Na vsebino
EN

018-176/2010 Eles, Elektro Slovenija, d.o.o.

Številka: 018-176/2010-8
Datum sprejema: 13. 8. 2010

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Sonje Drozdek šinko ter članic Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Elektromontaža dela za objekt DV 2X110 kV Doblar-Gorica; odsek SM 72 Avče", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika ELSA Gornja Radgona d.o.o., šlebingerjev trg 15, Gornja Radgona, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, Brdnikova ul. 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELES, Elektro Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana, (v nadaljnjem besedilu: naročnik), v zvezi s pritožbo vlagatelja, dne 13.8.2010

odločila:

1. Pritožbi vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. DOP-768/820/W, z dne 21.7.2010.

2. Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem
revizijskem zahtevku odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

3. Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 26.2.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku.

Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 8.4.2010, pod št. JN2760/2010 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti dne 10.4.2010, pod št. objave 2010/S 70-105435.

Nadalje je naročnik dne 18.6.2010 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. /240/ML/31/10, s katero je ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo dodeli ponudniku Elektroservisi, d.d., Dobrave 6, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).


Vlagatelj je dne 24.6.2010 na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in ga prosil za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in ostale oddane ponudbe.

Dne 2.7.2010 je vlagatelj prejel naročnikov sklep št. 720/820/Is z dne 1.7.2010, s katerim je naročnik vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev zavrgel.

Vlagatelj je dne 20.5.2010 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo s katerim je predlagal, da naročnik oz. Državna revizijska komisija revizijskemu zahtevku ugodi tako, da mora naročnik vlagatelju omogočiti vpogled v celoten spis javnega naročila in ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev revizijskih stroškov. Podredno vlagatelj zahteva, da naročnik oz. Državna revizijska komisija razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila št. 1458/NAB-2179/240/ML/31/10 z dne 18.6.2010 in sklep št. 720/820/Is z dne 1.7.2010 v celoti.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom št. DOP-768/820/vv z dne 21.7.2010, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. Naročnik v obrazložitvi pojasnjuje, da je bila vlagateljeva zahteva za dodatno obrazložitev zavržena s sklepom št. 728/820/Is z dne 1.7.2010, ki ga je vlagatelj prejel 2.7.2010. Naročnik navaja, da v skladu s 3. odstavkom 83. člena ZJNVETPS, rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja v primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev, teče od dneva prejema odločitve o oddaji javnega naročila. Zoper odločitev lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo v 10 dneh po prejemu odločitve, to pa je v vlagateljevem primeru do 2.7.2010. Glede na navedeno naročnik ugotavlja, da je zahtevek za revizijo prepozen. Vlagatelj je predmetni sklep naročnika prejel 26.7.2010.

Državna revizijska komisija je dne 27.7.2010 prejela vlagateljevo pritožbo s katero vlagatelj zahteva razveljavitev sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo št. DOP/768/820/vv z dne 21.7.2010. Vlagatelj zahteva, da naročnik o zahtevku za revizijo odloči v skladu z določilom 16. in 22. člena ZRPJN in vlagatelju povrne stroške pritožbenega postopka. Vlagatelj v obrazložitvi pritožbe navaja, da je naročnik napačno uporabil materialno pravo, saj se sklicuje na 83. člen ZJNVETPS, kot velja od dne 11.4.2010, pri čemer je spregledal, da 61. člen ZJNVETPS-B določa, da se postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila iz 2. in 4. točke prvega odstavka 57. člena ZJNVETPS objavljena pred začetkom uporabe tega zakona, izvedejo po dosedanjih predpisih. Vlagatelj navaja, da je naročnik predmetno javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 8.4.2010, pod št. JN2760/2010 zato bi moral to javno naročilo izvesti po dosedanjih predpisih. Vlagatelj se sklicuje na določbo tretjega odstavka 83. člena ZJNVETPS, ki je veljal do 11.4.2010 in navaja, da je njegov zahtevek za revizijo vložen pravočasno.

Naročnik je dne 4.8.2010 in 10.8.2010 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetni zadevi in v zvezi z odstopljeno dokumentacijo podal pojasnila.

Državna revizijska komisija je po proučitvi pritožbe in po vpogledu v dokumentacijo v postopku oddaje in revizije obravnavanega javnega naročila v skladu s šestim odstavkom 22. člena in 3. alineo drugega odstavka 23. člena in ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov navedenih v nadaljevanju.

V konkretnem pritožbenem postopku je spor med strankama glede vprašanja pravočasnosti vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 12.7.2010.
Državna revizijska komisija je glede na revizijske navedbe vlagatelja najprej ugotavljala, ali bi naročnik v konkretnem primeru moral postopek oddaje javnega naročila izvesti po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS), kot je veljal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 19/10; v nadaljevanju: ZJNVETPS-B) ali upoštevaje določbe ZJNVETPS-B.

ZJNVETPS-B v prvem odstavku 61. člena določa, da se postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila iz 2. ali 4. točke prvega odstavka 57. člena zakona objavljena pred začetkom uporabe tega zakona, izvedejo po dosedanjih predpisih. V 64. členu pa ZJNVETPS-B določa, da ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. ZJNVETPS-B je bil objavljen v Uradnem listu RS z dne 12.3.2010 in je začel veljati dne 11.4.2010. Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da bi naročnik postopek oddaje predmetnega javnega naročila moral izvesti po določbah ZJNVETPS, brez upoštevanja sprememb in dopolnitev, ki jih določa ZJNVETPS-B, saj je obvestilo o oddaji javnega naročila objavil na Portalu javnih naročil dne 8.4.2010, pod št. JN2760/2010 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti dne 10.4.2010, pod št. objave 2010/S 70-10543, torej pred začetkom uporabe ZJNVETPS-B.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila prejel dne 21.6.2010, nato pa je pravočasno (v roku petih dni) dne 24.6.2010 vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Med strankama ni sporno, da je vlagatelj naročnikovo odločitev o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev (sklep z dne 1.7.2010) prejel 2.7.2010, nato pa je dne 12.7.2010 vložil zahtevek za revizijo. Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom z dne 21.7.2010 kot prepozen zavrgel. Iz vsebine naročnikovega sklepa izhaja, da je naročnik odločitev o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo, očitno sprejel na podlagi 36. člena ZJNVETPS-B, ki določa tudi spremembo tretjega odstavka 83. člena ZJNVETPS, ki se po uveljavitvi ZJNVETPS-B glasi: "Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje:
- razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in
- prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,
lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Od dneva prejema dodatne obrazložitve, v primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev pa od dneva prejema odločitve o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja.".

Kot je bilo predhodno že ugotovljeno bi naročnik postopek oddaje predmetnega javnega naročila moral izvesti v skladu z določbami ZJNVETPS brez upoštevanja sprememb ki jih določa ZJNVETPS-B. Naročnik zato, kljub temu, da je vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev zavrgel, ker meni da niso podani razlogi za njeno vložitev, ne bi smel šteti roka za uveljavitev pravnega varstva od dne vlagateljevega prejema odločitve o oddaji javnega naročila (kot to izrecno določa ZJNVETPS-B), temveč skladno z določbami ZJNVETPS od dne 2.7.2010, ko je vlagatelj prejel naročnikov sklep št. 720/820/Is o zavrženju njegove zahteve za dodatno obrazložitev.

ZJNVETPS v 83. členu določa, da mora naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejeti odločitev o oddaji javnega naročila, ki jo mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo, o njej pa mora pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi. ZRPJN za vložitev zahtevka za revizijo določa 10 dnevni prekluzivni rok, ki začne teči od dneva prejema odločitve o dodelitvi naročila (prvi odstavek 12. člena ZRPJN). Poleg tega pa ZJNVETPS v tretjem odstavku 83. člena daje ponudniku, katerega ponudba ni bila izbrana možnost, da ne vloži takoj zahtevka za revizijo, temveč da v petih dneh od prejema odločitve naročnika, če ta ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudnikove ponudbe in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnikove ponudbe, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Če zahteva ni obrazložena, naročnik ponudnika pozove, da jo v roku, ki ga določi naročnik, dopolni. Če ponudnik zahteve ne dopolni, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve oziroma zavrženje zahteve v petih dneh. V primeru, ko ponudnik zahteva dodatno obrazložitev, teče rok za vložitev zahtevka za revizijo od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve.

Kot izhaja iz povzetih določb ZJNVETPS, je namen instituta dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, seznaniti ponudnika z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe in mu pojasniti prednosti izbrane ponudbe. Dodatna obrazložitev ponudniku tako omogoča, da oceni, ali je bil postopek oddaje javnega naročila izveden v skladu z zakonskimi pravili in razpisno dokumentacijo, ali pa je mogoče naročniku v postopku oddaje javnega naročila očitati določene kršitve, zaradi katerih se ponudnik odloči, da bo zahteval pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo. Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila ima zato tudi določene procesne učinke. Po eni strani je namreč vsebina zahtevka za pravno varstvo odvisna tudi od razlogov, ki jih je naročnik navedel v dodatni obrazložitvi, po drugi strani pa od prejema dodatne obrazložitve teče procesni prekluzivni rok, v katerem mora biti vložen zahtevek za revizijo. Zaradi navedenega je bilo, z namenom zagotovitve učinkovitega pravnega varstva, v odločitvah Državne revizijske komisije že večkrat sprejeto stališče (glej npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah 018-200/08, 018-103/2009, 018-266/2009 itd.), da je naročnik na zahtevo po izdaji dodatne obrazložitve vselej dolžan odgovoriti, od dneva vlagateljevega prejema naročnikovega odgovora na zahtevo pa, ne glede na vsebino takšnega odgovora, za vlagatelja teče rok za vložitev zahtevka za revizijo. V konkretnem primeru je zato rok za vložitev revizijskega zahtevka potrebno šteti od dne 2.7.2010, ko je vlagatelj prejel naročnikov sklep št. 720/820/Is z dne 1.7.2010, s katerim je naročnik vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev kot nedovoljeno zavrgel iz razloga, ker naj ne bi bili izpolnjeni pogoji za njeno vložitev. Državna revizijska komisija ob tem zgolj še dodaja, da je naročnik kljub takšni utemeljitvi zavrnitve vlagateljeve zahteve za dodatno obrazložitev, v obrazložitvi pojasnil razloge za "neizbor" vlagateljeve ponudbe oz. razloge za izbor ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj je svoj revizijski zahtevek naročniku poslal priporočeno po pošti, in sicer dne 12.7.2010, kar je razvidno iz poštnega žiga na ovojnici vlagateljeve pošiljke. Iz določil drugega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN izhaja, da se v primeru, če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagateljev revizijski zahtevek z dne 12.7.2010 vložen v roku desetih dni od prejema naročnikovega sklepa št. 720/820/Is z dne 1.7.2010, zaradi česar je, v skladu z določili prvega odstavka 12. člena ZRPJN, pravočasen.
Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi z dne 26.7.2010 ugodila in je razveljavila odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 12.7.2010, kot izhaja iz naročnikovega sklepa št. DOP-768/820/vv z dne 21.7.2010.

Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 12.7.2010, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh ostalih procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljeni.

Vlagatelj je uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z vloženo pritožbo. Državna revizijska komisija je ob upoštevanju 22. člena ZRPJN, ki povrnitev (vseh) stroškov, nastalih z revizijo, veže na odločitev o (ne)neutemeljenosti zahtevka za revizijo, odločila, da se odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 13.8.2010.


Predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- ELES, Elektro Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana;
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, Brdnikova ul. 44, Ljubljana;
- Elektroservisi, d.d., Dobrave 6, Trzin;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana;
- arhiv Državne revizijske komisije (spis zadeve).

Natisni stran