Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-134/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija republike Slovenije za ceste

    Številka: 018-134/2010-24
    Datum sprejema: 23. 7. 2010

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice Sonje Drozdek-šinko, članice Miriam Ravnikar šurk in članice mag. Nataše Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Obvoznica škofja Loka - II. in III. [e]tapa" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SCT, d. d., Ljubljana, Slovenija, Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: prvi vlagatelj), katerega zastopa odvetnik Andrej Rauter, Trdinova 7, 1000 Ljubljana, ter zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj CPM, d. d., Iztokova ulica 30, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: drugi vlagatelj), katerega zastopa odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva cesta 5, 1000 Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 23. julija 2010 sprejela

    odločila:

    1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, z dne 14. maja 2010, ter obravnavanje zahtevka za revizijo drugega vlagatelja, z dne 20. maja 2010, se združi v en revizijski postopek.

    2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, z dne 14. maja 2010, se zavrne kot neutemeljen.

    3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, z dne 20. maja 2010, se zavrne kot neutemeljen.

    4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    6. Prvi vlagatelj mora v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01813410), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 10.000,00 eurov (EUR).

    7. Drugi vlagatelj mora v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01813410), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 10.000,00 eurov (EUR).

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 31. julija 2009 oziroma dne 08. decembra 2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Obvoznica škofja Loka - II. in III. [e]tapa" (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila), obvestilo o javnem naročilu za oddajo zadevnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo objavljeno
    - na Portalu javnih naročil dne 21. decembra 2009 (pod številko objave JN10538/2009)
    - v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2009/S 248, z dne 24. decembra 2009, pod številko dokumenta 355974
    (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Naročnik je dne 20. aprila 2010 sprejel "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka 43001-133/2009-65 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku PRIMORJE, d. d., Vipavska cesta 3, 5270 Ajdovščina (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša).

    Odločitev o oddaji naročila je, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prvi vlagatelj prejel dne 23. aprila 2010, drugi vlagatelj pa dne 03. maja 2010. Kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti, je
    - prvi vlagatelj dne 28. aprila 2010 na pošto oddal vlogo "ZAHTEVA ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE O ODDAJI NAROČILA (po 3. odstavku 79. člena ZJN-2)" in "ZAHTEVA ZA VPOGLED V DOKUMENTACIJO POSTOPKA (po 6. odstavku 22. člena ZJN-2", z dne 26. aprila 2010,
    - drugi vlagatelj dne 05. maja 2010 na pošto oddal vlogo "VLOGA ZA DODATNO OBRAZLOŽENO OBVESTILO IN ZAHTEVA ZA VPOGLED V PONUDBO IZBRANEGA PONUDNIKA V POSTOPKU ODDAJE JAVNEGA NAROČILA"â??, številka 0074-04/03/10 DV, z dne 05. maja 2010.

    Naročnik je dne 03. maja 2010 sprejel dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, številka 43001-133/2009/69, ki jo je prvi vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 05. maja 2010. Naročnik je dne 10. maja 2010 sprejel tudi dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, številka 43001-133/2009/74 (obe vlogi v nadaljnjem besedilu: dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila), ki jo je drugi vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, po pošti prejel dne 12. maja 2010.

    Prvi vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti, dne 14. maja 2010 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 14. maja 2010, ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke, prejel dne 17. maja 2010 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da naročnik odločitev o oddaji naročila razveljavi, ugotovi, da je izbrana ponudba nepopolna in jo zato izloči, pa tudi, da ugotovi, da je ponudba prvega vlagatelja formalno popolna, pravilna, primerna in najugodnejša, v posledici pa zadevno javno naročilo odda prvemu vlagatelju. Prvi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka. V obrazložitvi zahtevka za revizijo prvi vlagatelj
    - zatrjuje, da je ugotovitev naročnika, po kateri naj bi imel prvi vlagatelj v zadnjih šestih mesecih pred rokom za oddajo ponudb, to je v času od 14. do 15. septembra 2009 in v času od 04. do 05. novembra 2009, blokiran (transakcijski) račun pri Abanki Vipa, d. d., napačna in nezakonita, naročnik pa je nepravilno ugotovil dejansko stanje, ko je njegovo ponudbo opredelil kot nepopolno. Prvi vlagatelj v ta namen predlaga tudi izvedbo dokazov, iz katerih naj bi izhajalo, da je pri proceduri (banke) prišlo do programske napake, katera je na transakcijskem računu neupravičeno aktivirala "status IZV", ki v register transakcijskih računov, katerega upravlja Banke Slovenije, posledično javi oznako "R";
    - zatrjuje absolutno bistveno kršitev določil postopka, saj naročnik, ki je očitno neutemeljeno dvomil v resničnost izjave o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev, podpisane pod kazensko in materialno odgovornostjo, prvega vlagatelja ni pozval, da predloži zahtevano dodatno dokazilo o izpolnjevanju ekonomsko-finančnega pogoja (BON ali drugo enakovredno dokazilo ali potrdilo poslovne banke), kot to sicer izhaja iz Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe. Po prepričanju prvega vlagatelja je naročnik tako kršil tudi 7., 9., 44. in 78. člen ZJN-2, saj mu ni omogočil, da bi svojo ponudbo dopolnil;
    - zatrjuje nepopolnost in nepravilnost izbrane ponudbe, saj naj ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne bi izpolnjeval pogoja glede kadrovskih zmogljivosti. Po zatrjevanju prvega vlagatelja naj D. T., nadomestnik odgovornega vodje del, že v času objave javnega razpisa ne bi bil več zaposlen pri ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, slednji pa naj bi posredoval neresnična in zavajajoča dokazila v zvezi s tem. Prvi vlagatelj smiselno podobno zatrjuje tudi za inženirja C. T. (funkcija odgovorni vodja del - predorski), ki naj bi bil zaposlen pri podizvajalcu, prav tako pa naj ne bi izpolnjeval pogojev za odgovornega vodjo del zahtevanih objektov "skladno z ZGO-1";
    - zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, iz razloga, ker ne izpolnjuje ekonomsko-finančnega pogoja, ni mogel predložiti popolne ponudbe. Prvi vlagatelj ob tem dodaja, da ima ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, zapadle neporavnane obveznosti do prvega vlagatelja in družb v sistemu prvega vlagatelja (kateri do njega nastopa kot dobavitelj in podizvajalec v posameznih javnih naročilih), zato izjave o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev ni mogel predložiti, če pa jo je, je ta neresnična.

    Drugi vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti, dne 20. maja 2010 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 20. maja 2010, ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke, prejel dne 21. maja 2010 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da naročnik (Državna revizijska komisija) zahtevku za revizijo v celoti ugodi, razveljavi odločitev o oddaji naročila ter dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, kot najugodnejšega ponudnika pa izbere drugega vlagatelja. Drugi vlagatelj zahteva tudi povrnitev revizijskih stroškov. V obrazložitvi zahtevka za revizijo drugi vlagatelj
    - zatrjuje, da naročnikova ugotovitev o blokadi transakcijskih računov ni pravilna, naročnik pa je njegovo ponudbo neupravičeno štel za nepopolno, saj izpolnjuje vse zahtevane ekonomsko-finančne in ostale pogoje, prav tako pa je ponudil najnižjo ceno;
    - zatrjuje, da podatki, da je imel v času od 30. oktobra 2009 do 03. novembra 2009 blokiran transakcijski račun pri Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., v času od 26. oktobra 2009 do 27. oktobra 2009 pa transakcijski račun pri Banki Celje, d. d., niso pravilni, ob tem pa dodaja, da so evidence poslovnih bank izvorne za podatke o blokadah (transakcijskih računov);
    - zatrjuje, da mu je naročnik vpogled v dokument v zvezi z izpolnjevanjem spornega pogoja dovolil šele po izteku roka za vložitev zahtevka za revizijo, s čimer mu je kršil pravico do učinkovite uporabe pravnega varstva z revizijo;
    - zatrjuje, da je naročnik neutemeljeno in nepravilno navedel blokado (njegovega) računa (odprtega pri) "NLB". Omenjena navedba je po prepričanju drugega vlagatelja pravno nerelevantna, ker ne more predstavljati obrazložitve odločitve v smislu 1. odstavka 79. člena ZJN-2, saj datuma blokad ne sodita pod časovni okvir, določen v točki 3.1.2.2 Navodil (za pripravo ponudb).

    Naročnik je prvega vlagatelja s pozivom številka 43001-133/2009/81, z dne 18. maja 2010, pozval na navedbo potrdila o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Omenjeni poziv je prvi vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 20. maja 2010, dne 21. maja 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti, priporočeno na pošto oddal vlogo "POTRDILO O PLAČILU TAKSE", z dne 21. maja 2010, skupaj s prilogo.

    Naročnik je dne 04. junija 2010 sprejel sklep številka 43001-133/2009/89 in sklep številka 43001-133/2009/88 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerima je zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljena, kot neutemeljeni pa je zavrnil tudi zahtevi prvega in drugega vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja naročnik
    - zatrjuje, da je podatke o blokadah transakcijskih računov pridobil od Banke Slovenije, iz priloženih obvestil in potrdil pa ni razvidno, da bi Abanka Vipa, d. d., obvestila Banko Slovenije o domnevnih programskih napakah pri prenosu podatkov;
    - zatrjuje, da so navedbe prvega vlagatelja, po katerih naj bi ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne izpolnjeval pogoja glede kadrovskih zmogljivosti, pavšalne, zanje pa prvi vlagatelj ni predložil "nobene dokazne dokumentacije". Naročnik pri tem še dodaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteve, da bi moral biti odgovorni vodja del zaposlen pri ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pogoje za odgovornega vodjo del pa določa "ZGO-1". Za priznavanje poklicnih kvalifikacij, kot pogoj za občasno opravljanje reguliranega poklica tujih državljanov v Republiki Sloveniji, je pristojna Inženirska zbornica Slovenije (v vmesnem obdobju pristojno ministrstvo), nikakor pa ne prvi vlagatelj;
    - zatrjuje, da je prvi vlagatelj v povezavi z izkazovanjem neporavnanih obveznosti do prvega vlagatelja oziroma do družb v sistemu prvega vlagatelja predložil 11 situacij (računov), ki jih je izstavil ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, od teh pa so s strani investitorja (ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša) potrjene le tri. Naročnik še dodaja, da prvi vlagatelj ni predložil nobenih dokazil, iz katerih bi bilo razvidno, da navedene terjatve izvirajo "iz poslov javnega naročanja", pri tem pa se sklicuje na sklep Državne revizijske komisije, številka 018-278/2009-11, z dne 14. decembra 2009.

    V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja naročnik
    - zatrjuje, da je podatke o blokadah transakcijskih računov pridobil od Banke Slovenije, iz priloženih obvestil in potrdil pa ni razvidno, da bi Abanka Vipa, d. d., obvestila Banko Slovenije o domnevnih programskih napakah pri prenosu podatkov;
    - zatrjuje, da je drugemu vlagatelju omogočil vpogled, drugi vlagatelj pa ni vpogledal v dokumentacijo, iz katere so razvidni razlogi za zavrnitev njegove ponudbe,
    - zatrjuje, da blokada računa drugega vlagatelja (odprtega) pri "NLB" ob preverjanju ekonomsko-finančnega pogoja sploh ni bila upoštevana in je kot taka irelevantna.

    Kot to izhaja iz naročniku vrnjenih poštnih povratnic, sta tako prvi kot drugi vlagatelj odločitev o zahtevku prejela dne 07. junija 2010. Prvi vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti, dne 10. junija 2010 priporočeno na pošto oddal vlogo "ZAHTEVA ZA NADALJEVANJE POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", z dne 09. junija 2010, ki jo je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke, prejel dne 11. junija 2010, drugi vlagatelj pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti, dne 09. junija 2010 priporočeno s povratnico na pošto oddal vlogo "OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO ZA REVIZIJO POSTOPKOV ODDAJE JAVNIH NAROČIL", z dne 09. junija 2010, ki jo je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke, prejel dne 10. junija 2010.

    Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 43001-133/2009/91, z dne 11. junija 2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik je dokumentacijo Državni revizijski komisiji odstopil tudi dne 23. junija 2010.

    Državna revizijska komisija je dodatna pojasnila ter podatke, potrebne za odločitev o zadevi, pridobila dne 01. julija 2010, dne 05. julija 2010, dne 19. julija 2010 in dne 20. julija 2010.

    Dne 13. julija 2010 je Državna revizijska komisija prejela tudi vlogi ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, in sicer:
    - vlogo "opr.št.: SPL 107/2010", z dne 12. julija 2010, poimenovano "POJASNILO V ZVEZI Z REVIZIJSKIM ZAHTEVKOM družbe SCT d.d.",
    - vlogo "opr.št.: R-12/2010", z dne 12. julija 2010, poimenovano "POJASNILO V ZVEZI Z REVIZIJSKIM ZAHTEVKOM družbe CPM d.d.".

    Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, prejetih dodatnih pojasnil, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

    V konkretnem primeru sta prvi oziroma drugi vlagatelj zoper ravnanja istega naročnika, storjena v postopku oddaje istega javnega naročila ("Obvoznica škofja Loka - II. in III. [e]tapa"), pred istim organom pravnega varstva vložila vsak svoj zahtevek za revizijo, Državna revizijska komisija pa je, zaradi pospešitve obravnavanja, na podlagi prvega odstavka 300. člena ZPP obravnavanje obeh zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je zadevnim sklepom.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz obvestila o zadevnem naročilu, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 21. decembra 2009, v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije pa dne 24. decembra 2009, pod točko "IV.1.1)" "Vrsta postopka" izhaja, da se predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku. Smiselno povsem enak zaključek izhaja tudi iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila. Ker se zadevno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, obvestilo o javnem naročilu iz 2. točke prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) pa je bilo objavljeno pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010 - ZJN-2B; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2B), torej pred dnem 11. aprila 2010, se postopek oddaje zadevnega javnega naročila na podlagi prvega odstavka 58. člena ZJN-2B izvede po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo (novele) ZJN-2B.

    Državna revizijska komisija je v posledici navedenega najprej obravnavala navedbe prvega vlagatelja, v katerih ta zatrjuje, da je ugotovitev naročnika, po kateri naj bi imel prvi vlagatelj v zadnjih šestih mesecih pred rokom za oddajo ponudb, to je v času od 14. do 15. septembra 2009 in v času od 04. do 05. novembra 2009, blokiran (transakcijski) račun pri Abanki Vipa, d. d., napačna in nezakonita, naročnik pa naj bi nepravilno ugotovil dejansko stanje, ko je njegovo ponudbo opredelil kot nepopolno.

    V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, pri tem pa ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (Navodilih za pripravo ponudb) med drugim določil, da se ponudbo zavrne, če ponudnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti ali zahtev iz specifikacije naročila (tretji odstavek točke "2.11 Pregled in presoja ponudb"). Prav tako je naročnik v razpisni dokumentaciji (Navodilih za pripravo ponudb) določil, da mora ponudnik zagotoviti, da so izpolnjeni vsi pogoji za priznanje sposobnosti, vsak "gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi (ponudnik, partner, podizvajalec)", pa "mora glede na posel, ki ga prevzema v ponudbi, izpolnjevati osnovne in ekonomsko-finančne pogoje ter pogoje glede referenc in solidnosti" (točka "3.1 Pogoji za priznanje sposobnosti"). Vsak gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, mora za prevzeti posel predložiti dokazila o izpolnjevanju osnovnih in ekonomsko-finančnih pogojev, dokazila pa se zloži po vrsti kot si slede pogoji za priznanje sposobnosti (točka "4.1.4 Dokazila o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti").

    Iz točke 3.1.2.2 razpisne dokumentacije (Navodil za pripravo ponudb) tako izhaja zahteva naročnika, da "[g]ospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi v zadnjih šestih mesecih pred rokom za oddajo ponudbe ni imel blokiranega nobenega transakcijskega računa.
    dokazilo: Izjava o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev, skladna s predlogo.
    opomba: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva listino BON2 ali drugo enakovredno dokazilo, oziroma potrdilo ponudnikove poslovne banke, iz katerega je razvidno izpolnjevanje tega pogoja". Vsebinsko enaka zahteva pod točko "III.2.2)" "Poslovna in finančna sposobnost" izhaja tudi iz objave na Portalu javnih naročil, z dne 21. decembra 2009, številka objave JN10538/2009.

    Ob upoštevanju dejstva, da
    - je naročnik z odgovorom na vprašanje, objavljenim na Portalu javnih naročil ("Datum objave: 12.2.2010, 14:02"), rok za oddajo ponudb najprej podaljšal na 26. februar 2010 do 9.00 ure, z odgovorom na vprašanje, objavljenim na Portalu javnih naročil ("Datum objave: 22.2.2010, 13:04"), pa na 04. marec 2010 do 9.00 ure,
    - so morali gospodarski subjekti, ki nastopajo v ponudbi, izpolnjevati pogoj, da v zadnjih šestih mesecih pred rokom za oddajo ponudbe niso imeli blokiranega nobenega (svojega) transakcijskega računa,
    je Državna revizijska komisija zaključila, da so morali gospodarski subjekti, ki nastopajo v ponudbi, izkazati, da nobenega (svojega) transakcijskega računa niso imeli blokiranega v zadnjih šestih mesecih pred 04. marcem 2010.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo prvega vlagatelja, pri tem pa ugotovila, da je slednji v njej predložil izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec "IZJAVA O IZPOLNJEVANJU EKONOMSKO - FINANČNIH POGOJEV", ki ga je naročnik predvidel kot dokazilo za izkazovanje izpolnjevanja pogoja iz točke 3.1.2.2 ("Ekonomsko-finančna sposobnost"). V omenjeni izjavi je prvi vlagatelj med drugim izjavil, da v zadnjih šestih mesecih pred rokom za oddajo ponudbe ni imel blokiranega nobenega transakcijskega računa, zavezal pa se je tudi, da bo na podlagi poziva naročniku v določenem roku predložil zahtevano dokazilo (BON2, drugo enakovredno dokazilo ali potrdilo poslovne banke) o izpolnjevanju omenjenega pogoja.

    Naročnik je kljub temu, da je prvi vlagatelj v svoji ponudbi predložil izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec "IZJAVA O IZPOLNJEVANJU EKONOMSKO - FINANČNIH POGOJEV", navedbe v omenjenem obrazcu na podlagi izpisa Banke Slovenije (številka 29.40-2584/10-VL, z dne 19. marca 2010) preveril, pri tem pa ugotovil, da je imel prvi vlagatelj v času od 14. do 15. septembra 2009 in v času od 04. do 05. novembra 2009 blokiran (svoj) transakcijski račun, odprt pri Abanki Vipa, d. d. Kot izhaja iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, je naročnik ponudbo prvega vlagatelja iz omenjenega razloga (zaradi neizpolnjevanja ekonomsko-finančnih pogojev) opredelil kot nepopolno.

    Ker prvi vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ugotovitev naročnika, po kateri naj bi imel v zadnjih šestih mesecih pred rokom za oddajo ponudb blokiran (transakcijski) račun pri Abanki Vipa, d. d., napačna in nezakonita, naročnik pa naj bi nepravilno ugotovil dejansko stanje, ko je njegovo ponudbo opredelil kot nepopolno, je Državna revizijska komisija sledila dokaznim predlogom prvega vlagatelja in izvedla dokaze "[p]otrdilo Abanke Vipa d.d. o poravnanih obveznostih z dne 15.9.2009", "[i]zstavitev potrdila Abanke Vipa d.d. o poravnanih obveznostih na dan 15.9.2009", "[o]bvestilo Abanke Vipa d.d. o dodatnem varovalu za pravilno vzpostavitev statusa IZV, z dne 6.11.2009", "[i]zstavitev potrdila Abanke Vipa d.d. o poravnanih obveznostih na dan 5.11.2009" in "[p]otrdilo Abanek Vipa d.d. o poravnanih obveznostih z dne 5.11.2009". V posledici izvedbe omenjenih dokazov je Državna revizijska komisija ugotovila, da je Abanka Vipa, d. d., Slovenska cesta 58, 1517 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Abanka Vipa, d. d.),
    - v svojem dopisu z dne 15. septembra 2009, poimenovanem "Zadeva: Izstavitev Potrdila o poravnanih obveznostih na dan 15.09.2009",
    - v svojem dopisu z dne 05. novembra 2009, poimenovanem "Zadeva: Izstavitev Potrdila o poravnanih obveznostih na dan 05.11.2009",
    zapisala, da je pri proceduri, ki je bila sprožena ob 16. uri in 35 minut, prišlo do programske napake in prvemu vlagatelju na transakcijskem računu neupravičeno aktivirala status "IZV", ki posledično konec delovnega dne javi v register transakcijskih računov Banke Slovenije oznako "R". Glede na navedeno je Abanka Vipa, d. d., zaključila, da prvi vlagatelj ne bi smel imeti blokiranega transakcijskega računa, izstavila pa je tudi
    - "POTRDILO O PORAVNANIH OBVEZNOSTIH", z dne 15. septembra 2009, ki "pravilno izkazuje podatke glede neblokiranega računa v preteklih šestih mesecih do vključno 15.09.2009",
    - "POTRDILO O PORAVNANIH OBVEZNOSTIH", z dne 05. novembra 2009, ki "pravilno izkazuje podatke glede neblokiranega računa od dneva odprtja transakcijskega računa do vključno 05.11.2009".
    Iz dokumenta, navedenega v prvi alineji, izhaja, da prvi vlagatelj v preteklih šestih mesecih do vključno dneva izstavitve potrdila nima blokiranega transakcijskega računa in na dan izstavitve potrdila nima neporavnanih dospelih obveznosti. Iz dokumenta, navedenega v drugi alineji, izhaja, da prvi vlagatelj od dneva odprtja transakcijskega računa pa do vključno dneva izstavitve potrdila nima blokiranega transakcijskega računa in na dan izstavitve potrdila nima neporavnanih dospelih obveznosti. V dopisu z dne 06. novembra 2009, poimenovanem "Zadeva: Obvestilo o dodatnem varovalu za pravilno vzpostavitev statusa IZV", Abanka Vipa, d. d., še zatrjuje, da je, da se opisana napaka ne bi več ponovila, uvedla dodatno varovalo, po katerem se konec vsakega delovnega dne sproži ročna obdelava, ki bi v primeru, da avtomatska obdelava tekom delovnega dne ne bi delovala pravilno, ponovno preverila pri vseh komitentih status "IZV", ga pravilno vzpostavila ali ukinila.

    V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prvi vlagatelj s priloženimi dokazi uspel prepričljivo izkazati, da je pri proceduri, ki je bila sprožena v Abanki Vipa, d. d., prišlo do programske napake, ta pa je prvemu vlagatelju na transakcijskem računu neupravičeno aktivirala status "IZV", ki posledično konec delovnega dne javi v register transakcijskih računov Banke Slovenije oznako "R", torej podatek o vzpostavljeni evidenci o neporavnanih obveznostih na transakcijskem računu. Ker
    - so bili na podlagi Zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 110/2006 - ZPlaP-UPB3, 131/2006 - ZBan-1, 102/2007 - ZPlaP-D, 126/2007 - ZFPPIPP in 58/2009 - ZPlaSS; v nadaljnjem besedilu: Zakon o plačilnem prometu) izvajalci plačilnega prometa (banke), ki vodijo transakcijske račune, tisti, ki morajo tekoče zagotavljati podatke za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih računov (četrti odstavek 28. člena Zakona o plačilnem prometu),
    - so na podlagi Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/2009 in 34/2010 - ZPlaSS-A; v nadaljnjem besedilu: Zakon o plačilnih storitvah in sistemih) banke, ki vodijo transakcijske račune (ter Uprava Republike Slovenije za javna plačila glede podračunov, ki jih vodi v skladu z zakonom), tiste, ki morajo Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve tekoče zagotavljati podatke za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih računov (prvi odstavek 144. člena v povezavi z 238. členom Zakona o plačilnih storitvah in sistemih),
    - na podlagi Zakona o plačilnih storitvah in sistemih ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo transakcijske račune imetnikov, zbirajo podatke o dospelih neporavnanih obveznostih teh imetnikov ter o prometu in stanjih na njihovih transakcijskih računih, te podatke pa posredujejo Davčni upravi Republike Slovenije, Carinski upravi Republike Slovenije in Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (219. člen Zakona o plačilnih storitvah in sistemih),
    - iz Navodila o vsebini, načinu in rokih, v katerih izvajalci plačilnega prometa zagotavljajo podatke za statistične in druge z zakoni določene namene (Uradni list RS, št. 8/2009, 47/2009 in 58/2009; v nadaljnjem besedilu: Navodilo o vsebini, načinu in rokih, v katerih izvajalci plačilnega prometa zagotavljajo podatke za statistične in druge z zakoni določene namene), ki je veljalo do dne 31. decembra 2009, izhaja, da izvajalci plačilnega prometa (banke) vodijo evidenco o dospelih neporavnanih obveznostih poslovnih subjektov, katerih račune vodijo,
    - iz Navodila o vsebini, načinu in rokih zbiranja in posredovanja podatkov o dospelih neporavnanih obveznostih poslovnih subjektov ter o prometu in stanjih na njihovih transakcijskih računih (Uradni list RS, št. 102/2009 in 49/2010; v nadaljnjem besedilu: Navodilo o vsebini, načinu in rokih zbiranja in posredovanja podatkov o dospelih neporavnanih obveznostih poslovnih subjektov ter o prometu in stanjih na njihovih transakcijskih računih) izhaja, da ponudniki plačilnih storitev (banke) vodijo evidenco o dospelih neporavnanih obveznostih poslovnih subjektov,
    je Državna revizijska komisija zaključila, da je v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo prvi vlagatelj uspel izkazati kršitve naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Naročnik je namreč s tem, ko je ponudbo prvega vlagatelja izločil iz postopka javnega naročanja, pa čeprav je ta s predložitvijo izpolnjenega, podpisanega in žigosanega obrazca "IZJAVA O IZPOLNJEVANJU EKONOMSKO - FINANČNIH POGOJEV" izkazal, da je izpolnil pogoj, določen v točki 3.1.2.2 razpisne dokumentacije (Navodil za pripravo ponudb), v postopku pa ni bilo izkazano, da bi bila ta izjava neresnična, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 8. člena ZJN-2 (načelo transparentnosti javnega naročanja) in prvim ter drugim odstavkom 9. člena ZJN-2 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov), pa tudi določbe lastne razpisne dokumentacije.

    Če izvajalec plačilnega prometa oziroma ponudnik plačilnih storitev (banka) namreč ugotovi, da so podatki o dospelih neporavnanih obveznostih poslovnih subjektov v evidenci nepravilni, mora s (takojšnjim) popravkom zagotoviti pravilnost podatkov v evidenci (11. člen Navodila o vsebini, načinu in rokih, v katerih izvajalci plačilnega prometa zagotavljajo podatke za statistične in druge z zakoni določene namene ter 5. člen Navodila o vsebini, načinu in rokih zbiranja in posredovanja podatkov o dospelih neporavnanih obveznostih poslovnih subjektov ter o prometu in stanjih na njihovih transakcijskih računih), prvi vlagatelj pa je v konkretnem primeru uspel prepričljivo izkazati, da je pri proceduri, ki je bila sprožena v Abanki Vipa, d. d., prišlo do programske napake. Ne glede na vprašanje, ali je ponudnik plačilnih storitev oziroma izvajalec plačilnega prometa (banka) svojo dolžnost s (takojšnjim) popravkom zagotoviti pravilnost podatkov v evidenci o dospelih neporavnanih obveznostih izvršil, zgolj opustitev dolžnega ravnanja ponudnika plačilnih storitev oziroma izvajalca plačilnega prometa (banke) še vedno ne spremeni dejstva, da je do napake prišlo (zaradi ugotovljene napake pa ne bi smelo priti do blokade transakcijskega računa). Oznaka "R", torej podatek o vzpostavljeni evidenci o neporavnanih obveznostih na transakcijskem računu, je (bila) le posledica določenega dejstva in ni konstitutivnega značaja. V konkretnem primeru torej za prvega vlagatelja, ob upoštevanju dejstva, da je prvi vlagatelj s priloženimi dokazi uspel prepričljivo izkazati, da je pri proceduri, ki je bila sprožena v Abanki Vipa, d. d., prišlo do programske napake, oznaka "R", ki izhaja iz izpisa Banke Slovenije (številka 29.40-2584/10-VL, z dne 19. marca 2010), za prvega vlagatelja ne more imeti škodljivih posledic. Državna revizijska komisija se pri tem ni spuščala v vprašanje morebitne (odškodninske) odgovornosti ponudnika plačilnih storitev oziroma izvajalca plačilnega prometa za opustitev dolžnega ravnanja, po katerem mora, če ugotovi, da so podatki o dospelih neporavnanih obveznostih poslovnih subjektov v evidenci nepravilni, s (takojšnjim) popravkom zagotoviti pravilnost podatkov v evidenci.

    Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni obravnavala revizijskih navedb prvega vlagatelja, v katerih ta zatrjuje absolutno bistveno kršitev določil postopka (naročnik, ki je dvomil v resničnost izjave o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev, podpisane pod kazensko in materialno odgovornostjo, naj bi namreč prvega vlagatelja ne pozval, da predloži dodatno dokazilo o izpolnjevanju ekonomsko-finančnega pogoja - BON, drugo enakovredno dokazilo ali potrdilo poslovne banke - kot to sicer izhaja iz Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe), saj to ne bi v ničemer prispevalo k pravilnosti in zakonitosti zadevne odločitve Državne revizijske komisije glede vprašanja (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo prvega vlagatelja v delu, ki se nanaša na zatrjevane kršitve naročnika v povezavi z označitvijo njegove ponudbe za nepopolno, prav tako pa ne bi moglo vplivati na položaj prvega vlagatelja v zadevnem revizijskem postopku.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe prvega vlagatelja, v katerih ta zatrjuje nepopolnost in nepravilnost izbrane ponudbe.

    V sklopu omenjenih navedb je Državna revizijska komisija najprej obravnavala navedbe prvega vlagatelja, v katerih ta zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne izpolnjuje pogoja glede kadrovskih zmogljivosti. Po zatrjevanju prvega vlagatelja naj tako D. T., nadomestnik odgovornega vodje del, že v času objave javnega razpisa ne bi bil več zaposlen pri ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, slednji pa naj bi posredoval neresnična in zavajajoča dokazila v zvezi s tem. Prvi vlagatelj smiselno podobno zatrjuje tudi za inženirja C. T. (funkcija odgovorni vodja del - predorski), ki naj bi bil zaposlen pri podizvajalcu.

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati zatrjevanih kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 2) pravilno ugotavlja že naročnik, namreč "v razpisni dokumentaciji ni zahteve, da mora biti odgovorni vodja del zaposlen pri izbranem ponudniku". Naročnik je tako v točki 3.1.4 ("Kadrovske zmogljivosti") razpisne dokumentacije (Navodil za pripravo ponudb), katere vsebina je bila spremenjena z odgovori na vprašanja - pojasnili ("Datum objave: 17.2.2010, 14:52"), določil (zgolj), da mora ponudnik zagotoviti odgovornega vodjo del za zahtevne objekte, ki izpolnjuje postavljene zahteve, ne pa, da mora ponudnik zagotoviti odgovornega vodjo del, ki je pri njem zaposlen. Takšna zahteva ne izhaja niti iz obrazca "PODATKI O KADROVSKIH ZMOGLJIVOSTIH", ki ga je naročnik predvidel kot dokazilo za izkazovanje izpolnjevanja pogoja iz točke 3.1.4 ("Kadrovske zmogljivosti"). V posledici navedenega prvi vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati niti, da bi ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v tem delu "posredoval neresnična in zavajajoča dokazila in bi v skladu z 77. členom ZJN-2 moral biti izločen".

    V nadaljevanju se je Državna revizijska komisija opredeljevala do navedb prvega vlagatelja, v katerih ta zatrjuje, da naj inženir C. T. (funkcija odgovorni vodja del - predorski) ne bi izpolnjeval pogojev za odgovornega vodjo del zahtevanih objektov "skladno z ZGO-1".

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati zatrjevanih kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zatrjevanja prvega vlagatelja (vsebinsko) tako pavšalna, da jih ni mogoče preizkusiti. Prvi vlagatelj namreč zgolj povsem pavšalno navaja, da so "dvomi v nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika" "utemeljeni sum vlagatelja še podkrepili z vpogledom v ponudbo", prav tako pa je prvi vlagatelj prepričan, da gospod C. T. "nikakor ne izpolnjuje pogojev za odgovornega vodjo del zahtevanih objektov skladno z ZGO-1". Glede na navedeno naj bi bilo po prepričanju prvega vlagatelja "očitno, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje razpisnih pogojev in da je njegova ponudba nepopolna in nepravilna ter bi jo zato moral naročnik izločiti".

    ZRPJN v četrtem odstavku 12. člena jasno določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navesti tako kršitve kakor tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (4. in 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), zelo podoben zaključek pa gre napraviti tudi na podlagi določb 7. in 212. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN. Zahtevek za revizijo je namreč namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZRPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Zavezuje ga, da v zahtevku za revizijo navede pravno relevantna dejstva, za trditve o teh dejstvih pa ponudi tudi ustrezne pravno relevantne dokaze. Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ki določa, da morajo biti trditve jasne, določne (konkretizirane) in dokazane, mora tako tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, to dejstvo tudi dokazati (oziroma predlagati izvedbo ustreznih dokazov), posledice nedokazanosti nekega dejstva pa prizadenejo tisto stranko (v konkretnem primeru prvega vlagatelja), ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati. Prvi vlagatelj namreč v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ne podaja trditvene podlage v smislu, katerega od pogojev "za odgovornega vodjo del zahtevanih objektov skladno z ZGO-1" naj bi gospod C. T. ne izpolnjeval, v dokaz svojih navedb pa prav tako ne podaja nobenega pravno relevantnega dokaza. Poleg tega prvi vlagatelj ob zatrjevanju, da se pri vpogledu v izbrano ponudbo (v povezavi s tem) "nikakor ni mogel seznaniti z zahtevanimi kadrovskimi kriteriji", niti v pravovarstvenem predlogu niti po vsebini ne zatrjuje morebitnih kršitev naročnika, povezanih z vpogledom v izbrano ponudbo. Pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da iz Zapisnika o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, številka 43001-133/2009/68, z dne 03. maja 2010, izhaja, da je bila predmet vpogleda "celotna ponudba izbranega ponudnika, razen struktura ponudbene cene" (6. točka omenjenega zapisnika).

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pristopila k obravnavi navedb prvega vlagatelja, v katerih ta zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, iz razloga, ker ne izpolnjuje ekonomsko-finančnega pogoja, ni mogel predložiti popolne ponudbe. Prvi vlagatelj ob tem dodaja, da ima ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, zapadle neporavnane obveznosti do prvega vlagatelja in družb v sistemu prvega vlagatelja (kateri do njega nastopa kot dobavitelj in podizvajalec v posameznih javnih naročilih), zato izjave o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev ni mogel predložiti, če pa jo je, je ta neresnična.

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati zatrjevanih kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Res je sicer, da je naročnik v točki 3.1.2.3 razpisne dokumentacije (Navodil za pripravo ponudb) zapisal zahtevo, da ima gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, poravnane zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga in podizvajalcev (vsebinsko enaka zahteva pod točko "III.2.2)" "Poslovna in finančna sposobnost" izhaja tudi iz objave na Portalu javnih naročil, z dne 21. decembra 2009, številka objave JN10538/2009), kot dokazilo pa zahteval izjavo o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev, skladno s predlogo, vendar pa so v tudi v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zatrjevanja prvega vlagatelja (vsebinsko) povsem pavšalna in nedokazana. Prvi vlagatelj namreč v dokaz svojih navedb predlaga zgolj
    - končno situacijo številka 07-308-000358 (iz katere ni mogoče nedvoumno razbrati njene potrditve, saj je žig povsem nečitljiv, prav tako pa ji ni priložena ne pogodba številka 321/2007-F928 (FD-268700), ki naj bi bila podlaga za izdajo končne situacije, ne ustrezna knjigovodska listina oziroma drug ustrezen dokaz, ki bi dokazoval, da vrednost situacije dejansko ni bila plačana),
    - račun številka 09-394-000130 (računu ni priložena ustrezna knjigovodska listina oziroma drug ustrezen dokaz, ki bi dokazoval, da vrednost omenjenega računa dejansko ni bila plačana),
    - 34. začasno situacijo, številka 09-309-000566 (ta ni potrjena s strani investitorja oziroma nadzornega organa, prav tako pa ji ni priložena ne pogodba številka VG-0515 / 00-018422, ki naj bi bila podlaga za njeno izdajo, ne ustrezna knjigovodska listina oziroma drug ustrezen dokaz, ki bi dokazoval, da vrednost situacije dejansko ni bila plačana),
    - 35. začasno situacijo, številka 09-309-000962 (ta ni potrjena s strani investitorja oziroma nadzornega organa, prav tako pa ji ni priložena ne pogodba številka VG-0515 / 00-018422, ki naj bi bila podlaga za njeno izdajo, ne ustrezna knjigovodska listina oziroma drug ustrezen dokaz, ki bi dokazoval, da vrednost situacije dejansko ni bila plačana),
    - 36. začasno situacijo, številka 09-309-001353 (ta ni potrjena s strani investitorja oziroma nadzornega organa, prav tako pa ji ni priložena ne pogodba številka VG-0515 / 00-018422, ki naj bi bila podlaga za njeno izdajo, ne ustrezna knjigovodska listina oziroma drug ustrezen dokaz, ki bi dokazoval, da vrednost situacije dejansko ni bila plačana),
    - 37. začasno situacijo, številka 09-309-001716 (ta ni potrjena s strani investitorja oziroma nadzornega organa, prav tako pa ji ni priložena ne pogodba številka VG-0515 / 00-018422, ki naj bi bila podlaga za njeno izdajo, ne ustrezna knjigovodska listina oziroma drug ustrezen dokaz, ki bi dokazoval, da vrednost situacije dejansko ni bila plačana),
    - 38. začasno situacijo, številka 09-309-002016 (ta ni potrjena s strani investitorja oziroma nadzornega organa, prav tako pa ji ni priložena ne pogodba številka VG-0515 / 00-018422, ki naj bi bila podlaga za njeno izdajo, ne ustrezna knjigovodska listina oziroma drug ustrezen dokaz, ki bi dokazoval, da vrednost situacije dejansko ni bila plačana),
    - 39. začasno situacijo, številka 09-309-002370 (ta ni potrjena s strani investitorja oziroma nadzornega organa, prav tako pa ji ni priložena ne pogodba številka VG-0515 / 00-018422, ki naj bi bila podlaga za njeno izdajo, ne ustrezna knjigovodska listina oziroma drug ustrezen dokaz, ki bi dokazoval, da vrednost situacije dejansko ni bila plačana),
    - 40. začasno situacijo, številka 09-309-003009 (ta ni potrjena s strani investitorja oziroma nadzornega organa, prav tako pa ji ni priložena ne pogodba številka VG-0515 / 00-018422, ki naj bi bila podlaga za njeno izdajo, ne ustrezna knjigovodska listina oziroma drug ustrezen dokaz, ki bi dokazoval, da vrednost situacije dejansko ni bila plačana),
    - 41. začasno situacijo, številka 09-309-003260 (tej ni priložena ustrezna knjigovodska listina oziroma drug ustrezen dokaz, ki bi dokazoval, da vrednost situacije dejansko ni bila plačana. Prav tako iz potrditve investitorja oziroma nadzornega organa ne izhaja podpis osebe, ki naj bi omenjeno situacijo potrdila),
    - 42. začasno situacijo, številka 09-309-003625 (tej ni priložena ustrezna knjigovodska listina oziroma drug ustrezen dokaz, ki bi dokazoval, da vrednost situacije dejansko ni bila plačana. Prav tako iz potrditve investitorja oziroma nadzornega organa ne izhaja podpis osebe, ki naj bi omenjeno situacijo potrdila).

    Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo tako zgolj zatrjuje, da bi "[i]zbrani ponudnik" "svojo zapadlo obveznost do vlagatelja (SCT d.d. in družb v sistemu SCT) moral že zdavnaj poravnati pa tega v času predložitve ponudbe oziroma vse do danes še ni storil", v dokaz svojih navedb pa ne predlaga nobenega pravno relevantnega dokaza (prvi vlagatelj predlaga zgolj izvedbo dokaznih predlogov "vpogled v ponudbo izbranega ponudnika", "neplačani računi (situacije) kot navedeni zgoraj" in "kot doslej", ki pa sami po sebi njegovih trditev ne dokazujejo). Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ki določa, da morajo biti trditve jasne, določne (konkretizirane) in dokazane, mora tako tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, to dejstvo tudi dokazati (oziroma predlagati izvedbo ustreznih dokazov). Ker prvi vlagatelj v konkretnem primeru v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo (in v njegovih mejah) svojih trditev ni dokazal, posledice nedokazanosti omenjenih dejstev prizadenejo njega, saj bi moral prav on zatrjevana dejstva, glede na normo materialnega prava, dokazati.

    Prav tako je ob vpogledu v izbrano ponudbo Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej nahaja izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec "IZJAVA O IZPOLNJEVANJU EKONOMSKO - FINANČNIH POGOJEV", ki ga je naročnik predvidel kot dokazilo za izkazovanje izpolnjevanja pogoja iz točke 3.1.2.3 ("Ekonomsko-finančna sposobnost"). V omenjeni izjavi je prvi vlagatelj med drugim pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavil: "Do svojih dobaviteljev blaga in podizvajalcev imamo poravnane vse zapadle obveznosti". Posledično prvi vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati oziroma dokazati niti, da bi moral naročnik izbrano ponudbo (iz doslej omenjenih razlogov) "v skladu z 2. odstavkom 77. člena ZJN-2 izločiti".

    Ob upoštevanju dejstva, da je prvi vlagatelj uspel izkazati kršitve naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila zgolj v delu zahtevka za revizijo, ki se nanaša na izločitev njegove ponudbe (kot nepopolne), ne pa tudi v delu zahtevka za revizijo, ki se nanaša na izločitev izbrane ponudbe (kot nepopolne), pa tudi ob upoštevanju dejstva, da je ponudbena cena v izbrani ponudbi nižja od ponudbene cene v ponudbi prvega vlagatelja, je Državna revizijska komisija (ob upoštevanju pravovarstvenega predloga, ki izhaja iz zahtevka za revizijo prvega vlagatelja) zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, na podlagi druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrnila kot neutemeljen.

    V povezavi z delom pravovarstvenega predloga prvega vlagatelja, v katerem ta predlaga, da "naročnik" "pri ponovnem odločanju o oddaji javnega naročila" "ugotovi, da je" izbrana ponudba "nepopolna in jo zato izloči, ponudba" prvega vlagatelja "pa formalno popolna, pravilna in primerna ter najugodnejša in javno naročilo" odda prvemu vlagatelju, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je (po vsebini) naslovljen oziroma se (po vsebini) nanaša na naročnika, ne pa na Državno revizijsko komisijo. V posledici navedenega Državna revizijska komisija navedenega pravovarstvenega predloga (v izpostavljenem delu) ni obravnavala.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi zahtevka za revizijo drugega vlagatelja.

    Državna revizijska komisija je v posledici navedenega najprej obravnavala navedbe drugega vlagatelja, v katerih ta zatrjuje, da mu je naročnik vpogled v dokument v zvezi z izpolnjevanjem spornega pogoja (določenega pod točko 3.1.2.2 razpisne dokumentacije - Navodil za pripravo ponudb) dovolil šele po izteku roka za vložitev zahtevka za revizijo, s čimer mu je naročnik kršil pravico do učinkovite uporabe pravnega varstva z revizijo.

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati zatrjevanih kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila drugi vlagatelj po pošti prejel dne 12. maja 2010 (po zatrjevanju naročnika naj bi jo drugi vlagatelj po faksu prejel že dne 10. maja 2010), dne 18. maja 2010 dopoldne pa je po faksu naročniku oddal vlogo številka 0081-04/03/10 DV, poimenovano "VLOGA ZA POSREDOVANJE PODATKOV"â??, z dne 18. maja 2010. Prav tako iz Zapisnika o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, številka 43001-133/2009/73, z dne 10. maja 2010, izhaja, da je bil drugemu vlagatelju v povezavi z oddajo zadevnega javnega naročila pri naročniku že omogočen vpogled, pri čemer pa iz zadevnega zapisnika ne izhaja, da bi drugi vlagatelj na omenjenem vpogledu vpogledal tudi v dokument v zvezi z izpolnjevanjem pogoja, določenega pod točko 3.1.2.2 razpisne dokumentacije (Navodil za pripravo ponudb), niti, da bi drugi vlagatelj na omenjenem vpogledu želel vpogledati tudi v dokument v zvezi z izpolnjevanjem pogoja, določenega pod točko 3.1.2.2 razpisne dokumentacije (Navodil za pripravo ponudb), pa bi mu naročnik tega morebiti ne dopustil. Res je sicer, da je bil omenjeni vpogled opravljen še pred tem, ko je drugi vlagatelj po pošti prejel dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, vendar pa je k nastali situaciji (delno) doprinesel tudi drugi vlagatelj sam, saj je šele šesti dan po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila po pošti oziroma osmi dan po (domnevnem) prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila po faksu (iz zahtevka za revizijo bi se dalo posredno zaključiti, da je drugi vlagatelj dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila po faksu prejel dne 10. maja 2010, saj navaja, da naj bi mu naročnik vpogled dovolil dne 21. maja 2010, to pa naj bi bilo že po izteku roka za vložitev zahtevka za revizijo) od naročnika zahteval (ponovni) vpogled. Poleg tega je naročnik v vabilu k (ponovnemu) vpogledu, številka 43001-133/2009/79, z dne 19. maja 2010, ki ga je drugi vlagatelj, kakor to navaja sam, dne "19.5.2010 popoldne" "od naročnika po faksu prejel", zapisal bistveno vsebino dokumenta, v katerega je želel drugi vlagatelj vpogledati. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da bi mu naročnik s tem, ko mu je (ponovni) vpogled dovolil dne 21. maja 2010, "kršil pravico do učinkovite uporabe pravnega varstva z revizijo". Prav tako je po oceni Državne revizijske komisije drugi vlagatelj zahtevek za revizijo v delu, na katerega se navezuje zahtevani (ponovni) vpogled, pripravil kvalitetno, v njem pa predlagal tudi izvedbo številnih dokaznih predlogov.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala navedbe drugega vlagatelja, v katerih ta zatrjuje, da naročnikova ugotovitev o blokadi (njegovih) transakcijskih računov ni pravilna, naročnik pa je njegovo ponudbo neupravičeno štel za nepopolno, saj izpolnjuje vse zahtevane ekonomsko-finančne in ostale pogoje, prav tako pa je ponudil najnižjo ceno. Drugi vlagatelj ob tem zatrjuje, da podatki, po katerih naj bi imel v času od 30. oktobra 2009 do 03. novembra 2009 blokiran transakcijski račun pri Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., v času od 26. oktobra 2009 do 27. oktobra 2009 pa transakcijski račun pri Banki Celje, d. d., niso pravilni.

    V povezavi z navedenim se Državna revizijska komisija (v izogib ponavljanja dosedanje obrazložitve tega sklepa) uvodoma sklicuje na obrazložitev, zapisano v četrtem, petem in šestem odstavku na strani "6 od 18", pa tudi v alinejah drugega odstavka na strani "8 od 18" in alineji prvega odstavka na strani "9 od 18" obrazložitve tega sklepa.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo drugega vlagatelja, pri tem pa ugotovila, da je slednji v njej predložil izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec "IZJAVA O IZPOLNJEVANJU EKONOMSKO - FINANČNIH POGOJEV", ki ga je naročnik predvidel kot dokazilo za izkazovanje izpolnjevanja pogoja iz točke 3.1.2.2 ("Ekonomsko-finančna sposobnost").

    Naročnik je kljub temu, da je drugi vlagatelj v svoji ponudbi predložil izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec "IZJAVA O IZPOLNJEVANJU EKONOMSKO - FINANČNIH POGOJEV", navedbe v omenjenem obrazcu na podlagi izpisa Banke Slovenije (številka 29.40-2584/10-VL, z dne 19. marca 2010) preveril, pri tem pa ugotovil, da je imel drugi vlagatelj v času od 30. oktobra 2009 do 03. novembra 2009 blokiran (svoj) transakcijski račun, odprt pri Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., v času od 26. do 27. oktobra 2009 pa (svoj) transakcijski račun, odprt pri Banki Celje, d. d. Kot izhaja iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila je naročnik v posledici navedenega ugotovil, da ponudba drugega vlagatelja ne izpolnjuje zahtevanih ekonomsko-finančnih pogojev.

    Ker drugi vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnikova ugotovitev o blokadi (njegovih) transakcijskih računov ni pravilna, naročnik pa je njegovo ponudbo neupravičeno štel za nepopolno, saj izpolnjuje vse zahtevane ekonomsko-finančne in ostale pogoje, je Državna revizijska komisija sledila dokaznim predlogom drugega vlagatelja in izvedla dokaze, katerih izvedbo je drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo predlagal. Po izvedbi dokazov in njihovi proučitvi je Državna revizijska komisija (v navezavi z dodatno pridobljenimi podatki in pojasnili) ugotovila, da drugi vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati zatrjevanih kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izvršilni postopek v zadevi, vodeni pod opravilno številko VL 32457/2009, ki ga je Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d.), izvršila, v posledici tega pa izkazala blokado transakcijskega računa drugega vlagatelja, potekal v skladu z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/2007 - ZIZ-UPB4, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: Zakon o izvršbi in zavarovanju). Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., je tako na podlagi 145. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju po prejemu sklepa o izvršbi morala denarna sredstva drugega vlagatelja (kot dolžnika) zarubiti do višine obveznosti iz sklepa o izvršbi. Odgovornost organizacij za plačilni promet za opuščeni rubež, prenos in izplačilo zapadlih zneskov izhaja iz 147. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., je po prejemu sklepa o izvršbi denarna sredstva drugega vlagatelja (kot dolžnika) tudi zarubila in izkazala blokado njegovega transakcijskega računa, kar nesporno izhaja tudi iz dokumenta "Zadeva: Pojasnilo izkazane blokade", številka 2329/10-so, z dne 12. maja 2010, v katerem je Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., med drugim zapisala:
    - "Kot sekundarna banka smo bili dolžni sklep izvršiti in izkazati blokado, dokler nas o nasprotnem ne obvesti primarna banka ali prejmemo umik upnika",
    - "Dne 03.11.2009 smo prejeli upnikov umik in smo na osnovi tega umika sklep umaknili, s tem tudi oznaka "R" v Centralnem registru na Banki Slovenije ni bila več poročana".

    Ob upoštevanju ugotovitve, da je izvršilni postopek v zadevi, vodeni pod opravilno številko VL 32457/2009, ki ga je Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., potekal v skladu z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju, tudi ni mogoče zaključiti, da bi bili v konkretnem primeru podatki o dospelih neporavnanih obveznostih drugega vlagatelja v evidenci nepravilni. Ponudnik plačilnih storitev oziroma izvajalec plačilnega prometa (banka) mora namreč s (takojšnjim) popravkom zagotoviti pravilnost podatkov v evidenci zgolj v primeru, če ugotovi, da so podatki o dospelih neporavnanih obveznostih poslovnih subjektov v evidenci nepravilni (11. člen Navodila o vsebini, načinu in rokih, v katerih izvajalci plačilnega prometa zagotavljajo podatke za statistične in druge z zakoni določene namene ter 5. člen Navodila o vsebini, načinu in rokih zbiranja in posredovanja podatkov o dospelih neporavnanih obveznostih poslovnih subjektov ter o prometu in stanjih na njihovih transakcijskih računih). Na zaključek, da je bil v času od 30. oktobra 2009 do 03. novembra 2009 transakcijski račun drugega vlagatelja, odprt pri Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., blokiran, podatki o dospelih neporavnanih obveznostih v evidenci pa niso bili nepravilni, ne vplivajo niti zakasnitve pri odstopih vlog in dokumentov med ponudniki plačilnih storitev oziroma izvajalci plačilnega prometa (bankami) niti zakasnitve pri odstopih vlog in dokumentov v razmerju med sodišči in ponudniki plačilnih storitev oziroma izvajalci plačilnega prometa (bankami). Pri tem gre namreč za redni tok dogodkov v poslovanju med njimi.

    Po drugi strani ne gre prezreti niti pomembnega dejstva, da je prav drugi vlagatelj tisti, ki je s svojim lastnim ravnanjem (vzročno posledično) povzročil blokado svojega transakcijskega računa pri Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d. Če bi namreč drugi vlagatelj svojo obveznost do upnika (v izogib omenjenemu izvršilnemu postopku) pravočasno poravnal, do blokade njegovega transakcijskega računa pri Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., ne bi prišlo. Drugi vlagatelj bi se kot gospodarski subjekt, ki redno nastopa na trgu, moral zavedati, da na podlagi postopka, kot je normiran v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, v praksi (lahko) pride do situacije, do kakršne je prišlo v konkretnem primeru, zato bi moral ravnati skrbneje in svoje obveznosti do upnikov poravnavati pravočasno. Drugi vlagatelj bi tudi kot gospodarski subjekt, ki pogosto nastopa v postopkih javnega naročanja, mogel in moral vedeti, da so posledice, ki nastanejo zaradi nepravočasnega poravnavanja zapadlih obveznosti do upnikov, posledično pa blokade transakcijskega računa, na področju javnega naročanja lahko odločilnega pomena pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev v ponudbi. Zavedanje tega je od razumno obveščenega in povprečno skrbnega ponudnika (za katerega se domneva, da je izkušen pri predlaganju ponudb na svojem posebnem področju, od njega pa se pričakuje, da ima splošno znanje in razumevanje ključnih pravnih stališč, ki vplivajo na trge, na katerih deluje) na področju javnega naročanja potrebno pričakovati. Najmanj, kar bi drugi vlagatelj lahko storil, pa je to, da bi na svojem transakcijskem računu, odprtem pri Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., neposredno pred tem, ko je postal omenjeni sklep o izvršbi pravnomočen in izvršljiv, zagotavljal ustrezen znesek denarnih sredstev za njegovo izvršitev.

    Ker je Državna revizijska komisija že doslej zaključila, da drugi vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati zatrjevanih kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (naročnik je ugotovil, da je imel drugi vlagatelj v času od 30. oktobra 2009 do 03. novembra 2009 blokiran svoj transakcijski račun, odprt pri Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d.), v nadaljevanju ni obravnavala revizijskih navedb drugega vlagatelja, v katerih ta zatrjuje, da v času od 26. do 27. oktobra 2009 njegov transakcijski račun, odprt pri Banki Celje, d. d., ni bil blokiran. Tudi obravnava omenjenih navedb namreč ne bi v ničemer prispevala k pravilnosti in zakonitosti zadevne odločitve Državne revizijske komisije glede vprašanja (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo drugega vlagatelja v delu, ki se nanaša na zatrjevane kršitve naročnika v povezavi z označitvijo njegove ponudbe za nepopolno, prav tako pa ne bi mogla vplivati na položaj drugega vlagatelja v zadevnem revizijskem postopku.

    Državna revizijska komisija navedb drugega vlagatelja, v katerih ta zatrjuje, da je naročnik neutemeljeno in nepravilno navedel blokado (njegovega) računa (odprtega pri) "NLB" ni obravnavala, kajti, kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo poudarja že naročnik, omenjena blokada pri "preverjanju ekonomsko-finančnega pogoja sploh ni bila upoštevana, saj velja za obdobje po roku za oddajo ponudb in je kot taka irelevantna". Smiselno zelo podoben zaključek je pri vpogledu v odstopljeno dokumentacijo napravila tudi Državna revizijska komisija.

    V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da drugi vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ni uspel izkazati zatrjevanih kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Prvi vlagatelj je v zadevnem postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija odločila, da se zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrne kot neutemeljen (2. točka izreka tega sklepa), je skladno s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi zahtevo prvega vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih z revizijo (stroškov revizijskega postopka).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Drugi vlagatelj je v zadevnem postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija odločila, da se zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrne kot neutemeljen (3. točka izreka tega sklepa), je skladno s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi zahtevo drugega vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih z revizijo (stroškov revizijskega postopka).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

    V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN (ob upoštevanju ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 10.000,00 EUR) odločila, da mora prvi vlagatelj v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01813410), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 10.000,00 EUR

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

    V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN (ob upoštevanju ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 10.000,00 EUR) odločila, da mora drugi vlagatelj v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01813410), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 10.000,00 EUR

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 7. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 23. julija 2010


    Predsednica senata
    Sonja Drozdek-šinko, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije



























    Vročiti:
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
    - odvetnik Andrej Rauter, Trdinova 7, 1000 Ljubljana
    - odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva cesta 5, 1000 Ljubljana
    - PRIMORJE, d. d., Vipavska cesta 3, 5270 Ajdovščina
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana

    Natisni stran