1.7.2010 je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Mladinska knjiga Trgovina, d.d., Slovenska 29, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 13.7.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik predmetni postopek oddaje izvedel v skladu s petim odstavkom 24. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08, 19/10; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj navaja, da je dne 9.7.2010 vpogledal v kopije predračuna izbranega ponudnika in ugotovil, da je njegova ponudba nepopolna, zaradi česar bi jo moral naročnik izločiti. Iz predračuna izbranega ponudnika je po mnenju vlagatelja razvidno, da ima ta številne pomanjkljivosti, zaradi katerih je ponudba nepravilna, saj je sestavljena v nasprotju s predpisi, oz. neprimerna, saj je sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence. Poleg tega naj bi bila ponudba izbranega ponudnika tudi neobičajno nizka, saj cene posameznih artiklov bistveno odstopajo od primerljivih tržnih cen. Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja posamezne sporne dele predračuna izbranega ponudnika in zaključuje, da je naročnik ravnal nezakonito, saj je kršil vsa osnovna načela ZJN-2. Naročnik je tako ponudbo izbranega ponudnika napačno ocenil kot popolno, poleg tega pa je pri svoji odločitvi ravnal diskriminatorno do ponudnikov, ki so oddali popolne ponudbe. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev obvestila o oddaji javnega naročila in izbiro njegove ponudbe kot najugodnejše.

Naročnik je dne 29.9.2009 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da se je na podlagi obvestila Ministrstva za javno upravo o vloženem zahtevku za revizijo pri skupnem javnem naročilu za dobavo pisarniškega materiala ter predloga, da se za nujne nabave izvede samostojno naročilo, odločil, da izvede postopek v skladu s petim odstavkom 24. člena ZJN-2, za obdobje od 1.7.2010 do 31.12.2010. Ker gre za naročilo do višine 20.000,00 EUR, se je naročnik kljub temu, da določbe zakona, razen 105.a do 107. člena ZJN-2, ne veljajo, odločil, da bo zaradi načela gospodarnosti najugodnejšega ponudnika poiskal na trgu. Naročnik navaja, da je na podlagi cen, po katerih je kupoval pisarniško galanterijo, ocenil, da bi za naročeni material potreboval sredstva v višini 5.000,00 EUR brez DDV. Naročnik se v nadaljevanju opredeljuje do posameznih revizijskih navedb v zvezi s predračunom izbranega ponudnika in zaključuje, da je pri izvedbi predmetnega javnega naročila postopal v skladu z zakonskimi določbami.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 3.8.2010), je naročnik z dopisom z dne 6.10.2009 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, natančneje iz predloga za izvedbo javnega naročila št. 4301-6/2010-1 z dne 17.6.2010, je razvidno, da je ocenjena vrednost tega naročila 5.000,00 EUR brez DDV. Enako navaja tudi naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je bil predmetni razpis izveden na podlagi petega odstavka 24. člena ZJN-2 in da je naročnik ravnal nezakonito, saj naj bi s tem, ko je izbral nepopolno ponudbo izbranega ponudnika, kršil vsa osnovna načela ZJN-2.

Peti odstavek 24. člena ZJN-2 določa, da se določbe tega zakona, razen določb 105.a do 107. člena tega zakona, ne uporabljajo za javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20.000,00 EUR brez DDV za blago in storitve in 40.000 EUR,00 brez DDV za gradnje. Naročniki morajo za ta naročila voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila. 105.a, 106. in 107 člen ZJN-2 se nanašajo na statistiko - določajo, katere podatke so naročniki dolžni sporočati za statistično obdelavo in kako se le-ta izvede. ZJN-2 torej, z izjemo zahteve po vodenju evidence o oddaji javnih naročil ter sporočanja statističnih podatkov (kar pa ne more vplivati na pravice ali položaj ponudnikov), v postopkih oddaje javnih naročil, pod zgoraj opredeljenimi vrednostnimi pragovi, ne določa nobenih pravil, ki bi jih naročniki v takšnih postopkih morali spoštovati, niti naročnikom v takšnih postopkih ne nalaga nobenih obveznosti.

Iz navedenega izhaja, da v ZJN-2 ni pravne podlage za vodenje postopkov oddaje javnih naročil v vrednosti do 20.000,00 EUR brez DDV za blago in storitve oz. 40.000,00 EUR brez DDV za gradnje in da zato zakonitosti naročnikovih ravnanj v teh postopkih ni mogoče presojati z vidika določb ZJN-2. Z drugimi besedami: naročnikovih ravnanj v teh postopkih na podlagi vloženih revizijskih zahtevkov (ne glede na njihovo vsebino) ni mogoče označiti za neskladna z ZJN-2.

V konkretnem primeru, kot je bilo že zapisano, znaša vrednost predmeta javnega naročila (blaga) manj kot 20.000,00 EUR brez DDV, vlagatelj pa s tem, ko v zahtevku za revizijo navaja, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna oz. nepopolna in da bi jo moral naročnik izločiti iz postopka, zatrjuje neskladnost naročnikovega ravnanja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila z določbami ZJN-2. Državna revizijska komisija, upoštevajoč predstavljene argumente, ugotavlja, da določbe ZJN-2 ne morejo predstavljati pravne podlage za presojo revizijskih navedb v tem postopku oddaje javnega naročila. Glede na določbo petega odstavka 24. člena ZJN-2, v skladu s katero se določbe ZJN-2 za naročila blaga, katerega vrednost ne presega 20.000,00 EUR, ne uporabljajo, naročnikovih ravnanj namreč ni mogoče presojati z vidika določb ZJN-2 in zato posledično tudi ni mogoče ugotavljati neskladnosti oz. nezakonitosti njegovega ravnanja. Ker v konkretnem primeru ni predpisa s področja javnih naročil, ki bi ga bil naročnik dolžan upoštevati, je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev revizijski zahtevek z dne 13.7.2010 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je obvestilu o nadaljevanju zahteval tudi povračilo vseh stroškov, ki so mu nastali zaradi postopka revizije. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 20.8.2010
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Tržni inšpektorat RS, Parmova ulica 33, 1000 Ljubljana
- DZS, založništvo in trgovina, d.d., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Mladinska knjiga Trgovina, d.d., Slovenska 29, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran