018-182/2010 študentski domovi v Ljubljani

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Vide Kostanjevec ter članic Sonje Drozdek šinko in mag. Maje Bilbija, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Zamenjava notranjih vrat in zamenjava oken in parapetov", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika PGV Elektro inženiring d.o.o.,Vojkova cesta 58, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova ul. 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika študentski domovi v Ljubljani, Cesta 27. aprila 31, Ljubljana, (v nadaljnjem besedilu: naročnik), v zvezi s pritožbo vlagatelja, dne 12.8.2010

odločila:

1. Pritožbi vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa z dne 26.7.2010.

2. Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem
revizijskem zahtevku odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

3. Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 10.5.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi.

Nadalje je naročnik dne 22.6.2010 sprejel sklep št. 4/2010, iz katerega izhaja, da je naročnik edino prispelo ponudbo vlagatelja kot nepopolno zavrnil.

Vlagatelj je dne 28.6.2010 na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila je vlagatelj prejel dne 7.7.2010.

Vlagatelj je dne 20.5.2010 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal, da naročnik oz. Državna revizijska komisija razveljavi obvestilo št. 4/2010 z dne 22.6.2010, s katerim je naročnik zavrnil vse ponudbe v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila z dne 1.7.2010 in vsa nadaljnja ravnanja v postopku oddaje javnega naročila ter vlagatelju povrne stroške revizijskega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom z dne 26.7.2010, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker vlagatelj ni uspel izkazati aktivne legitimacije. V obrazložitvi sklepa naročnik ugotavlja, da ima vlagatelj interes za dodelitev javnega naročila, vendar pa vlagatelj po mnenju naročnika ni verjetno izkazal, da bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika. Naročnik navaja, da tudi če bi vlagatelj po vsebini z revizijskim zahtevkom uspel, mu naročnik javnega naročila ne bi mogel oddati, saj je njegova ponudba nepopolna. Ker vlagatelj ni uspel izkazati, da je njegova ponudba popolna, je naročnik ugotovil, da vlagatelj ni uspel izkazati aktivne legitimacije, zaradi česar je naročnik njegov zahtevek za revizijo zavrgel. Naročnik v nadaljevanju navaja razloge za zavrženje vlagateljevega revizijskega zahtevka. Naročnik je v predmetnem sklepu tudi odločil, da ker vlagatelj ni uspel, ni upravičen do povračila stroškov, ki jih je imel z vložitvijo revizijskega zahtevka.

Vlagatelj je dne 29.7.2010 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo v kateri predlaga, da naj Državna revizijska komisija odloči: "
1. razveljavi se sklep o zavrženju zahtevka za revizijo z dne 26.7.2010 in da napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen,
2. da mora naročnik o zahtevku za revizijo in o stroških postopka odločati v skladu z določilom 16. in 22. člena ZRPJN,
3. naročnik mora predložiti Državni revizijski komisiji poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil postopek razveljavljen in naj skupaj s poročilom predloži dokumentacijo o postopku oziroma izvedbi predmeta javnega naročila,
4. naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pritožbenega postopka v 15 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila.".
Vlagatelj meni, da mu je naročnik neupravičeno odklonil aktivno legitimacijo. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je v revizijskem zahtevku podrobno obrazložil argumente zakaj njegova ponudba ni nepopolna do mere, da jo ni mogoče sanirati v postopku s pogajanji. Namesto, da bi naročnik njegove argumente ocenil in se do njih opredelil ter jim posledično sledil oziroma zavrnil, kar bi rezultiralo v zavrnitvi pravovarstvenega predloga zahtevka za revizijo, je tega zavrgel. Nadalje vlagatelj navaja, da se naročnik tudi ni opredelil do njegovih revizijskih navedb, kjer je pojasnil svoje pravno gledanje na možnost pogajanj v postopku s pogajanji in izpostavil vsebino postopka s pogajanji in prakso Državne revizijske komisije. Vlagatelj navaja, da se je naročnik opredelil samo do navedbe, kjer se vlagatelj sklicuje na točko 1.8 Protokol pogajanj in 1.7 Dopolnjevanje ponudb razpisne dokumentacije. Vlagatelj opozarja, da je odločitev naročnika o oddaji javnega naročila nezakonita in kontradiktorna, kar po njegovem mnenju priznava tudi naročnik v sami dodatni obrazložitvi in na več mestih v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo, zaradi česar bi moral naročnik zahtevku za revizijo ugoditi.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V konkretnem pritožbenem postopku je spor med strankama glede vprašanja vlagateljeve aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, z dne 12.7.2010. Naročnik meni, da vlagatelj nima aktivne legitimacije, saj je bila njegova ponudba spoznana za nepopolno, vlagatelj pa nasprotno meni, da je za vložitev zahtevka za revizijo aktivno legitimiran.
Aktivno legitimacijo v revizijskih postopkih opredeljuje določilo 9. člena ZRPJN, ki v prvem odstavku določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima, ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka morata biti hkrati izpolnjena dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) izkazana realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnost nastanka) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Tako mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila (ki se praviloma kaže v predložitvi ponudbe ali v določenih primerih že v dvigu razpisne dokumentacije oziroma registraciji za določeno dejavnost, ki je predmet naročila) izkazati tudi, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je, ali da bi ji lahko, zaradi tega nastala škoda.
Med strankama pritožbenega postopka ni sporno, da vlagatelj izkazuje interes za dodelitev naročila, saj je predložil ponudbo, vendar si stranki nista edini v tem, ali je vlagatelj izpolnil drug pogoj, vezan na priznanje aktivne legitimacije: ali je verjetno izkazal, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
Kot izhaja iz naročnikovega sklepa št. 4/2010 z dne 22.6.2010, je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepopolno, saj naj bi bili predloženi bančni izjavi, da bo banka izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ter bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku, pogojni, kar je po mnenju naročnika takšna napaka, ki je v postopku dopolnjevanja formalno nepopolnih ponudb ni mogoče odpraviti.
V zahtevku za revizijo vlagatelj nasprotuje naročnikovim trditvam, da so pomanjkljivosti njegove ponudbe takšne, da jih ni mogoče odpraviti v postopku dopolnjevanja ponudb in zatrjuje, da bi mu naročnik moral dopustiti dopolnitev ponudbe. Vlagatelj zavrača argumente s katerimi naročnik utemeljuje nepopolnost njegove ponudbe in s tem nezmožnost odprave takšne pomanjkljivosti. Vlagatelj pri tem navaja argumente zakaj odločitve Državne revizijske komisije, na katere se pri utemeljevanju nepopolnosti vlagateljev ponudbe sklicuje naročnik, ni mogoče percipirati v konkretnem postopku. Vlagatelj navaja tudi, da gre v konkretnem primeru za postopek s pogajanji po predhodni objavi (po 5. točki prvega odstavka 28. člena ZJN-2), v katerem se naročnik lahko s ponudniki pogaja o ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je naročnik navedel že v objavi oz. v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj navaja, da je naročnik skladno z določbami drugega odstavka 28. člena ZJN-2 v razpisni dokumentaciji (v točki 1.7 in 1.8.) določil način izvajanja postopka s pogajanji, pri čemer je glede obsega dopolnjevanja ali spreminjanja ponudb, poleg razlogov iz 78. člena ZJN-2, predvidel tudi druge dopolnitve, zato ni upravičen vlagateljevo ponudbo izločiti, vsaj ne brez poprejšnje pisne zahteve za dopolnitev. Hkrati pa vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita, da je njegova odločitev o oddaji javnega naročila nezakonita in kontradiktorna, saj temelji na napačni pravni podlagi.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s tako formuliranim zahtevkom za revizijo, poleg že nesporno izkazanega interesa za dodelitev naročila, izkazuje tudi realno stopnjo verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev. V kolikor bi se namreč v postopku vsebinske presoje vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovilo, da njegova ponudba ni nepopolna oz. da je zgolj formalno nepopolna ter da bi naročnik moral vlagatelju dati možnost, da pomanjkljivost svoje ponudbe odpravi, bi vlagatelj kot edini ponudnik, ki je v predmetnem postopku oddal ponudbo, imel možnost biti izbran kot najugodnejši ponudnik. Državna revizijska komisija se zato ne more strinjati z naročnikom, da vlagatelju javnega naročila ne bi mogel oddati tudi, če bi vlagatelj z revizijskim postopkom po vsebini uspel, saj je njegova ponudba nepopolna. Vlagatelj ima namreč prav v postopku revizije možnost, da dokaže, da je njegova ponudba popolna, saj s svojimi navedbami zatrjuje nepravilnost naročnikovega ravnanja v tem, ko je njegovo ponudbo označil in izločil kot nepopolno. V kolikor bi vlagatelj z revizijskim zahtevkom uspel in dokazal zatrjevano nepravilnost naročnikovega ravnanja, bi imel možnost, da pridobi predmetno javno naročilo. Zato je potrebno ugotoviti, da bi zatrjevane kršitve vlagatelja lahko bistveno vplivale na njegov pravni položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in bi, če vlagatelj ne bi imel možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki bi se kazala v morebitni nepridobitvi predmeta javnega naročila.

Državna revizijska komisija, izhajajoč iz navedb zahtevka za revizijo in upoštevajoč obrazložitev naročnika, kot izhaja iz sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo, ugotavlja, da je vlagatelj izkazal pravni interes za vodenje revizijskega postopka, vsled česar mu je potrebno priznati aktivno legitimacijo za vložitev svojega zahtevka za revizijo, z dne 12.7.2010.

Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v sklepu, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije iz 9. člena ZRPJN zavrgel, nekatere od revizijskih navedb delno tudi vsebinsko obravnaval. Tako je naročnik v obrazložitvi sklepa z dne 26.7.2010 med drugim pojasnjeval, zakaj naj bi bila vlagateljeva ponudba nepopolna. Ker je vprašanje utemeljenosti vlagateljevih argumentov stvar meritorne presoje zahtevka za revizijo, ne pa procesnega ravnanja, bi moral naročnik ob ugotovitvi, da so obravnavani vlagateljevi argumenti neutemeljeni, zahtevek za revizijo v tem delu zavrniti (16. člen ZRPJN) in vlagatelju omogočiti, da naročnikovo odločitev, v kolikor se z njo ne bi strinjal, preizkusi še Državna revizijska komisija (prvi odstavek 17. člena ZRPJN), ne pa ga zavreči zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije.

Upoštevajoč predhodno zapisano, Državna revizijska komisija zaključuje, da bi moral v obravnavanem revizijskem postopku naročnik ravnati skladno z določilom prvega odstavka 16. člena ZRPJN, ki med drugim določa, da naročnik po preverjanju procesnih predpostavk, odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zahtevek za revizijo zavrne. Naročnik bi se moral opredeliti do vseh vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo in o vloženem zahtevku za revizijo meritorno odločati.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je zahtevek za revizijo zavrgel, zato je pritožbi, skladno s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa z dne 26.7.2010.

Ker je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, je skladno s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN. V kolikor se vlagatelj z njegovo odločitvijo ne bo strinjal, bo lahko v skladu s 17. členom ZRPJN nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Vlagatelj je s pritožbo predlagal tudi, da Državna revizijska komisija odloči, da mora naročnik predložiti Državni revizijski komisiji poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil postopek razveljavljen in da naj skupaj s poročilom predloži dokumentacijo o postopku oziroma izvedbi predmeta javnega naročila.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s takšnim predlogom smiselno predlaga ravnanje Državne revizijske komisije v skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN. Iz določbe četrtega odstavka 23. člena ZRPJN izhaja, so ravnanja Državne revizijske komisije, ki so navedena v predmetni določbi ZRPJN, vezana na sprejem odločitve o zahtevku za revizijo, zato Državna revizijska komisija v tem sklepu, s katerim je odločala o pritožbi vlagatelja, o takšnem predlogu vlagatelja ni mogla odločati.
Ker je Državna revizijska komisija sledila pritožbi že na podlagi do sedaj predstavljenih argumentov, se ni opredeljevala še do drugih vlagateljevih pritožbenih navedb, saj to ne bi več vplivalo na sprejeto odločitev.
S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljeni.
Vlagatelj je uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z vloženo pritožbo. Državna revizijska komisija je ob upoštevanju 22. člena ZRPJN, ki povrnitev (vseh) stroškov, nastalih z revizijo, veže na odločitev o (ne)neutemeljenosti zahtevka za revizijo, odločila, da se odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 12.8.2010.


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- študentski domovi v Ljubljani, Cesta 27. aprila 31, Ljubljana;
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova ul. 44, Ljubljana;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana;
- arhiv Državne revizijske komisije (spis zadeve).

Natisni stran