018-149/2010 Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Določitev stanja voziščnih konstrukcij na državnem cestnem omrežju na podlagi meritev podajnosti (FWD), lab. preis. vgrajenih mat. ter terenskih meritev" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili skupni ponudniki AKTIM d.o.o., Alešovčeva 29, Ljubljana, RAMTECH d.o.o., Sachsova 6, Zagreb, Hrvaška in NIEVELT INGENIEUR Gmbh, Wiener Strasse 35, Stockerau, Avstrija, ki jih vse zastopa odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.7.2010

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" št. 43001-58/2010 z dne 13.5.2010.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.960,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 10.3.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, obvestilo o naročilu pa je dne 18.3.2010 objavil na portalu javnih naročil pod št. objave JN2164/2010. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 28.4.2010 je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi, izmed katerih je, kot je razvidno iz odločitve o oddaji javnega naročila št. 43001-58/2010 z dne 13.5.2010, kot najugodnejšo izbral ponudbo skupnih ponudnikov IGMAT Inštitut za gradbene materiale, d.d., Polje 351c, Ljubljana in DDC, svetovanje inženiring, d.o.o., Kotnikova 40, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je za vlagateljevo ponudbo zapisal, da je razlog za zavrnitev višja ponudbena cena ali nepopolnost ponudbe.

Vlagatelj je z vlogo z dne 19.5.2010 od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. V vlogi je zapisal, da mu glede na dejstvo, da ima njegova ponudba najnižjo ceno, ni jasno, zakaj naj bi bila nepopolna, naročnika pa je zaprosil, naj mu obrazloži, česa ni predložil in ali gre za vsebinsko ali formalno nepopolnost.

Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila izdal dne 24.5.2010. V njej je vlagatelju pojasnil, da je v odločitvi o oddaji naročila prišlo do pomote pri navedbi razloga za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, saj naj bi bil dejanski razlog ta, da je bila ponudba zavrnjena zaradi neizpolnjevanja zahteve iz razpisne dokumentacije, v točki 3.1.5 Reference (izvedba istovrstnih poslov v zadnjih petih letih, poudarek na zadnjih petih letih), zaradi česar je naročnik ponudbo obravnaval kot nepopolno.

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila je vlagatelj z vlogo z dne 2.6.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnikova odločitev o oddaji naročila nepravilna in nezakonita. Vlagatelj navaja, da je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila zapisal, da je razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe višja ponudbena cena ali nepopolnost ponudbe. Ker ni bilo jasno, kaj je pravi razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, je vlagatelj od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki jo je prejel 24.5.2010. V dodatni obrazložitvi je naročnik zapisal, da je prišlo do pomote pri navedbi razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, saj naj bi bil dejanski razlog v tem, da je bila ponudba zavrnjena zaradi neizpolnjevanja zahteve iz razpisne dokumentacije, ki je bila določena v točki 3.1.5 Reference (izvedba istovrstnih poslov v zadnjih petih letih, poudarek na zadnjih petih letih), zaradi česar je vlagateljevo ponudbo obravnaval kot nepopolno. Po mnenju vlagatelja gre naročnikovo dodatno obrazložitev razumeti tako, da reference niso ustrezale zaradi starosti, da pa so po vsebini ustrezne, saj je naročnik v dodatni obrazložitvi zapisal, da je poudarek na zadnjih petih letih. Vlagatelj navaja, da so v njegovi ponudbi različne reference, poleg referenc, ki so ustrezne tako po vsebini kot po starosti, tudi reference, ki so starejše od petih let, vendar ponudba zaradi njih ne more biti nepravilna oz. nepopolna. Tiste reference, ki so starejše od petih let, so brezpredmetne za presojo pravilnosti ponudbe in jih naročnik ne bi smel upoštevati kot izločitveni kriterij, saj je vlagatelj na podlagi drugih referenčnih potrdil izkazal izpolnjevanje (med strankama) spornega pogoja. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnikova obrazložitev pavšalna in nepreverljiva, saj naročnik sploh ni navedel, katera od predloženih referenc po starosti ne ustreza zahtevam razpisa. V vlagateljevi ponudbi je ena referenca iz leta 2004, ena iz leta 2008, dve iz leta 2009 in ena iz leta 2007 - 2009, torej dovolj, da je izpolnjena referenčna zahteva, zatrjuje vlagatelj. Naročnikovo ravnanje je nezakonito tudi zato, ker je odločitev o oddaji naročila podpisal direktor naročnika, dodatno obrazložitev pa vodja službe za javna naročila. Dodatna obrazložitev je del odločitve, zato bi jo moral podpisati direktor naročnika, poleg tega pa je dodatna obrazložitev spremenila prvotno odločitev, saj je naročnik šele takrat ugotovil, da je prišlo do pomote pri navedbi razlogov za zavrnitev ponudbe, še navaja vlagatelj, in dodaja, da bi naročnik moral izbrati njegovo ponudbo, saj je popolna in najugodnejša. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o dodelitvi naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 9.6.2010 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je pri odločanju ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje zahteve iz točke 3.1.5 Reference, in sicer že v delu, ki se nanaša na obdobje pred objavo javnega naročila. V navedeni točki je predvideno, da mora gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, v zadnjih petih letih pred objavo predmetnega javnega naročila uspešno izvesti istovrstne posle (istovrsten posel pomeni tista dela iz specifikacije naročila, ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi) v skupni vrednosti vsaj 200.000,00 EUR. Vlagatelj je v ponudbi kot referenčni posel navedel izvedbo sondažnih jaškov in laboratorijskih preiskav ter izvedbo terenskih meritev in pregleda sestave voziščne konstrukcije, z datumom izvedbe v novembru 2004, kar je več kot pet let pred objavo tega naročila. Partnerja Ramtech d.o.o. in Nievelt Ingenieur GmbH referenc za tovrstna dela nista predložila, zaradi česar je skupna ponudba za njiju v tem delu nepopolna. Poleg tega je vlagatelj v projektu z naslovom "Raziskava zveznosti in ustreznosti plasti v nosilnih slojih vozišča", ki ga je dokončal za naročnika in na čemer sloni navedba referenčnih del, evidentiral posamezne plasti različnih tipov voziščnih konstrukcij na podlagi georadarskih meritev, česar v popisu del s količinami v predmetnem javnem naročilu ni, zaradi česar ne gre za istovrstni posel. Bistvo je v tem, da vsi trije ponudniki ne izpolnjujejo pogoja za priznanje sposobnosti - referenc, zaključuje naročnik.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 22.6.2010 obvestil, da bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi navaja, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo, ter opozarja, da je naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navedel nove razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, kar je po mnenju vlagatelja nedopustno.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek, je naročnik z dopisom z dne 29.6.2010 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je vlagatelja s sklepom št. 018-149/2010-2 z dne 9.7.2010 pozvala, da zahtevek za revizijo najpozneje v petih dneh dopolni s predložitvijo dokazila o doplačilu takse v višini 2.500,00 evrov. Vlagatelj je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 14.7.2010 pojasnil, da je že v revizijskem postopku pred naročnikom vplačal takso v višini 5.000,00 EUR, in sicer zaradi nejasnosti glede višine takse v dvakratnem znesku po 2.500,00 EUR. Po vpogledu v dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj predložil dve potrdili o plačilu takse, in sicer v višini dvakrat po 2.500,00 EUR.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je vlagatelj s predložitvijo podatkov o referenčnih delih izkazal izpolnjevanje pogoja, ki je bil določen v točki 3.1.5 razpisne dokumentacije. Naročnikovo ravnanje, ko je vlagateljevo ponudbo izločil, ker je ugotovil, da naj reference ne bi bile ustrezne, je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2). Ta določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili. Izhodišče za določanje tehnične sposobnosti predstavlja 45. člen ZJN-2, ki v drugi alineji točke a) drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) med drugim tudi s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov.

Naročnik je zahteve v zvezi s predložitvijo referenc določil v točki 3.1.5 razpisne dokumentacije, kjer je zapisal:

"Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, je v zadnjih petih letih pred objavo tega naročila uspešno izvedel istovrstne posle v skupni vrednosti vsaj 200.000,00 EUR.

Dokazilo: Podatki o referenčnem delu, vsebinsko skladni s predlogo.

Opombe: Istovrsten posel pomeni tista dela iz specifikacije naročila, ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Iz opisa referenčnega dela mora biti razvidno, da gre za istovrstna dela, v primerljivih količinah, kot jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Vrednost posla pomeni vrednost skupaj z DDV. Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila o izvedbi navedenega referenčnega dela, oziroma navedbe preveri neposredno pri investitorju oziroma delodajalcu."

V predlogi "Podatki o referenčnem delu" je naročnik predvidel obrazec, v katerega so morali ponudniki vpisati naziv gospodarskega subjekta, naziv in naslov investitorja, naziv izvajalcev, datum izvedbe, kraj izvedbe, vrednost posla ter njegov opis. Z izpolnitvijo in podpisom te predloge je ponudnik izkazal izpolnjevanje referenčnega pogoja, kot je bil določen v 3.1.5 razpisne dokumentacije.

Kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila (št. 43001-58/2010 z dne 13.5.2010), je naročnik kot najugodnejšo izbral ponudbo izbranega ponudnika, medtem ko je kot razlog za zavrnitev ostalih ponudb navedel "višja ponudbena cena od izbrane ali nepopolnost ponudbe". Glede na to, da sta v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudbi oddala le izbrani ponudnik in vlagatelj in da ponudba vlagatelja, kot je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 28.4.2010, vsebuje nižjo ponudbeno ceno kot ponudba izbranega ponudnika, je bilo mogoče iz odločitve o oddaji javnega naročila zgolj sklepati, da je razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe njena nepopolnost, ne da bi bilo pri tem mogoče ugotoviti, kakšno pomanjkljivost v ponudbi je naročnik ugotovil. Iz dodatne obrazložitve, ki jo je vlagatelj zahteval zaradi nejasnosti odločitve o zavrnitvi njegove ponudbe, je nadalje razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo dejansko zavrnil zaradi neizpolnjevanja zahteve v zvezi s predložitvijo referenc, ki je bila določena v točki 3.1.5 razpisne dokumentacije, pri čemer je naročnik v dodatni obrazložitvi izrecno navedel, da je v razpisni dokumentaciji zahteval izvedbo istovrstnih poslov v zadnjih petih letih in da je "poudarek na zadnjih petih letih".

Glede na zgoraj navedeno se je mogoče strinjati z vlagateljem, ki v zahtevku za revizijo navaja, da je mogoče naročnikovo odločitev o oddaji naročila in dodatno obrazložitev razumeti na način, da predložene reference niso ustrezale po starosti in da naročnik niti v odločitvi o oddaji naročila niti v dodatni obrazložitvi vlagateljevim referencam ni očital vsebinske neustreznosti. Ker je naročnik v dodatni obrazložitvi kot razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe navedel neustreznost referenc z vidika časovnega kriterija, je vlagatelj lahko učinkovito uveljavljal pravno varstvo le v delu, ki se nanaša na ta vidik domnevne neustreznosti referenc. Zato se lahko tudi Državna revizijska komisija v predmetnem revizijskem postopku omeji izključno na vprašanje, ali reference, ki jih je v svoji ponudbi predložil vlagatelj, ustrezajo časovnemu kriteriju, kot je bil določen v točki 3.1.5 razpisne dokumentacije. Z drugimi besedami: Državna revizijska komisija lahko le preveri, ali so bili referenčni posli, ki jih je v ponudbi navedel vlagatelj, izvedeni v obdobju zadnjih petih let pred objavo tega naročila, torej v obdobju od 18.3.2005 do 18.3.2010.

Kot je razvidno iz vlagateljeve ponudbe, je ta predložil podatke za naslednja referenčna dela:

- izvedba sondažnih jaškov in laboratorijskih preiskav, izvedba terenskih meritev in pregleda sestave voziščne konstrukcije, analiza rezultatov meritev; datum izvedbe november 2004;
- izvajanje kontrole kakovosti s cementom in bitumnom stabilizirane mešanice, vgrajene v spodnji nosilni sloj cestišča; datum izvedbe 4.5.2008 do 10.11.2008;
- meritve defleksij voziščnih konstrukcij po metodi FWD; datum izvedbe marec - december 2009,
- meritve defleksij voziščnih konstrukcij po metodi FWD; datum izvedbe april - november 2009;
- meritve defleksij voziščnih konstrukcij po metodi FWD in stanja po metodi GPR (Road Data Base, Serbia); datum izvedbe november 2007 - december 2009.

Za naročnika je očitno neustrezna referenca iz prve alineje zgornjega odstavka, saj zanjo v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da je bilo delo izvedeno v novembru 2004, kar je več kot pet let pred objavo tega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom glede neustreznosti te reference niti ni spora - tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč priznava, da je bilo to referenčno delo izvedeno izven v razpisni dokumentaciji določenega obdobja. Tudi sicer je mogoče slediti naročniku, ki ugotavlja neustreznost reference iz prve alineje prejšnjega odstavka, saj je bilo to referenčno delo, kot je razvidno iz podatkov o referenčnem delu, nedvomno izvedeno pred 18.3.2005. Vendar pa ni mogoče slediti naročniku, ki navaja, da ponudbena partnerja v vlagateljevi ponudbi nista predložila drugih referenc. Kot je razvidno iz prejšnjega odstavka, je vlagatelj v ponudbi predložil podatke za pet referenčnih del, od katerih je le prvo neustrezno z vidika časovnega kriterija, medtem ko so bila ostala dela izvedena v zahtevanem obdobju, torej od 18.3.2005 do 18.3.2010.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik neutemeljeno zavrnil vlagateljevo ponudbo z obrazložitvijo, da reference niso izpolnjevale zahtev iz točke 3.1.5 razpisne dokumentacije - izvedba istovrstnih poslov v zadnjih petih letih, poudarek na zadnjih petih letih, saj je vlagatelj v ponudbo predložil le eno referenco, ki po starosti ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, medtem ko je iz podatkov o preostalih štirih referenčnih delih razvidno, da so bila ta izvedena v zahtevanem obdobju in da torej ustrezajo v razpisni dokumentaciji določenemu časovnemu kriteriju.

Naročnik je v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navedel tudi nove razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe oz. navedel nove ugotovitve v zvezi z vlagateljevimi referencami, s katerimi vlagatelj, kljub temu, da je zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v trenutku vložitve zahtevka za revizijo ni bil seznanjen. Tako je naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navedel, da ponudbena partnerja nista predložila referenc za "tovrstna dela", zaradi česar naj bi bila skupna ponudba za njiju v tem delu nepopolna, poleg tega pa naj bi vlagatelj v projektu z naslovom "Raziskava zveznosti in ustreznosti plasti v nosilnih slojih vozišča", na čemer naj bi temeljila navedba referenčnih del, evidentiral posamezne plasti različnih tipov voziščnih konstrukcij na podlagi georadarskih meritev, česar v popisu del s količinami v predmetnem javnem naročilu ni, zaradi česar naj ne bi šlo za istovrstni posel. V zvezi s temi novimi razlogi, ki jih je naročnik navedel šele v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, se je mogoče strinjati z vlagateljem, ki v obvestilu o nadaljevanju revizijskega postopka opozarja, da je naročnik nedopustno razširil razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe. Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (glej npr. odločitve v zadevah 018-114/2005, 018-464/06, 018-35/2008, 018-185/2009) zapisala, da je naročnik dolžan v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb le-te popolno pregledati in v odločitvi o dodelitvi naročila oz. v dodatni obrazložitvi navesti vse razloge, zaradi katerih je ponudbo določenega ponudnika izločil kot nepopolno. Učinkovito pravno varstvo (4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) je namreč lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v revizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe. Ker v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (praviloma) ni dopustno navajati novih kršitev, tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost ponudbe določenega ponudnika, ki jih ni navedel že v odločitvi o dodelitvi naročila ali dodatni obrazložitvi svoje odločitve - s tem bi bil tak ponudnik namreč onemogočen v možnosti učinkovitega pravnega varstva. Zato se je lahko tudi Državna revizijska komisija, kot je bilo že zapisano, v predmetnem revizijskem postopku, ob upoštevanju naročnikove obrazložitve odločitve o oddaji naročila in vlagateljevih revizijskih navedb, omejila le na presojo tistih domnevnih nepravilnosti vlagateljeve ponudbe, ki so bile vlagatelju znane do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo in zoper katere vlagatelj tudi ugovarja (ustreznost referenčnih del z vidika časa njihovega izvajanja), medtem ko ostale domnevne nepravilnosti, ki jih naročnik navaja šele v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, v predmetnem revizijskem postopku ne morejo biti relevantne. Državna revizijska komisija zato v predmetnem revizijskem postopku ni ugotavljala, ali so vlagateljeve reference tudi vsebinsko ustrezne oz. ali je vlagatelj izkazal izpolnjevanje zahtev, določenih v točki 4.1.3 razpisne dokumentacije.

Tudi sicer Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila od izdaje odločitve o oddaji naročila vodil nepregledno, na kar opozarja tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo. Že odločitev o oddaji javnega naročila ne vsebuje jasnih razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, čeprav prvi odstavek 79. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik svojo odločitev obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. Tako npr. iz odločitve o oddaji naročila št. 43001-58/2010 z dne 13.5.2010 ni jasno razvidno, ali je bila vlagateljeva ponudba zavrnjena zaradi višje cene (in torej spoznana za popolno) ali je bila zavrnjena zaradi ugotovljene nepopolnosti. Na to, da je bila zavrnjena zaradi nepopolnosti, je mogoče sklepati šele ob upoštevanju ponudbenih cen, kot so bile ugotovljene na odpiranju ponudb, pri čemer razlog nepopolnosti iz odločitve o oddaji naročila ni bil razviden. Tudi v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila naročnik ni jasno navedel razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, saj ni natančneje navedel, v čem naj bi bile predložene reference pomanjkljive. Ker je vlagatelj v ponudbi predložil pet referenčnih potrdil, bi se moral naročnik, če bi želel upoštevati tretji odstavek 79. člena ZJN-2 v povezavi s 4. točko prvega odstavka 3. člena ZRPJN, opredeliti do vsake reference, ki ji očita pomanjkljivost, ter pojasniti, ali je pomanjkljivost posamezne reference formalna (npr. v primeru neizpolnjevanja časovnega kriterija) ali vsebinska (npr. v primeru vprašljive istovrstnosti del). Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je mogoče slediti vlagatelju tudi v delu, kjer navaja, da dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ni podpisal direktor naročnika, temveč oseba, za katero pooblastilo ni bilo izkazano, čeprav ta pomanjkljivost sama po sebi ni takšne narave, da bi lahko povzročila škodo vlagatelju v smislu prvega odstavka 9. člena ZRPJN.

Vse zgoraj ugotovljene kršitve naročnika, in sicer tako tiste, ki se nanašajo na neutemeljenost zavrnitve vlagateljeve ponudbe zaradi neustrezne starosti referenc, kot tudi tiste, ki se nanašajo na preglednost postopka in se kažejo v nejasno oz. prepozno obrazloženih razlogih za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, so narekovale razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila. Zato je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" št. 43001-58/2010 z dne 13.5.2010.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povrnitev 5.000,00 EUR za takso, 936,90 EUR za odvetniško zastopanje in 25 EUR materialnih stroškov, skupaj z 20% DDV.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, Državna revizijska komisija na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT) vlagatelju kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:

- za zastopanje v revizijskem postopku - nagrado v višini 800,00 EUR z 20 % DDV,
- takso za revizijski zahtevek - stroške v višini 5.000,00 EUR.

Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 5.960,00 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljeno, ker je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenih stroškov pod postavko "materialni stroški", ker vlagatelj slednje postavke po vsebini in višini ni specificiral skladno s 6. delom Tarife ZOdvT (Izdatki).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 21.7.2010


predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije










































Vročiti:

- RS, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
- Odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/1, 1001 Ljubljana, p.p. 4372
- IGMAT Inštitut za gradbene materiale, d.d., Polje 351c, 1000 Ljubljana
- DDC, svetovanje inženiring, d.o.o., Kotnikova 40, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran