018-174/2010 Elektro-Slovenija d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek šinko in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Napajanje LR objekta 110Kv stikališča - razvod LR v relejnih hišah", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba C & G zastopanje, svetovanje in inženiring d.o.o., Riharjeva ulica 38, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro-Slovenija d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.8.2010

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 18.6.2010, se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila z dne 7.6.2010, št. /240/ML/36/10.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.500,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 3.3.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 9.4.2010, pod št. JN2805/2010 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti pod št. objave 2010/S 71-106858, z dne 13.4.2010.

Dne 7.6.2010 je naročnik sprejel odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila št. /240/ML/36/10 s katero je ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo dodeli ponudniku KORONA d.d., Cesta v Mestni log 88A, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 18.6.2010 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je zahteval, da naročnik oz. Državna revizijska komisija Odločitev o oddaji javnega naročila št. /240/ML/36/10, z dne 7.6.2010, razveljavi v celoti in v nadaljevanju postopka izloči ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno ter vlagateljevo ponudbo ugotovi za popolno in jo kot najugodnejšo izbere in vlagatelju odda navedeno javno naročilo. Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov revizijskega postopka, in sicer strošek takse v višini 10.000,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj v revizijskem zahtevku najprej utemeljuje svoj pravni interes in aktivno legitimacijo. V nadaljevanju povzema določbo 3.2 Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe, ki se nanaša na reference dejanskega izvajalca montaže. Vlagatelj pojasnjuje, da v Republiki Sloveniji z vsemi prenosnimi elektroenergetskimi objekti upravlja naročnik Elektro-Slovenija d.o.o., ki ima izključno pravico za opravljanje javne službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja na območju Republike Slovenije. Med take objekte pa ne sodijo objekti ČHE Avče in Elektro Ljubljana d.d., za katere je izbrani ponudnik prvotno predložil reference. V teh referencah ne gre za prenosne objekte, kar je razvidno že po tem, da naročnik ni Elektro-Slovenija. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik predložil zgolj dve referenci, in sicer referenco izbranega ponudnika na objektu ČHE Avče, pri čemer izbrani ponudnik sploh ni izvajalec montaže, ter referenco dejanskega izvajalca montaže podjetja Sitel d.o.o., na objektih naročnika Elektro Ljubljana d.d., kjer pa ne gre za prenosno, temveč distribucijsko omrežje. Izbrani ponudnik s tako predloženimi referencami ni izpolnil pogojev za sodelovanje, zato bi naročnik, po mnenju vlagatelja, moral njegovo ponudbo izločiti kot neprimerno oz. nepravilno. Vlagatelj poudarja, da ponudba izbranega ponudnika ni bila zgolj formalno nepopolna, da bi bila možna dopolnitev ponudbe po 82. členu ZJNVETPS oz. 1. odstavku 78. člena ZJN-2. Iz ponudbe izbranega ponudnika se je dalo razbrati, da je ponudnik predložil dokazila o referencah, vendar je na podlagi teh dokazil jasno izhajalo, da ni imel ustreznih referenc v skladu s točko 3.2. Pogojev za sodelovanje. Iz dopolnitve njegove ponudbe pa izhaja, da so bile ustrezne reference pridobljene kasneje, saj so datirane po datumu ponudbe. Vlagatelj navaja, da je že iz izpolnitve obrazcev v ponudbi izbranega ponudnika izhajalo, da so prvotne reference neustrezne, in sicer iz razloga, ker niso bile predložene v ustreznem številu, kot iz razloga, ker po vsebini niso bile skladne s pogojem iz točke 3.2 razpisne dokumentacije. Vlagatelj se sklicuje na prakso Državne revizijske komisije v smislu, da namen instituta dopustne dopolnitve ponudbe ni namenjen odpravljanju pomanjkljivosti, ki izhajajo (čeprav posredno) iz samega zapisa ponudnika že v t.i. prvotno predloženi ponudbi. Vlagatelj meni, da je v konkretnem primeru šlo za nedopustno dopolnitev ponudbe z referencami, naročnik pa je s tem, ko je izbranemu ponudniku dal možnost, da ponudbo dopolnjuje z dodatnimi referencami, kršil 82. člen ZJNVETPS in 1. odstavek 84. člena ZJNVETPS. Dopustitev takšne spremembe oz. dopolnitve ponudbe bi pomenila pridobitev nedopustne prednosti oziroma ugodnosti glede na druge ponudnike, ki so že ob oddaji ponudbe spoštovali naročnikove zahteve. Naročnikovo ravnanje je tako v nasprotju s temeljnim načelom enakopravne obravnave ponudnikov.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil dne 7.7.2010 s sklepom št. 740/820/Is, s katerim je revizijski zahtevek kot neutemeljen zavrnil. Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik za izvajalca elektromontažnih del navedel družbo Sitel d.o.o., Ljubljana, za katero je predložil 4 pozitivno ocenjene reference, in sicer na objektih RTP Litostroj, RTP Vič, RTP Polje in RTP Litija. Edina pomanjkljivost navedenih referenc je bila, da ne gre za objekte prenosnega značaja, zato je naročnik ponudnika z dopisom z dne 27.5.20101 pozval, da ponudbo dopolni tako, da predloži reference na prenosnih objektih. Ponudnik je dopolnitev pravočasno predložil, in je za izvajalca montaže predložil reference na objektih RTP Kleče, RTP Pekre, RTP Cerkno, RTP Ajdovščina, RTP Selce in RTP Podlog, ki v celoti zadoščajo pogoju iz točke 3.2 Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe, zato je naročnik dopolnitev akceptiral kot ustrezno in ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno. Naročnik se sklicuje na 82. člen ZJNVETPS in pojasnjuje, da iz navedene zakonske določbe izhaja, da pomenijo formalno nepopolnost ponudbe vse pomanjkljivosti, ki ne vplivajo na razvrstitev ponudbe glede na merila. Ker je bila v konkretnem primeru edino merilo skupna ponudbena cena, reference niso vplivale na razvrstitev glede na merila, kar pomeni, da pomanjkljivosti v zvezi z referencami v tem postopku pomenijo formalno nepopolnost ponudbe, v zvezi s katero je potrebno ponudnika pozvati na dopolnitev, mu dati dodaten rok in šele potem ga je moč izločiti. V konkretnem primeru tudi ni šlo za spreminjanje ponudbe, ki bi lahko vplivalo na njeno razvrstitev, prav tako ne gre za spreminjanje tehničnih specifikacij ali cene. Naročnik navaja, da ne držijo navedbe vlagatelja, da je izbrani ponudnik v osnovni ponudbi predložil 2 referenci za izvajalca montaže, saj je ta predložil 4 reference na enem obrazcu, ker je bil isti naročnik referenčnega posla. Naročnik navaja, da reference za objekt ČHE Avče ni niti upošteval, saj se nanaša na ponudnika samega, iz ponudbe pa izhaja, da bo montažo izvajal podizvajalec. Nadalje naročnik navaja, da ne drži, da je iz ponudbe vsebinsko izhajalo, da ponudnik tega pogoja ne izpolnjuje. Če bi to držalo ponudnik svoje ponudbe ne bi mogel v tako kratkem roku dopolniti. Vsebinsko bi do sprememb prišlo, če ponudnik teh referenc pred dopolnitvijo res ne bi imel, potem pa bi v času po roku za oddajo ponudbe opravil oz. dokončal določene referenčne posle in s tem zadostil zahtevam iz razpisne dokumentacije. Iz dopolnitve ponudbe izhaja, da so bili vsi referenčni posli zaključeni pred rokom za oddajo ponudb. Ponudnik je tako izkazal, da je pogoj izpolnjeval že pred rokom za oddajo ponudb, le predložil ni ustreznih dokazil. Naročnik tudi ne vidi razloga, zakaj bi takšno dopolnjevanje ponudb pomenilo kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov. Naročnik bi, če bi to bilo potrebno, na enak način pozval tudi preostala dva ponudnika. Ker je naročnik ravnal v skladu z 82. členom ZJNVETPS, ni mogel s takšnim ravnanjem, ki mu ga nalaga zakon, kršiti tega načela.

Vlagatelj je z obvestilom z dne 19.7.2010 naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Po pregledu dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN in na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom spor v tem ali je naročnik ponudbo izbranega ponudnika upravičeno označil kot formalno nepopolno v smislu 18. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS) ter ali je naročnik ravnal pravilno, ko je izbranemu ponudniku dopustil takšno dopolnitev ponudbe in posledično izbranega ponudnika izbral kot najugodnejšega.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v poglavju "3. Pogoji za sodelovanje" Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) med drugim v točki 3.2 določil tudi pogoj "Reference dejanskega izvajalca montaže (družbe)", in sicer v naslednji vsebini: "Ponudnik mora predložiti najmanj tri pozitivno ocenjene reference dejanskega izvajalca montaže in spuščanja v pogon na podobnih prenosnih elektroenergetskih objektih za elektromontažna dela opreme lastne rabe na področju ENTSO-E v zadnjih 5 letih (od vključno leta 2005 naprej) na prenosnih objektih (RTP-jih) napetostnega nivoja 110/x kV ali višje (Obrazec -R2: "Potrdilo o referencah dejanskega izvajalca montaže (Družbe)"priložen).".

Za dokazovanje izpolnjevanja zgoraj navedenega pogoja je naročnik predvidel obrazec R2 "Potrdilo o referencah dejanskega izvajalca montaže (Družbe)". Z vpogledom v omenjeni obrazec gre ugotoviti, da je obrazec oblikovan kot potrdilo referenčnega naročnika za referenčne posle, v katerem ta podaja izjavo, da je dejanski izvajalec montaže (družba) "â??v preteklem obdobju zadnjih 5 let (od vključno leta 2005) izvedel elektromontažna dela za opremo lastne rabe na podobni prenosni elektroenegretski objekt RTP napetostnega nivoja 110/x kV ali več na področju ENTSO-E." Na predmetnem obrazcu je naročnik med drugim predvidel tudi polja z vpisi v katera naj bi se opredelilo referenčno naročilo, in sicer je predvidel polja za vpis: št. pogodbe oz. naročila, pogodbeni objekt, projekt - RTP (natančen opis del), leto izvedbe, napetostni nivo (v kV), tip opreme, vrsta storitev, kontaktna oseba naročnika številko telefona in e-mail.

Naročnik je v točki 3.4. navodil določil: "Dejanski izvajalec je pravna oseba, ki izvaja posamezna dela (izdelava projektne dokumentacije in elektromontažna dela). Dejanski izvajalec je lahko ponudnik če sam izvaja dela, njegov konzorcialni partner ali podizvajalec za posamezen sklop del.". V točki 3.5 navodil pa je naročnik določil, da "â??bo upošteval le reference za objekte, ki so v obratovanju, in ki bodo potrjene s strani naročnikov in podane na obrazcihâ??Če naročnik ne bo mogel preveriti referenc, jih ne bo upošteval.".

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta med drugim v delu "Pozitivno ocenjene reference izvajalca montaže", na obrazcu R2 predložil referenco za objekt ČHE Avče, potrjeno s strani končnega naročnika RUDIS d.d., kjer je kot dejanskega izvajalca montaže navajal samega sebe. Poleg tega pa je izbrani ponudnik predložil tudi štiri reference za dejanskega izvajalca montaže družbo Sitel d.o.o., za objekte RTP Litostroj, RTP Vič, RTP Polje in RTP Litija, potrjene s strani končnega naročnika Elektro Ljubljana, in sicer vse na enem obrazcu R2.

Državna revizijska komisija glede na ugotovljeno dejansko stanje najprej ugotavlja, da ne držijo navedbe vlagatelja, da je izbrani ponudnik, kljub zahtevi iz razpisne dokumentacije po najmanj treh referencah dejanskega izvajalca montaže, predložil le dve referenci. Iz ponudbe izbranega ponudnika jasno izhaja, da je slednji predložil štiri reference za dejanskega izvajalca montaže, in sicer za objekte RTP Litostroj, RTP Vič, RTP Polje in RTP Litija, potrjene s strani končnega naročnika Elektro Ljubljana, vse na enem obrazcu R2.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik z dopisom z dne 27.5.2010, št. /541/ČP/36/10, izbranega ponudnika pozval, da dostavi "â??v skladu s točko 3.2. "Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe" izpolnjen in ustrezno potrjen obrazec (obrazec R2) za reference dejanskega izvajalca montaže in spuščanja v pogon na podobnih prenosnih EE objektih. Kot montažerja ste navedli družbo SITEL d.o.o. Ljubljana, nobena od priloženih referenc pa ni v zvezi s prenosnim EE objektom." Kot izhaja iz predmetnega dopisa naročnika je ta navedeno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika (t.j. da reference niso v zvezi s prenosnim EE objektom) ugotovil na podlagi analize njegove ponudbe.

Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre dalje ugotoviti, da je izbrani ponudnik na poziv naročnika temu z dopisom z dne 3.6.2010 predložil nove reference za dejanskega izvajalca montaže družbo Sitel d.o.o., in sicer reference za objekte RTP Kleče, RTP Pekre, RTP Cerkno, RTP Ajdovščina, RTP Selce in RTP Podlog, na v razpisni dokumentaciji predvidenem obrazcu R2, pri čemer je končni naročnik teh referenčnih objektov Elektro-Slovenija d.o.o. Kot je razvidno iz določitve o oddaji javnega naročila z dne 7.6.2010 je naročnik ocenil, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije in da je glede na merila najugodnejša.

Na podlagi zgoraj ugotovljenih dejstev, kot tudi na podlagi revizijskih navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija ugotovila, da med strankama ni sporno, da reference dejanskega izvajalca montaže, kot so bile prvotno predložene v ponudbi izbranega ponudnika, niso skladne z zahtevami razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Iz opredelitve pogoja iz točke 3.2 "Reference dejanskega izvajalca montaže (družbe)"in pripadajočega obrazca R2 izhaja, da so morali ponudniki za izpolnitev predmetnega pogoja predložiti najmanj tri pozitivno ocenjene reference dejanskega izvajalca montaže, ki se nanašajo na podobne prenosne elektroenergetske objekte (RTP). Posledično je potrebno ugotoviti, da referenc, ki se ne nanašajo na prenosne elektroenergetske objekte ni mogoče šteti kot ustrezne. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz naročnikovega poziva z dne 27.5.2010 izhaja, da je naročnik sam na podlagi analize ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da se predložene reference izbranega ponudnika ne nanašajo na prenosne elektroenergetske objekte, zaradi česar je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe in je pri tem določil, da bo upošteval le dopolnitve ponudbe, ki bodo naročniku predložene v določenem roku. Na podlagi navedenega je tako potrebno ugotoviti, da je naročnik kljub ugotoviti, da reference za dejanskega izvajalca montaže, predložene v ponudbi izbranega ponudnika, niso skladne z zahtevami razpisne dokumentacije, ker niso v zvezi s prenosnimi elektroenergetskimi objekti, tega pozval, da odpravi (formalno) nepopolnost svoje ponudbe v smislu 1. odstavka 82. člena ZJNVETPS (čeprav tega naročnik ni izrecno zapisal). Izbrani ponudnik je svojo ponudbo dopolnil s predložitvijo novih referenc za dejanskega izvajalca montaže (dne 3.6.2010), naročnik pa je posledično njegovo ponudbo označil kot popolno in ga izbral kot najugodnejšega ponudnika.

Državna revizijska komisija je v zvezi s pojmom formalno nepopolne ponudbe iz 18. točke prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS v svojih odločitvah že večkrat zapisala (glej npr. odločitve v zadevah št. 018-087/2008, 018-11/2009, 018-135/2009 itd.), da o formalni nepopolnosti lahko govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata torej vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Državna revizijska komisija je ob tem tudi že pojasnila, da v primeru, ko ponudnik v ponudbi navede, da določeno naročnikovo zahtevo izpolnjuje na določen način (z določenim sredstvom, resursom itd.), tega načina ne more naknadno spreminjati, temveč ga lahko le pojasnjuje in dopolnjuje - povedano drugače, v okviru instituta odprave formalnih pomanjkljivosti torej ni dopustno spreminjanje obstoječe ponudbene vsebine. V nasprotnem primeru bi pomenilo, da bi lahko vsak ponudnik, za katerega bi naročnik ugotovil, da ne izpolnjuje določenega pogoja oz. zahteve, v tem delu spremenil ponudbo in naročniku naknadno (po preteku roka za predložitev ponudb) predložil dokumentacijo, ki bi se nanašala na ustrezno spremenjeni način izpolnjevanja pogoja, skladen z določili razpisne dokumentacije. Na ta način bi lahko ponudnik kadarkoli po preteku roka za predložitev ponudbe spremenil svojo ponudbo iz nepopolne v popolno, to pa bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti z načelom enakopravne obravnave ponudnikov.

Kot že ugotovljeno je naročnik sam ugotovil, da prvotno predložene reference za dejanskega izvajalca montaže v ponudbi izbranega ponudnika niso ustrezne, ker se ne nanašajo na prenosne elektroenergetske objekte. Državna revizijska komisija tako, kljub trditvam naročnika, da gre v tem primeru za formalno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika ugotavlja, da je ugotovljena, in med strankama nesporna pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika, vsebinske narave. Drugače povedano, predložene reference niso bile ustrezne po vsebini in ne nepopolne v formi, takšne pomanjkljivosti reference pa v okviru instituta odprave formalnih pomanjkljivosti ponudbe ni dopustno odpravljati, saj bi to pomenilo spreminjanje vsebine ponudbe izbranega ponudnika v nasprotju z določbami ZJNVETPS. V konkretnem primeru je izbrani ponudnik na poziv naročnika ponudbo dopolnil s predložitvijo novih referenc, ki so se nanašale na druge referenčne objekte in so bile potrjene s strani drugega naročnika. Slednje jasno kaže na to, da izbrani ponudnik svoje ponudbe (po roku za oddajo ponudb) ni dopolnil, temveč jo je vsebinsko spremenil, na način, ki ni skladen z določbami ZJNVETPS. Ker je takšno dopolnjevanje ponudbe neskladno z ZJNVETPS je posledično tudi neupoštevno.

Ker je naročnik izbranega ponudnika pozval na dopolnitev, ki ni skladna z določbami ZJNVETPS oz. ker je dovolil nedopustno spremembo obstoječe ponudbene vsebine in ponudbo izbranega ponudnika izbral kot najugodnejšo, je s tem ravnal v neskladju z določilom prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS.

Državna revizijska komisija je zato na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 18.6.2010 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila z dne 7.6.2010, št. /240/ML/36/10.

Ob tem Državna revizijska komisija še pripominja, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična in ne reformatorična pooblastila. Državna revizijska komisija lahko na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da bodisi zahtevek za revizijo zavrže, zavrne ali zahtevku ugodi tako, da bodisi postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija zato v obravnavanem primeru ne more odločati o izboru ponudb.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, in sicer takso v višini 10.000,00 EUR.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, kot potrebne priznava stroške takse za revizijski zahtevek v višini 2.500,00 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelja opominja, da je bil zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago po odprtem postopku, za katerega ZJNVETPS ne določa obveznosti objave. Iz sklepa o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila z dne 3.3.2010 namreč izhaja, da je ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila 155.00,00 EUR brez DDV, kar pomeni, da naročnik predmetnega javnega naročila ni bil dolžan objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Zato je bil vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo v skladu z 22. členom ZRPJN dolžan plačati takso v višini 2.500,00 EUR. Iz potrdila o plačilu takse izhaja, da je vlagatelj dne 23.6.2010 na račun RS, Ministrstva za finance, nakazal znesek 10.000,00 EUR. Državna revizijska komisija tako vlagatelja opozarja, da lahko od RS, Ministrstva za finance, zahteva vrnitev preveč plačane takse v znesku 7.500,00 EUR.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.500,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa od plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 10.8.2010.



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Elektro-Slovenija d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana;
- C & G zastopanje, svetovanje in inženiring d.o.o., Riharjeva ulica 38, Ljubljana;
- KORONA D.D., Cesta v Mestni log 88A, Ljubljana;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana;
- arhiv Državne revizijske komisije (spis zadeve).

Natisni stran