018-152/2010 Zavod za blagovne rezerve Republike Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Fizično varovanje premoženja v skladišču Ortnek" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika SINTAL d.d., Litostrojska cesta 38, Ljubljana in SINTAL FIVA d.o.o., Litostrojska cesta 38, Ljubljana, ki ju zastopa odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za blagovne rezerve Republike Slovenije, Dunajska cesta 106, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.7.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 700,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28.4.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb za storitve iz Seznama B. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 10.5.2010 je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe, izmed katerih je, kot je razvidno iz odločitve o oddaji javnega naročila (sklep št. 1231-05 z dne 20.5.2010, kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je za vlagateljevo ponudbo zapisal, da je razlog za zavrnitev nižje doseženo število točk.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 4.6.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik kršil temeljna načela javnega naročanja, predvsem načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Po mnenju vlagatelja ima ta v predmetnem postopku pravico vložiti zahtevek za revizijo in odškodninsko tožbo. Nezakonito vodenje postopka in neenakopravna obravnava, sklicujoč se na storitve B, ni odraz načela gospodarne porabe sredstev ali načela zakonitosti. Če naročnik meni, da za izbranega ponudnika ne veljajo iste zahteve, potem bi lahko neposredno sklenil pogodbo, ne pa da izvede javno naročilo, razpiše pogoje in merila, ki jih potem ne upošteva. Vlagatelj navaja, da je naročnik kot dokazilo za tehnično in kadrovsko sposobnost ponudnika zahteval licenco za upravljanje z varnostno nadzornim centrom - VNC z veljavnimi dokazili o brezhibnem delovanju vgrajenih sistemov in obratovanju VNC v skladu s standardi. Na vpogledu v ponudbo je vlagatelj ugotovil, da izbrani ponudnik ni predložil dokazila o obratovanju VNC v skladu s standardi, kar je bil pogoj. Vlagatelj citira 34. člen Zakona o zasebnem varovanju in zatrjuje, da bi izbrani ponudnik moral predložiti potrdilo strokovnega nadzora o ureditvi in delovanju varnostno nadzornega centra, ki ga izdaja Zbornica RS za zasebno varovanje o tem, da VNC deluje v skladu z veljavnim standardom SIST BS 5979:2005. Ponudba izbranega ponudnika je zato nepravilna in nepopolna, zatrjuje vlagatelj, in nadaljuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje tudi zahteve o vzpostavljeni in neprekinjeni ter neposredni komunikaciji med skladiščem in VNC ter interventnimi skupinami, kar bi moral izkazati z veljavnimi pogodbami. Izbrani ponudnik je predložil pogodbi z družbama Mobitel in Simobil, kar pa ne zadostuje, kot naj bi bilo razvidno tudi iz mnenja Agencije za pošto in elektronske komunikacije. Izbrani ponudnik tako ne nudi neprekinjene in neposredne komunikacije med skladiščem in VNC ter interventnimi skupinami, temveč ima zgolj rezervno komunikacijo, kar ne ustreza niti naravi dela niti zahtevam razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da sklicevanje izbranega ponudnika na sklep Državne revizijske komisije ni utemeljeno, ter dodaja, da izbrani ponudnik tudi ni predložil potrdila MORS o številu izšolanih in poklicnih gasilcev, ki je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, temveč je podal le izjavo, da bo v predpisanem roku usposobil varnostnike - poklicne gasilce. Vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika nadalje očita, da je izjava njegovega podizvajalca predložena le v kopiji, da ni navedel obsega del, ki ga bo prevzel podizvajalec, ter da je šele naknadno predložil dokazilo o zavarovanju odgovornosti. Glede na navedeno vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 22.6.2010 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da so predmet javnega naročila storitve varovanja, ki spadajo v kategorijo storitev iz Seznama storitev B, za te pa velja določilo drugega odstavka 20. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10; v nadaljevanju: ZJN-2). Naročnik je ponudnike povabil k oddaji ponudbe, v povabilu pa je določil pogoje glede tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnika. S tem je zadostil drugemu odstavku 20. člena ZJN-2, izvršil pa bo tudi obveznost glede objave obvestila o oddaji naročila. Naročnik obvestila o naročilu ni objavil na portalu javnih naročil, prav tako v dokumentaciji ni navedel oblike postopka, saj ZJN-2 tega za storitve B ne zahteva. Je pa naročnik naročilo objavil na svojih spletnih straneh. V zvezi s kršitvami, ki jih vlagatelj očita v zahtevku za revizijo, naročnik navaja, da ne gre za kršitev določb ZJN-2, ki bi jih bil v predmetnem postopku dolžan spoštovati. Te kršitve zato ne morejo biti predmet pravnega varstva pred naročnikom oz. pred Državno revizijsko komisijo, zato je naročnik zahtevek za revizijo v celoti zavrnil.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 29.6.2010), je naročnik z dopisom z dne 5.7.2010 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddaja storitve fizičnega varovanja premoženja v skladišču Ortnek. Kot izhaja iz Povabila k oddaji ponudbe, je predmet javnega naročila stalno fizično varovanje premičnega in nepremičnega premoženja in blaga pred uničenjem, tatvino ali povzročitvijo splošne ali okoljske nevarnosti. Varovanje se izvaja s pomočjo spremljanja in krmiljenja vgrajenih sistemov tehničnega varovanja (javljanje požara, javljanje vloma, videonadzora, javljanje alarmov tehnoloških sistemov), z neprekinjenim prenosom signalov tehničnega varovanja iz skladišča na varnostno nadzorni center, rednimi obhodi varnostnika in pomožnimi intervencijami v slučaju potrebe.

Kot opozarjata že vlagatelj in naročnik in kot je razvidno iz opisa naročila, naročnik v konkretnem primeru oddaja javno naročilo, katerega predmet predstavljajo storitve, ki jih je, ob upoštevanju predpisov s področja javnih naročil, potrebno obravnavati kot storitve iz Seznama storitev B, za katere tako evropska kot tudi nacionalna zakonodaja določata drugačna pravila javnega naročanja v primerjavi s storitvami, ki so opredeljene v Seznamu storitev A. Iz 20. člena ZJN-2 in na njegovi podlagi sprejete uredbe (Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje - Uradni list RS, številka 18/07) izhaja, da je potrebno pojem storitev v postopkih oddaje javnih naročil deliti na dve skupini, in sicer na storitve iz Seznama storitev A in na storitve iz Seznama storitev B. Navedena delitev je prevzeta iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.3.2004 (v nadaljevanju: Direktive 2004/18/ES) in je pomembna zato, ker za vsako od obeh navedenih skupin veljajo drugačna pravila javnega naročanja. Medtem ko za storitve iz seznama A veljajo vsa obvezujoča pravila zakona, velja za drugo skupino storitev zgolj zelo omejen del zakonskih določb. Iz 21. člena Direktive 2004/18/ES (Javna naročila storitev s seznama v Prilogi II B) izhaja, da se naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi II B, oddajo v skladu s členom 23 in členom 35(4) (23. člen se nanaša na tehnične specifikacije, četrti odstavek 35. člena pa na obvestila o izidih postopkov oddaje naročil).

Nasprotno od storitev iz seznama A predstavljajo storitve iz seznama B skupino tako imenovanih "ne-prioritetnih storitev" s stališča oblikovanja skupnega trga Evropske skupnosti. Skupna značilnost teh storitev naj bi bila v tem, da je njihovo izvajanje vezano na točno določen geografski prostor, na katerem se naročajo, ter je posledično njihovo izvajanje zunaj meja posamezne države članice omejeno (oz. celo onemogočeno) in naj bi bile kot takšne nezanimive za ponudnike iz drugih držav članic. Zato so storitve s seznama v prilogi II B k Direktivi 2004/18/ES v pretežnem delu izvzete iz področja evropske ureditve in posledično prepuščene v urejanje nacionalnim zakonodajam. Vendar pa tudi ZJN-2 teh storitev ni uredil na poseben, nacionalni ureditvi prilagojen način, temveč je le prevzel ureditev, ki izhaja iz smernice. Navedeno pomeni, da so te storitve izvzete ne le iz domene urejanja veljavne javno-naročniške direktive, pač pa tudi iz domače zakonodaje s področja javnih naročil.

Iz določila drugega odstavka 20. člena ZJN-2 tako izhaja, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije ter da mora naročnik pri naročanju teh storitev spoštovati pravila ZJN-2 za objavo obvestil o oddaji naročila. Enak režim velja tudi v primeru, če predmet javnega naročila sestavljajo storitve iz obeh seznamov in če je vrednost storitev iz Seznama storitev B večja od vrednosti iz Seznama storitev A (tretji odstavek 20. člena ZJN-2 - tudi ureditev iz te določbe je prevzeta iz Direktive 2004/18/ES). Navedeno pomeni, da mora naročnik pri oddaji tovrstnih storitev (oziroma v primeru, če je vrednost storitev iz Seznama storitev B večja od vrednosti storitev iz Seznama storitev A) predmet naročila opisati z uporabo nediskriminatornih tehničnih specifikacij (37. člen ZJN-2) ter da mora obvestilo o oddaji javnega naročila poslati (odvisno od vrednosti posameznega javnega naročil) Uradnemu glasilu ES oziroma na Portal javnih naročil (62. člen ZJN-2).

Seznam storitev A in B je sestavljen iz seznama storitev, ki so klasificirane po referenčnih št. CPC in CPV. Kot izhaja iz 4. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, je bil Enotni besednjak javnih naročil sprejet z Uredbo Komisije (ES) št. 2151/2003, z dne 16. decembra 2003, o spremembi Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV). Uredba je bila zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 213/2008, z dne 28. novembra 2007, o spremembi Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) in direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naročanja, kar zadeva revizijo CPV (v nadaljevanju: Uredba Komisije ES št. 213/2008). Uredba Komisije ES št. 213/2008 je nadomestila razpredelnico iz Priloge II A k Direktivi 2004/18/ES z besedilom iz Priloge VI, razpredelnico iz Priloge II B k Direktivi 2004/18/ES pa z besedilom iz Priloge VII. Uredba Komisije ES 213/2008 se je pričela (neposredno) uporabljati dne 15. septembra 2008.

Kot je bilo že zapisano, so predmet obravnavanega javnega naročila, ki je podrobneje opredeljen v Povabilu k oddaji ponudbe, storitve fizičnega varovanja premoženja. V Prilogi VII k Uredbi Komisije ES 213/2008 je opredeljenih 11 kategorij storitev (od kategorije 17 do kategorije 27) skupaj z ustreznimi referenčnimi številkami CPC (Central Product Classification) in CPV (Common Procurement vocabulary). Preiskovalne in varnostne storitve, z izjemo storitve oklepnih vozil, kamor je potrebno uvrstiti razpisano storitev, so v Prilogi VII k Uredbi Komisije ES 213/2008 uvrščene v kategorijo 23.

Kršitve, ki jih v predmetnem revizijskem postopku vlagatelj očita naročniku, se ne nanašajo na kršitve določb, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije (37. člen ZJN-2). Prav tako vlagatelj naročniku ne očita kršitev pravil ZJN-2 za objavo obvestil o oddaji naročila (62. člen ZJN-2). Ne gre torej za kršitve zakonskih določb, ki bi jih bil dolžan upoštevati naročnik v primeru oddaje javnega naročila, katerega predmet so storitve iz Seznama storitev B. V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznih dokazil za izkazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti (45. člen ZJN-2), da njegov podizvajalec ni predložil originalnih potrdil oz. ni navedel obsega prevzetega dela in da je izbrani ponudnik šele naknadno predložil dokazilo o zavarovanju odgovornosti. Po mnenju vlagatelja zato ponudba izbranega ponudnika ni pravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa bi jo moral kot takšno zavrniti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Ker določila ZJN-2, katerih kršitev zatrjuje vlagatelj, v obravnavanem primeru naročnika ne zavezujejo, je morala Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrniti. Določilo 20. člena ZJN-2 namreč predstavlja skrajno mejo revizijske presoje v primeru oddaje storitev iz Seznama storitev B. Glede na drugi odstavek 20. člena ZJN-2 ni pravne podlage za presojo utemeljenosti navedb, ki se nanašajo na domnevne kršitve tistih določb, ki naročnika pri oddaji storitve iz Seznama storitev B ne zavezujejo. Z drugimi besedami: ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do smiselnosti takšne ureditve, glede na dikcijo ZJN-2 ne more ugotavljati kršitev določb, ki jih naročniku glede na določbo drugega odstavka 20. člena ZJN-2 ni treba upoštevati.

Ker v obravnavanem primeru zatrjevane kršitve, ki naj bi jih storil naročnik, niso povezane s kršitvijo dolžnosti, ki so obvezne v ZJN-2 v zvezi s storitvami s Seznama storitev B, je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagateljev zahtevek za revizijo ni utemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 21.7.2010

predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Zavod za blagovne rezerve Republike Slovenije, Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana
- Odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/1, 1001 Ljubljana, p.p. 4372
- Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran