018-162/2010 Komunala Slovenska Bistrica, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Nabava specialnih vozil za zbiranje in odvoz odpadkov" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ATRIK, družba za proizvodnjo komunalne opreme, d.o.o., Litijska cesta 261, Ljubljana - Dobrunje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika KOMUNALA SLOVENSKA BISTRICA d.o.o., Ulica Pohorskega bataljona 12, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: naročnik), dne 02.08.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik dne 29.04.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 03.05.2010, pod št. objave JN 3448/2010.

Vlagatelj je dne 14.06.2010 (še pred potekom roka za oddajo ponudb) vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj se uvodoma sklicuje na razpisni postopek, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 05.02.2010, pod št. objave JN 920/2010. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik takratni postopek na podlagi (vlagateljevega) zahtevka za revizijo razveljavil. Kot poudarja vlagatelj, je takratni zahtevek za revizijo vložil zaradi diskriminatornega merila reference, v skladu s katerim je lahko ponudnik za že izkazano dobavo smetarskega vozila z vrtljivim bobnom prejel 40 % točk. Kot poudarja vlagatelj, je naročnik v tem postopku oddaje javnega naročila sporno merilo postavil kot tehnično zahtevo, s čimer je onemogočil vsakršno konkurenco med ponudniki.
Vlagatelj poudarja, da je glede sporne tehnične zahteve opravil poizvedbo pri vseh evropskih proizvajalcih nadgradenj in pri tem ugotovil, da nadgradnje z vrtljivim bobnom proizvajajo naslednje družbe: 1. M-U-T GmbH iz Avstrije, 2. FAUN GmbH iz Nemčije in 3. LONGO Euroservice Srl iz Italije. Vlagatelj zatrjuje, da mu je družba LONGO Euroservice Srl iz Italije pojasnila, da so tehnične specifikacije postavljene tako, da ustrezajo zgolj proizvajalcu FAUN GmbH iz Nemčije. Vlagatelj še navaja, da je poskušal sodelovati z družbo FAUN GmbH iz Nemčije. Slednja, nadaljuje vlagatelj, ga je napotila na družbo M-U-T GmbH, iz Avstrije. Vlagatelj navaja, da od družbe M-U-T GmbH sicer ni dobil uradnega odgovora, mu je pa kontaktna oseba te družbe sporočila, da ne bodo oziroma da ne smejo oddati ponudbe, saj imajo že sklenjen dogovor za nastop na tem razpisu.
Vlagatelj še navaja, da bi naročnik v primeru, če bi omogočil tip nadgradnje s potisno ploščo, lahko prejel večje število konkurenčnih ponudb. Vlagatelj navaja, da postavljeni tehnični pogoji predstavljajo stvarno diskriminacijo, saj niso objektivno opravičljivi. Sporne tehnične zahteve, nadaljuje vlagatelj, predstavljajo negospodaren način porabe javnih sredstev, saj se enak cilj lahko doseže tudi z drugačnim tipom nadgradnje - to je s potisno ploščo, pri čemer bi bila cena ugodnejša, saj takšne tipe nadgradenj proizvaja več proizvajalcev. Postavljene tehnične zahteve, še navaja vlagatelj, zahtevajo tip nadgradnje, ki je ustrezen le za zbiranje in odvoz bioloških odpadkov, odvoz odpadkov na MBO napravo (brez ročnega sortiranja) in mešanih komunalnih odpadkov direktno na odlagališče.
Vlagatelj ugotavlja, da naročnik vodi projekt v zvezi z izgradnjo štajerskega regijskega centra za ravnanje z odpadki, v sklopu katerega je načrtovana sortirnica s končno kapaciteto 20.000 ton/leto vhodnega materiala in kompostarna s kapaciteto 2x3000 ton/leto. Glede na opis, ugotavlja vlagatelj, želi naročnik na objektu sortirnice izvajati sortiranje odpadkov, s ciljem izločanja uporabne frakcije odpadkov (papir, karton, plastenke, pločevinke, magnetne kovine itd.) za nadaljnjo prodajo oziroma za nadaljnjo obdelavo izločenih sekundarnih frakcij. Pri takšni tehnologiji, poudarja vlagatelj, je potrebno predvideti prevoz odpadkov, ki ob hkratnem stiskanju v najmanjši meri preprečuje dodatno mletje oziroma drgnjenje odpadkov. Sama sestava mešanih komunalnih odpadkov, ugotavlja vlagatelj, je v osnovi nehomogena, kar pomeni zahtevnejše sortiranje, zato je vsako dodatno mletje s stališča predvidene tehnologije nesprejemljivo. Največji problem pa predstavlja dodatna kontaminacija posamezne frakcije v masi odpadkov, ki postane neuporabna za ustrezno sortiranje oziroma izločanje. V primeru nadgradnje s potisno ploščo, zatrjuje vlagatelj, navedenih težav ni, zaradi česar gredo svetovni trendi razvoja v tej smeri. Z nadgradnjo tipa vrtljivi boben, še navaja vlagatelj, se sicer odpadki načeloma bolje stisnejo, vendar navedena problematika zahteva tehten premislek o izbranemu načinu tehnologije.
S tako oblikovanimi tehničnimi zahtevami, poudarja vlagatelj, je naročnik kršil načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (saj je omogočil izbiro zgolj enega ponudnika in posledično izbiro ponudbe z višjo ceno), načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (naročnik onemogoča konkurenco in jo omejuje zgolj na tiste, ki lahko ponudijo nadgradnjo z vrtljivim bobnom, pri čemer takšno nadgradnjo proizvajata le dve poslovno in verjetno tudi lastniško povezani družbi), načelo enakopravne obravnave ponudnikov (ponudniki, ki lahko ponudijo nadgradnjo z vrtljivim bobnom so obravnavani neenakopravno, saj dejansko lahko odda ponudbo le eden izmed njih) in načelo sorazmernosti (naročnik tehničnih zahtev ni oblikoval sorazmerno predmetu javnega naročanja, izjemno ozko postavljene tehnične zahteve so oblikovane precej strožje kot jih opravičuje namen, te zahteve pa prav tako niso povezane s predmetom javnega naročila).
Vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljavi in zahteva povračilo vplačane revizijske takse.

Naročnik je s sklepom, z dne 07.07.2010, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Kot ugotavlja naročnik, Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, 128/06 s spremembami) praviloma ne posega v določanje potreb naročnika, na podlagi katerih oblikuje predmet javnega naročil, saj so naročnikove potrebe vezane na izvajanje njegovih funkcij, ki so mu bile poverjene s predpisi. Naročnik opozarja, da sodi identifikacija potreb v njegovo domeno, saj le on pozna svoje delovanje in specifične zahteve. V nasprotnem primeru, nadaljuje naročnik, bi bil primoran nabavljati neodvisno od svojih dejanskih potreb in možnost, ki jih ponuja trg. Z identifikacijo in opredeljevanjem potreb, še navaja naročnik, pa prevzame tudi odgovornost za izvrševanje nalog, zaradi katerih je ustanovljen.
Naročnik zatrjuje, da je predmet javnega naročila in tehnične specifikacije določil ob upoštevanju pravil javnega naročanja, ki ga zavezujejo, da pogoje oziroma tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja gospodarno rabo sredstev, konkurenco med ponudniki, enakopravno obravnavo in načelo sorazmernosti. Kot zatrjuje naročnik, je določitev tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila z zahtevano nadgradnjo z vrtljivim bobnom objektivno utemeljena. Naročnik zatrjuje, da se je za takšno nadgradnjo odločil zaradi uvedbe novega sistema zbiranja in odvoza biorazgradljivih in ostalih vrst odpadkov. Naročnik navaja, da je vrtljiv boben veliko boljša rešitev od potisne plošče, saj zagotavlja boljšo stisljivost odpadkov in boljše tesnjenje bobna, ki preprečuje, da bi tekočina iztekala iz posode v času zbiranja in odvoza, kar preprečuje širjenje smradu. Poleg tega ima takšna nadgradnja boljšo razporeditev teže, lažjo nadgradnjo, zaradi lažje nadgradnje pa lahko izvajalec hkrati pobere večjo količino odpadkov na terenu, kar pomeni manj odvozov in s tem prihranek na času, gorivu in stroških dela. Iz navedenih razlogov, še poudarja naročnik, pa je nadgradnja z vrtljivim bobnom prijaznejša tudi do okolja.
Naročnik še zatrjuje, da je nabava smetarskega vozila s sistemom vrtljivega bobna, kljub njegovi višji ceni, ekonomsko upravičena tudi zato, ker so stroški vzdrževanja iz razloga, ker ima takšna nadgradnja manj gibljivih delov in hidravličnih elementov bistveno manjši.
Naročnik še navaja, da deluje vrtljivi boben z minimalno močjo, kar pomeni manjšo porabo goriva in daljšo dobo motorja. Poleg tega je razpisana nadgradnja za približno 800 kg lažja od nadgradnje s potisno ploščo, kar prav tako pripomore k manjši porabi goriva oziroma manjši obremenitvi osi, kar omogoča odvoz večjih količin odpadkov.
Dodatne prednosti, še zatrjuje naročnik, zagotavlja dejstvo, da se vsebnik prazni z obratnim vrtenjem bobna, samočistilni boben pa ne pušča ostankov smeti, kar pomeni, da ni potrebe po dodatnem čiščenju težko dosegljivih mest. Tako tudi ne prihaja do korozije in posledično razkroja ostankov smeti v bobnu in neprijetnih vonjav, 100 % tesnjenje pa je projektirano tako, da preprečuje izliv izcedka iz odpadkov v okolje. Manjši previs kot pri vozilih s potisno ploščo zagotavlja maksimalno okretnost v mestih z ozkimi ulicami in v predelih z ožjimi cestami. Zgoraj naštete prednosti, zatrjuje naročnik, potrjujejo podatki iz spletne strani www.elaci.com.
Naročnik navaja, da vozila z nadgradnjo s sistemom potisne plošče za zbiranje in odvoz odpadkov že ima (in jih bo moral v bodočnosti še kupiti), da pa želi v svojo dejavnost vključiti tudi vozila s sistemom vrtljivega bobna.
Naročnik poudarja, da predmetno javno naročilo nima povezave z izgradnjo štajerskega regijskega centra za ravnanje z odpadki. Naročnik se strinja z vlagateljev v tem, da naveden projekt predvideva izgradnjo sortirne linije za ločeno zbranih frakcij in komunalnih odpadkov, vendar pa ob tem poudarja, da se ti odpadki že sedaj, in se bodo tudi v prihodnje, pobirali z vozili s potisno ploščo. Naročnik v zvezi s tem še navaja, da je predvidena tudi izgradnja kompostarne in da se bodo z razpisanimi vozili tako lahko pobirali biorazgradljivi in ostali komunalni odpadki, kot tudi ločeno zbrane frakcije. Obenem naročnik še ugotavlja, da v Salzburgu, na Dunaju, v Gradcu in v Innsbrucku, kjer 95 % vozil predstavljajo vozila z vrtljivim bobnom, ločujejo in sortirajo odpadke že desetletja, kar pomeni, da je uporaba tovrstnih vozil združljiva tudi s sortiranjem odpadkov.
Naročnik še navaja, da se merila v primerjavi s predhodnim javnim razpisom (objavljenim na Portalu javnih naročila dne 05.02.2010, pod št. objave JN 920/2010) niso spreminjala in da je bil tisti postopek oddaje javnega naročila razveljavljen iz razloga, ker ni bil objavljen v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Naročnik še pojasnjuje, da predhodni razpis nima povezave z obravnavanim, saj se je razpisna dokumentacija, zaradi spremenjenih potreb, spremenila.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 12.07.2010, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 14.07.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 19.07.2010, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 21.07.2010 od naročnika zahtevala naj ji odstopi originalno dokumentacijo. Naročnik je Državni revizijski komisiji zahtevano originalno dokumentacijo odstopil dne 22.07.2010.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da tehnične zahteve, ki se nanašajo na zahtevano nadgradnjo razpisanih smetarskih vozil izpolnjuje le en proizvajalec. Čeprav so na trgu prisotni trije proizvajalci razpisanega sistema z vrtljivim bobnom, vse tehnične specifikacije po vlagateljevemu mnenju izpolnjuje le eden izmed njih. Vlagatelj pri tem poudarja, da sta dva proizvajalca zahtevane nadgradnje sklenila dogovor, da sme konkurirati le eden izmed njiju. Vlagatelj pa zlasti očita naročniku, da postavljene tehnične zahteve, ki omogočajo (le) tip nadgradnje z vrtljivim bobnom predstavljajo stvarno diskriminacijo ponudnikov in niso objektivno opravičljive, saj naj bi se enakovreden cilj javnega razpisa dosegel tudi z vozili, ki vsebujejo nadgradnjo s potisno ploščo.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da gre pri obravnavanem postopku oddaje javnega naročila za nov in samostojen javni razpis, zato le-ta v ničemer ni vezan na razpisni postopek, na katerega se sklicuje vlagatelj in ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 05.02.2010, pod št. objave JN 920/2010. Ker je bil (takratni) javni razpis s sklepom naročnika v celoti razveljavljen in s tem pravnomočno končan (o čemer med strankama v tem postopku ni spora), o le-tem v obravnavanem postopku ni več mogoče razpravljati. Sklicevanje vlagatelja na predhodni javni razpis je v obravnavani zadevi brezpredmetno, saj se vsak javni razpis vodi kot celota in je izključno na naročniku, da vsakokrat znova (upoštevaje določbe ZJN-2) določi oziroma pripravi razpisno dokumentacijo. Očitek vlagatelja, ki kot kršitev naročnika navaja dejstvo, da je naročnik v tem postopku postavil še strožje pogoje kot v predhodnem postopku oziroma, da je bilo v predhodnem postopku omogočeno sodelovanju tudi ponudnikom, ki ponujajo vozila s potisno ploščo, je torej potrebno zavrniti.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da je naročnik (z vidika pravil javnega naročanja) avtonomen pri opredeljevanju predmeta javnega naročila oziroma pri določanju tehničnih specifikacij, s katerimi ponudnikom predstavi, kakšne so njegove potrebe. Identifikacija potreb je nedvomno v domeni naročnika, ki pozna svoje delovanje in specifične zahteve, ne pa v domeni ponudnikov. Z identifikacijo in opredeljevanjem potreb naročnik prevzame tudi odgovornost za svoje poslovanje oziroma izvrševanje nalog, zaradi katerih je ustanovljen. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom tudi v tem, da bi v nasprotnem primeru (torej, če bi mu nabave oziroma potrebe diktirali ponudniki) naročniki nabavljali (oziroma naročali storitve in gradnje) neodvisno od njihovih dejanskih potreb in različnih možnosti, ki jih ponuja trg.

Pri opisovanju predmeta javnega naročila (kamor sodijo tudi vse strokovne zahteve naročnika, ki zadevajo tehnične značilnosti predmeta naročila) je potrebno upoštevati predvsem določbe 3. poglavja ZJN-2 (Splošna pravila glede določitve tehničnih in drugih elementov javnega naročanja - členi od 37. do vključno 40), ki urejajo določanje tehničnih specifikacij ter opisovanje predmeta naročila. V drugem odstavku 37. člena ZJN-2 je določeno, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskih subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence. Poleg omenjenih pravil je naročnik pri opisovanju predmeta javnega naročila omejen tudi s splošnimi načeli javnega naročanja, in sicer zlasti z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2), načelom enakopravne obravnave ponudnikov (8. člen ZJN-2) in načelom sorazmernosti (10. člen ZJN-2) ter s tem povezano prepovedjo postavljanja diskriminatornih zahtev, pogojev, meril in opisov v razpisni dokumentaciji. Naročnik pa mora izvesti javno naročanje tudi tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev (6. člen ZJN-2 - načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti).

Pogoje za sodelovanje oziroma tehnične zahteve torej postavi naročnik, upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja, zlasti načelo enakopravnosti. Vendar zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da bi bila takšna zahteva diskriminatorna že sama po sebi. V naravi samega pogoja oziroma zahteve namreč je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot popolno (v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ter tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in zato ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Takšno razlikovanje oziroma izločanje ponudnikov mora biti objektivno opravičljivo. Dejstvo, da določen ponudnik izpolnjuje pogoje in lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, medtem ko drugi ponudnik tega ne more, mora biti torej posledica objektivnih okoliščin, ki se na eni strani nanašajo na objektivno utemeljene in opravičljive potrebe naročnika, na drugi strani pa na prednosti, ki jih konkurenčno pravo dopušča in do katerih ponudniki pridejo z vlaganjem v razvoj, investicijami, raziskavami, razvijanjem novih produktov, izboljšavami, pridobivanjem referenc itd. Ni pa dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen ponudnik bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi. V zvezi s presojo posamezne zahteve je potrebno še opozoriti, da je lahko njena morebitna diskriminatornost vedno le konkretna oziroma povezana s konkretnimi okoliščinami posameznega primera.

Predmet obravnavanega javnega naročila je nabava treh specialnih vozil za zbiranje in odvoz odpadkov, in sicer dveh smetarskih vozil s prirejeno šasijo in nadgradnjo za zbiranje, stiskanje in prevoz komunalnih odpadkov (od 80 do 1100 l) in enega smetarskega vozila s prirejeno šasijo in nadgradnjo za zbiranje, stiskanje in prevoz komunalnih odpadkov s pralnim sistemom za zabojnike (od 80 do 1100 l). Naročnik je tehnične zahteve za prvi dve vozili podal v točki 2.3.1 (od 3. do vključno 8. strani razpisne dokumentacije), za drugo vozilo pa v točki 2.3.2 (od 9. do vključno 14. strani razpisne dokumentacije). Naročnik je tehnične specifikacije oziroma tehnične zahteve, ki se nanašajo na vrtljivi boben zapisal v točki 3.1.2.12 (za prvi dve vozili) in v točki 2.3.2.7 (za drugo vozilo) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe. Pregled obeh specifikacij pokaže, da je v vsaki izmed njiju navedenih preko petdeset različnih tehničnih zahtev.

Vlagatelj najprej očita naročniku, da postavljene tehnične zahteve, ki se nanašajo na vrtljivi boben, kljub temu, da takšne nadgradnje proizvajajo trije proizvajalci (in sicer M-U-T GmbH iz Avstrije, FAUN GmbH iz Nemčije in LONGO Euroservice Srl iz Italije), izpolnjuje le eden izmed njih, in sicer družba FAUN GmbH iz Nemčije. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je z navedenim proizvajalcem poskušal sodelovati, vendar pri tem ni bil uspešen. Kot navaja vlagatelj, naj bi imela družba M-U-T GmbH iz Avstrije z družbo FAUN GmbH iz Nemčije sklenjen dogovor, v skladu s katerim ponudbe ne bo oziroma ne sme podati.

V zvezi z zatrjevanimi kršitvami pravil konkurenčnega prava oziroma vlagateljevim očitkom, da naj bi med dvema proizvajalcema razpisane nadgradnje v danem primeru obstajal omejevalni sporazum v smislu 3. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS 56/99 s spremembami; v nadaljevanju ZPOmK), Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za presojo vprašanj, ki ne sodijo v njeno pristojnost. Državna revizijska komisija v reviziji postopkov oddaje javnih naročil namreč ne ugotavlja obstoja kršitev pravil konkurenčnega prava s strani ponudnikov kot subjektov na trgu, saj je za nadzor nad uporabo določb ZPOmK (v skladu s 15., 17. in 18. členom ZPOmK) pristojen Urad za varstvo konkurence. 7. člen ZJN-2, ki normira načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, se nanaša na ravnanja naročnika, saj mu zapoveduje, da ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju z ZJN-2, pri izvajanju javnega naročanja pa mora (naročnik) ravnati v skladu s predpisi o varstvu oz. preprečevanju omejevanja konkurence. V reviziji postopkov oddaje javnih naročil na podlagi ZRPJN lahko zato Državna revizijska komisija ugotavlja skladnost ravnanja naročnika s pravili javnega naročanja, medtem ko presoja skladnosti ravnanja ponudnikov s predpisi, za nadzor katerih je v skladu z zakonom pristojen drug organ, ni v njeni pristojnosti. Četudi bi bili torej vlagateljevi očitki v zvezi z nezakonitim zapiranjem trga utemeljeni, se Državna revizijska komisija o njih ni pristojna izrekati.

Tudi sicer je potrebno ugotoviti, da je vlagateljev očitek o tem, da (vse) tehnične zahteve v zvezi z nadgradnjo izpolnjuje (le) en proizvajalec zgolj pavšalen. Vlagatelj v ta namen namreč ni ponudil nikakršnih dokazov (5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), s katerimi bi se morebitna kršitev naročnika lahko dokazala oziroma na podlagi katerih bi naročnik in/ali Državna revizijska komisija lahko preverila njegovo navedbo. Vlagatelj se pri tem sklicuje zgolj na kršitev temeljnih načel javnega naročanja in pavšalno navaja, da mu je družba LONGO Euroservice Srl iz Italije odgovorila, da so tehnične specifikacije postavljene tako, da ustrezajo zgolj in samo proizvajalcu FAUN GmbH iz Nemčije. Vlagatelj pa pri tem ni navedel, katere (oziroma katera) izmed postavljenih tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije onemogočajo sodelovanje tudi drugim proizvajalcem zahtevane nadgradnje oziroma kakšne in zakaj bi morale biti po njegovem mnenju sporne specifikacije, da bi jih lahko izpolnilo več proizvajalcev (vlagatelj tega ni storil, kljub temu, da je naročnik, kot že izhaja iz te obrazložitve, za vsako izmed obeh vrst razpisanih vozil postavil preko 50 različnih tehničnih zahtev, ki se nanašajo na nadgradnjo z vrtljivim bobnom). Navedeno pa ne izhaja niti iz dopisa proizvajalca LONGO Euroservice Srl iz Italije, na katerega se sklicuje vlagatelj in ga prilaga k zahtevku za revizijo - iz slednjega izhaja zgolj splošna ugotovitev o tem, da so tehnične specifikacije postavljene tako, da ustrezajo zgolj proizvajalcu FAUN GmbH iz Nemčije ("The delivery specifications where the features are written in bold only and exclusively FAUN and different from our own specifications.").

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predvsem očita naročniku, da tehnične zahteve, ki omogočajo le tip nadgradnje z vrtljivim bobnom predstavljajo stvarno diskriminacijo ponudnikov in niso objektivno opravičljive, saj naj bi se enakovreden cilj javnega razpisa dosegel tudi z vozili, ki vsebujejo nadgradnjo s potisno ploščo

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je identifikacija potreb in tehnična opredelitev predmeta javnega naročila v domeni naročnika, pri čemer lahko Državna revizijska komisija preveri le, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami, ki urejajo določanje tehničnih specifikacij in v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja oziroma, ali je imel naročnik za takšen način oblikovanja predmeta javnega naročila objektivno utemeljene in opravičljive razloge (potrebe). Naročnik je po mnenju Državne revizijske komisije prepričljivo pojasnil, da ima za postavitev sporne tehnične zahteve objektivno utemeljene in opravičljive razloge. Naročnik je namreč podrobno pojasnil zakaj potrebuje prav takšna vozila in ob tem navedel tudi vrsto tehničnih, ekonomskih in drugih prednosti, ki opravičujejo nabavo smetarskih vozil z zahtevano vrsto nadgradnje. Kot je pojasnil naročnik, se je za sistem vrtljivega bobna odločil zaradi novega sistema zbiranja in odvoza biorazgradljivih in ostalih vrst odpadkov. Naročnik je nadalje navedel, da se lahko zaradi lažje nadgradnje vozila hkrati pobere večja količina odpadkov na terenu (kar pomeni prihranek na času, gorivu in stroških dela), ravno tako je prepričljivo pojasnil, zakaj so stroški vzdrževanja pri takšni nadgradnji nižji (nadgradnja s sistemom vrtljivega bobna ima bistveno manj gibljivih delov in hidravličnih elementov od nadgradnje s principom potisne plošče). Naročnik je tudi navedel, da lažja nadgradnja pripomore k manjši porabi goriva in k manjši obremenitvi osi (kar omogoča odvoz večjih količin odpadkov) ter zapisal, da samočistilni boben ne pušča ostankov smeti (kar pomeni, da ni potrebe po dodatnem čiščenju, zaradi česar ne prihaja do korozije in do razkroja ostankov smeti in neprijetnih vonjav). Naročnik je prav tako pojasnil, da navedene prednosti in dejstvo, da zahtevana tehnična rešitev zagotavlja boljšo stisljivost odpadkov in boljše tesnjenje bobna (kar preprečuje širjenje smradu) vplivajo tudi na prijaznejši odnos do okolja. Ravno tako je naročnik navedel, da iz razloga, ker deluje vrtljivi boben z minimalno močjo, porabi takšno vozilo manj goriva ter ima zato tudi daljo življenjsko dobo motorja, manjši previs kot pri vozilih s potisno ploščo pa zagotavlja večjo okretnost vozila v ozkih ulicah in na ozkih cestah.

Poleg tega je naročnik prepričljivo zavrnil tudi vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi z izgradnjo štajerskega regijskega centra za ravnanje z odpadki in s tem povezan vlagateljev temeljni argument, da so glede na naročnikove dejanske potrebe (oziroma iz razloga, ker naj bi naročnik razpisana vozila rabil zlasti za sortiranje odpadkov) vozila s potisno ploščo celo primernejša. Naročnik se sicer strinja z vlagateljem v tem, da naveden projekt predvideva tudi izgradnjo sortirne linije za ločeno zbiranje frakcij in komunalnih odpadkov, vendar pa ob tem poudarja, da se ti odpadki že sedaj in se bodo tudi v prihodnje pobirali z vozili s potisno ploščo (ki jih že ima in jih namerava v prihodnosti še kupiti). Naročnik pa je v zvezi s tem tudi pojasnil, da je v sklopu navedenega projekta predvidena tudi izgradnja kompostarne in da se bodo z razpisanimi vozili tako lahko pobirali biorazgradljivi in ostali komunalni odpadki, kot tudi ločeno zbrane frakcije. Nenazadnje pa iz naročnikovih pojasnil tudi izhaja, da je uporaba tovrstnih vozil združljiva tudi s sortiranjem odpadkov (naročnik je navedeno ugotovitev oprl na več desetletij dolge izkušnje uporabnikov takšnih vozil v Avstriji).

Ob vsem navedenem, je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 02.08.2010



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

KOMUNALA SLOVENSKA BISTRICA d.o.o., Ulica Pohorskega bataljona 12, Slovenska Bistrica
ATRIK, družba za proizvodnjo komunalne opreme, d.o.o., Litijska cesta 261, Ljubljana - Dobrunje
Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran