018-164/2010 Občina Hrastnik

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.) v senatu predsednice Vide Kostanjevec ter članic Sonje Drozdek šinko in mag. Maje Bilbija, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvedba projekta v sklopu operacije Regijski center za ravnanje z odpadki - Ceroz II. faza", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste Tehnika Obnova, d.d., Slovenska 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA HRASTNIK, Pot Vitka Pavliča 5, Hrastnik (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 29. 7. 2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 24. 6. 2010, se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 10.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je na portalu javnih naročil, dne 14. 1. 2010, pod št. objave JN313/2010 in v Uradnem glasilu EU, dne 15. 1. 2010, pod št. objave 2010/S 11764-2010, objavil obvestilo o javnem naročilu "Izvedba projekta v sklopu operacije Regijski center za ravnanje z odpadki - Ceroz II. faza".
Naročnik je dne 11. 6. 2010, pod št. 430-1-2010, izdal Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katerim je ponudnike obvestil, da se kot najugodnejši ponudnik izbere SGP POMGRAD, d.d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 24. 6. 2010, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila.

Vlagatelj je najprej zatrjeval, da je naročnik neupravičeno izločil njegovo ponudbo kot nepopolno.

Glede naročnikove ugotovitve, da naj bi bila referenca vlagatelja oziroma njegovega podizvajalca družbe E.I. neustrezna, ker naj ne bi bila potrjena s strani investitorja, je vlagatelj zatrjeval, da je referenco potrdila družba N.G., ki je bila dejanski izdajatelj reference in naročnik podizvajalca družbe E.I. Investitor s podizvajalcem ni imel nobenega pravnega ali dejanskega razmerja, zato je za potrditev reference merodajna družba N.G. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, je naročnik v istem kontekstu enkrat uporabil pojem "investitor", enkrat pa pojem "naročnik". Tako je v Obrazcu 5.13 (Reference ponudnika kot izvajalca) v tabeli navajal "naročnika", v Obrazcu 5.14 (Referenčna potrdila ponudnika), pa je navajal "investitorja". Vlagatelj je zato razumel, da lahko referenco potrdi neposredni naročnik posla, četudi ne gre za investitorja. Takšno razumevanje vlagatelja je v postopkih javnega naročanja tudi splošno sprejeto. Kolikor je naročnik menil drugače, bi to moral v razpisni dokumentaciji izrecno določiti, saj nejasna določila razpisne dokumentacije ne morejo iti na škodo ponudnikov. Naročnik bi moral ponudbo vlagatelja v tem delu označiti kot popolno ali pa vlagatelja skladno z 78. členom ZJN-2 pozvati na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe. Naročnik je vlagatelja sicer pozval na dopolnitev ponudbe, in to dvakrat, vendar ni nikoli zahteval, da vlagatelj za predmetno referenco predloži referenčno potrdilo, ki bo potrjeno s strani investitorja.

Vlagatelj je dalje izpodbijal naročnikovo ugotovitev, da bi vlagatelj moral družbo E. navesti kot podizvajalca v Obrazcu 5.9 (Seznam podizvajalcev nad 10 % ponudbene vrednosti in podizvajalcev, ki sicer prevzemajo dela v vrednosti pod 10 %, vendar se pri priznavanju ekonomske in finančne ter/ali tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnik oziroma skupina ponudnikov nanje sklicuje), ker je vlagatelj kot odgovornega vodjo projekta navajal osebo K.H., zaposleno v družbi E., pri čemer naj bi priložil tudi referenčna potrdila, ki so s strani različnih investitorjev potrjena osebi K.H. Po ugotovitvah naročnika se je vlagatelj skliceval na tehnične in kadrovske sposobnosti družbe E. Vlagatelj je glede navedenega navajal, da je družba E. odgovorni projektant vlagatelja, zaradi česar ga je vlagatelj zapisal v Obrazec 5.10 (Seznam projektantov) in ne v Obrazec 5.9. Res je sicer, da je vlagatelj kot odgovornega vodjo projekta navedel osebo K.H., zaposleno v družbi E., vendar je bil takšen tudi pogoj naročnika, in sicer, da ima ponudnik enega odgovornega vodjo projekta, ki je hkrati tudi odgovorni projektant, ki izpolnjuje zahteve za odgovornega projektanta za zahtevne objekte. Ker torej iz razpisne dokumentacije izhaja, da mora biti odgovorni vodja projekta hkrati tudi odgovorni projektant, je logično, da je oseba K.H., zaposlena v družbi E., ki je projektant vlagatelja. Naročnik je za projektante določil samostojen obrazec, zato je vlagatelj upravičeno štel, da je potrebno projektanta zapisati samo v ta obrazec. Kolikor je naročnik želel, da se projektanta zapiše tudi v Obrazec 5.9, bi po mnenju vlagatelja to moral v razpisni dokumentaciji določiti. Naročnik bi tako tudi v tem delu moral ponudbo vlagatelja označiti kot popolno ali pa vlagatelja skladno z 78. členom ZJN-2 pozvati na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe in ga izrecno pozvati k predložitvi izpolnjenega Obrazca 5.9, kjer bo naveden tudi odgovorni projektant. Naročnik pa je vlagatelja pozval le, da naj navede vse podizvajalce, skladno z določili razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je zatrjeval tudi neenakopravno obravnavo vlagatelja v razmerju do ostalih ponudnikov. Tako so po prepričanju vlagatelja nepopolne oziroma vsaj formalno nepopolne ponudbe predložili izbrani ponudnik, ponudnik RIKO, d.o.o. in ponudnik PRIMORJE HOLDING, d.d.

V zvezi s ponudbo ponudnika PRIMORJE HOLDING, d.d. je vlagatelj zatrjeval, da ponudnik pri navajanju referenc v Obrazcu 5.14 (Referenčna potrdila ponudnika) le-tega ni ustrezno izpolnil, saj so pomanjkljivo izpolnjeni podatki, ki se nanašajo na dela, za katera je bil izvajalec odgovoren ter podatki, ki se nanašajo na velikost objekta. Pri referenci podizvajalca E. je tako zapisana samo vrednost del, ni pa navedenih konkretnih del. Podobno je pri referenci, ki jo je potrdila družba Q.S.A., kjer so navedene zgolj vrednosti in količina, brez kakršnegakoli dodatnega opisa. Poleg tega pri navedeni referenci iz obrazca ni nikjer razvidno, komu se potrjuje oziroma kdo je bil izvajalec del. V referenčnem potrdilu, ki ga je potrdila družba P., prav tako ni natančnejšega opisa del. Navedene pomanjkljivosti po mnenju vlagatelja predstavljajo vsaj formalne nepopolnosti, pa naročnik kljub temu ponudnika ni pozval k odpravi le-teh. Po drugi strani pa je vlagatelja kar dvakrat pozival na dodatna pojasnila v delu referenc. Vlagatelj je bil pozvan tudi k pojasnilu oziroma dopolnitvi ponudbe, iz katere bo nedvoumno razvidno, da bivalni kontejner zadosti vsem zahtevam iz Obrazca 5.25, saj po mnenju naročnika za ponujeni bivalni kontejner ni bilo tehničnih specifikacij. Po drugi strani pa iz ponudbe ponudnika PRIMORJE HOLDING, d.d. izhaja, da za bivalni kontejner ni priloženega nobenega prospekta oziroma nikakršne specifikacije. Ponudnik tudi ni predložil prospektne dokumentacije za ponujene stroje. Kljub navedenemu ga naročnik ni pozval na dopolnitev ponudbe. Vlagatelj še opozarja na reference odgovornega vodje del, osebe B.B., katere naj ne bi ustrezale pogojem iz razpisne dokumentacije. Glede ponudbe izbranega ponudnika in ponudnika RIKO, d.o.o. je vlagatelj zatrjeval tudi kršitev načela javnosti, saj sta navedena ponudnika skoraj celotno ponudbeno dokumentacijo označila za zaupno, naročnik pa jima je v večji meri sledil. Vlagatelju je bilo zato praktično nemogoče preveriti, ali navedena ponudnika izpolnjujeta pogoje. Ponudnik RIKO, d.o.o. ni hotel razkriti niti tega, ali v ponudbi nastopa samostojno ali v skupini ponudnikov, niti svojih podizvajalcev, kar je nedvomno javen podatek. Navedeno ravnanje naročnika je v nasprotju z 8. členom ZJN-2. Kot pa izhaja iz zapisnika o vpogledu v ponudbe, je naročnik vlagatelju prebral reference izbranega ponudnika in ponudnika RIKO, d.o.o., vendar brez podatka, komu se referenca potrjuje, tako da je lahko vlagatelj vsaj v tem delu preveril obe ponudbi. Ponudnik RIKO, d.o.o. je po mnenju vlagatelja Obrazec 5.14 pomanjkljivo izpolnil, podobno kot ponudnik PRIMORJE HOLDING, d.d., saj ni konkretno zapisal del, za katera so bili ponudnik oziroma njegovi morebitni partnerji oziroma podizvajalci odgovorni, temveč je le pavšalno navajal dela, kar pa ne zadostuje pogojem iz razpisne dokumentacije. Tudi pri referencah izbranega ponudnika sta sporna dva razdelka, ki nista izpolnjena skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Po mnenju vlagatelja je tako jasno razvidno, da je naročnik neenakopravno obravnaval ponudnike v popolnoma isti situaciji, oziroma ob istovrstnih okoliščinah, saj je na eni strani varoval poslovne skrivnosti določenih ponudnikov, na drugi strani pa je vlagateljeve reference v celoti razkril v Obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika. Naročnik bi moral pri enakovrstnih domnevnih nepravilnostih bodisi vse ponudnike pozvati na dopolnitev bodisi vse ponudbe označiti kot nepravilne.

Naročnik je s sklepom, izdanim dne 9. 7. 2010, pod št. 430-1/2010, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil.

Naročnik je najprej presojal revizijske očitke vlagatelja, ki se nanašajo na prijavo podizvajalcev. V zvezi z navedenim je naročnik navajal, da so določbe razpisne dokumentacije glede prijave podizvajalcev jasne in ne puščajo prostora za interpretacijo, kot jo podaja vlagatelj. Že iz samega Obrazca 5.9, še natančneje pa iz navodil v poglavju 1.13 jasno izhaja obveza ponudnika, da v navedeni obrazec vpiše tudi podizvajalce, ki sicer prevzemajo dela v vrednosti pod 10 %, vendar se pri priznavanju ekonomske in finančne ter/ali tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnik nanje sklicuje. Med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je vlagatelj osebo K.H., zaposleno pri družbi E., prijavil za odgovornega vodjo projekta oziroma odgovorno projektantko. Vlagatelj se je torej skliceval na kadrovske in tehnične sposobnosti družbe E., da bi zadostil pogojem iz razpisne dokumentacije. Referenčna potrdila so potrjena družbi E. oziroma osebi K.H. Vlagatelj bi zato, glede na jasna določila razpisne dokumentacije, moral družbo E. prijaviti kot podizvajalca in ga navesti v Obrazcu 5.9. Storitev projektiranja vlagatelj namreč ne bo opravil sam, temveč ga bo opravila družba E., zato gre v tem primeru nedvomno za podizvajalstvo, saj družba E. nastopa v ponudbi vlagatelja kot gospodarski subjekt, ki za vlagatelja izvaja storitev projektiranja. Navedenega dejstva, da gre v primeru projektanta za podizvajalca, vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ne zanika. Naročnik ne nasprotuje vlagatelju, da je za navedbo projektantov predvidel Obrazec 5.10 (Seznam projektantov), vendar pa so navedbe vlagatelja, da zaradi prisotnosti Obrazca 5.10 ni bilo potrebno upoštevati jasno postavljenih navodil za izpolnjevanje Obrazca 5.9, zavajajoče in brez podlage v razpisni dokumentaciji. Nesporno je, da sta navedena obrazca funkcijsko, vsebinsko in oblikovno ločena dela razpisne dokumentacije. Vsak od njiju je namenjen podajanju določenih podatkov. Pravilnost naročnikovega razumevanja določb razpisne dokumentacije v tem delu potrjuje vpogled v ostalih devet ponudb, saj so vsi ponudniki, ki so projektanta navedli v Obrazcu 5.10, hkrati le-tega vpisali tudi v Obrazec 5.9. Naročnik je vlagatelja glede slednjega tudi pozval k odpravi pomanjkljivosti. Pri tem naročnik zavrača očitke vlagatelja, da naročnik ni ustrezno oziroma dovolj natančno pozival vlagatelja k dopolnitvi ponudbe. Naročnik je vlagatelja pozval, da navede vse podizvajalce, skladno z določili razpisne dokumentacije. Pri tem je naročnik predpostavljal, da vlagatelj pozna določbe razpisne dokumentacije, ki so podajala jasna navodila glede dolžnostnih ravnanj ponudnikov v primeru podizvajalstva. Vlagatelj je v dopolnitvi ponudbe navedel enak seznam podizvajalcev, kot ga je podal v ponudbi, brez da bi navedel družbo E. kot podizvajalca, kar je očitna napaka vlagatelja. Ker po mnenju naročnika vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo niso utemeljene že v tem delu, naročnik ostalih revizijskih očitkov ni obravnaval.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 13. 7. 2010, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 19. 7. 2010 in z dne 23. 7. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o izvedbi postopka predmetnega javnega naročila in v dokumentacijo o revizijskem postopku, ki ga je vodil naročnik. Dokazni predlog z zaslišanjem vlagatelja je Državna revizijska komisija kot nepotrebnega zavrnila, saj je ocenila, da je dejansko stanje z ostalimi izvedenimi dokazi dovolj razjasnjeno.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je pravočasno prejel deset ponudb, kar izhaja tudi iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 23. 3. 2010. Kot izhaja iz Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, izdanega dne 11. 6. 2010, je naročnik kot popolne ocenil ponudbo izbranega ponudnika, ponudbo ponudnika PRIMORJE HOLDING, d.d. in ponudbo ponudnika RIKO, d.o.o., medtem, ko je ponudbo vlagatelja izločil kot nepopolno, ker vlagatelj naj ne bi predložil reference podizvajalca družbe E.I., potrjene s strani investitorja in ker naj ne bi prijavil družbe E. kot podizvajalca, kljub dejstvu, da se je vlagatelj skliceval na njene kapacitete. Navedeno ravnanje naročnika je tudi predmet spora med strankama v predmetnem revizijskem postopku, prav tako pa je vlagatelj očital kršitev naročnika v zvezi z neenakopravno obravnavo ponudbe vlagatelja v primerjavi s ponudbami, katere je naročnik ocenil kot popolne.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju dejstva, da se je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, z dne 9. 7. 2010, opredelil le do revizijskih očitkov, ki se nanašajo na prijavo podizvajalca vlagatelja, najprej presodila naročnikovo ravnanje v tem delu.

Naročnikovo ravnanje, t.j. izločitev ponudbe vlagatelja, kot nepopolne, je potrebno presojati z vidika 1. odstavka 80. člena z Zakonom o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 s spr.), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Vprašanje podizvajanja ureja ZJN-2 v 4. odstavku 4. člena ZJN-2, ki naročniku dovoljuje, da lahko v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteva, da v svoji ponudbi navedejo vsak del naročila, ki ga morebiti nameravajo dati v podizvajanje tretji osebi ter vse predlagane podizvajalce. Skladno s 3. odstavkom 45. člena ZJN-2 pa se lahko gospodarski subjekt, kadar je to primerno, za posamezno naročilo sklicuje na tehnične in/ali kadrovske kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, lahko naročnik njegovo ponudbo izloči.

Razpisna dokumentacija za predmetno javno naročilo je za primere nastopanja s podizvajalci v poglavju 1.4. (Sestavni deli ponudbe), v okviru razdelka "Obvezni sestavni deli ponudbe, ki jih mora predložiti ponudnik, da bo ponudba pravilna", na strani 53, določala naslednje:

"1.13. Obrazec 5.9: Spisek imenovanih podizvajalcev/dobaviteljev, ki prevzemajo dela v vrednosti nad 10 % ponudbene vrednosti

V primeru, da bodo v ponudbi sodelovali podizvajalci/ dobavitelji, ki prevzemajo dela v vrednosti nad 10 % ponudbene vrednosti, je potrebno priložiti Obrazec 5.9, ki mora biti izpolnjen, potrjen in podpisan s strani ponudnika in v primeru skupnega nastopanja, vseh ponudnikov v skupini ponudnikov.
Obrazec 5.9 mora biti izpolnjen in podpisan s strani ponudnika in v primeru skupnega nastopanja, vseh ponudnikov v skupini ponudnikov, tudi v primeru, če obstoji podizvajalec, ki sicer prevzema dela v vrednosti pod 10 %, vendar se pri priznanju ekonomske in finančne ter/ali tehnične in kadrovske sposobnosti, ponudnik oziroma skupina ponudnikov nanj sklicuje.

V kolikor se ponudnik ali skupina ponudnikov pri priznavanju ekonomske in finančne ter/ali tehnične in kadrovske sposobnosti sklicuje na podizvajalca, mora pri dokazovanju ekonomske, finančne, tehnične ali kadrovske sposobnosti priložiti za podizvajalca enaka dokazila kot ponudnik, da izpolnjuje navedene pogoje. Navedena dokazila priloži za dokazili ponudnika.

Ponudniku ni potrebno priložiti obrazca 5.9 v primeru, da oddaja ponudbo s podizvajalci/dobavitelji, ki prevzemajo dela v vrednosti pod 10 % pogodbene vrednosti in se v ponudbi pri priznanju ekonomske in finančne ter/ali tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnik ne sklicuje na navedene podizvajalce."

Naročnik je dalje v okviru razdelka "Obvezni sestavni deli ponudbe, ki jih mora predložiti ponudnik, da bo ponudba pravilna", na strani 53, kot obvezni sestavni del ponudbe določil tudi:

"Obrazec 5.10. Seznam projektantov
Obrazec mora biti izpolnjen, potrjen in podpisan s strani ponudnika ali v primeru skupine ponudnikov, vodilnega ponudnika."

V zvezi z izpolnjevanjem tehnične in kadrovske sposobnosti je razpisna dokumentacija v okviru poglavja 1.2 (Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik), na strani 44, določila:

"Da ima ponudnik enega odgovornega vodjo projekta, ki je hkrati tudi odgovorni projektant, ki izpolnjuje zahteve za odgovornega projektanta za zahtevne objekte v skladu s 45. členom ZGO-1â??".

Kot dokazilo o izpolnjevanju navedene tehnične in kadrovske sposobnosti, so bili kot obvezni sestavni deli ponudbe, na strani 55 razpisne dokumentacije, določeni:

"1.19. Obrazec 5.15 Ključno osebje
Obrazec 5.15 mora biti izpolnjen, podpisan in žigosan s strani ponudnika ali v primeru skupine ponudnikov, vodilnega ponudnika.

Obrazec 5.16. Obrazec za življenjepise ključnega osebja (odgovorni vodja del in odgovorni vodja gradbišča)
Obrazec 5.16 mora biti izpolnjen in podpisan s strani ključnih kadrov, ki so navedeni v pogojih razpisanih del.

Obrazec 5.17 Referenčno potrdilo odgovornega projektanta
Obrazec mora biti izpolnjen, potrjen in podpisan s strani naročnika (investitorja)."

Med strankama je v obravnavanem primeru nesporno, in kar je ugotovila tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo vlagatelja, da je vlagatelj v Obrazcu 5.10 kot projektanta navedel družbo E., da je v Obrazcu 5.15 in 5.16 kot odgovornega vodjo projekta navedel osebo K.H., zaposleno v družbi E. in da je vlagatelj za navedeno osebo v Obrazcu 5.17 predložil referenčna potrdila, podpisana in potrjena s strani investitorjev referenčnih del. Prav tako je nesporno dejstvo, da vlagatelj družbe E. ni navajal kot podizvajalca v Obrazcu 5.9. Sporno pa je vprašanje, ali je bil vlagatelj ob navedenem dejanskem stanju, glede na določila razpisne dokumentacije, dolžan družbo E. prijaviti kot podizvajalca v Obrazcu 5.9.

Državna revizijska komisija je v zvezi s presojo spornega vprašanje najprej ugotovila, da se je vlagatelj pri dokazovanju tehnične in kadrovske sposobnosti, t.j. zagotovitev odgovornega vodje projekta, skliceval na kapacitete drugega gospodarskega subjekta, to je družbe E. Vlagatelj je družbo E. navedel v Obrazcu 5.10 (Seznam projektantov), navedena družba pa naj bi za vlagatelja izvedla določene storitve projektiranja, ki so navedene v Obrazcu 5.10, pod rubriko Področje projektiranja in ki so del predmeta konkretnega javnega naročila. Iz navedenega je torej potrebno zaključiti, da je družbo E. šteti za podizvajalca vlagatelja.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni zatrjeval oziroma izpodbijal naročnikove ugotovitve, da družba E. ne bi bila podizvajalec vlagatelja. Vlagatelj je zatrjeval le, da se ne strinja z odločitvijo naročnika, da bi moral družbo E. navajati v Obrazcu 5.9., saj je navedeno družbo navajal kot projektanta v Obrazcu 5.10, oseba K.H. pa je v tej družbi zaposlena. Ker je naročnik za projektante določil samostojen Obrazec 5.10, je vlagatelj štel, da je potrebno projektanta zapisati samo v ta obrazec.

Državna revizijska komisija navedeni argumentaciji vlagatelja ne more pritrditi. Razpisna dokumentacija je namreč jasno določala primere, kdaj je potrebno podizvajalce vpisati oziroma jih prijaviti v Obrazcu 5.9, in sicer v dveh primerih: 1. v primeru, da bodo v ponudbi sodelovali podizvajalci/ dobavitelji, ki prevzemajo dela v vrednosti nad 10 % ponudbene vrednosti in 2. v primeru, če obstoji podizvajalec, ki sicer prevzema dela v vrednosti pod 10 %, vendar se pri priznanju ekonomske in finančne ter/ali tehnične in kadrovske sposobnosti, ponudnik oziroma skupina ponudnikov nanj sklicuje.

Ne glede na dejstvo, ali naj bi družba E. v obravnavanem primeru prevzela dela v vrednosti nad ali pod 10 % ponudbene vrednosti, je potrebno, ob upoštevanju nespornega dejstva, da se je vlagatelj v konkretnem primeru skliceval na tehnične in kadrovske kapacitete navedene družbe, zaključiti, da je s tem nastopila okoliščina, da obstoji podizvajalec, na katerega tehnične in kadrovske sposobnosti se ponudnik (vlagatelj) sklicuje. Zato je bil vlagatelj v vsakem primeru (ali prevzem del s strani družbe E. nad 10 % ponudbene vrednosti, ali prevzem del s strani družbe pod 10 % ponudbene vrednosti) dolžan družbo E. navesti oziroma prijaviti kot podizvajalca v Obrazcu 5.9 (Seznam podizvajalcev) in za to družbo izpolniti podatke, ki jih je naročnik predvidel v navedenem obrazcu (Naziv in sedež podizvajalca, Dela, ki jih bo izvajalec izvedel in Odstotek vrednosti del, ki jih bo izvedel podizvajalec v odnosu na skupno vrednost ponudbe). Ker je namreč naročnik v obravnavanem primeru izrecno določil primere, kdaj je podizvajalca potrebno prijaviti v ponudbi, bi moral vlagatelj, ob upoštevanju nespornega dejstva, da se je skliceval na tehnične in kadrovskega kapacitete tega podizvajalca, zato da bi se njegova ponudba lahko štela kot popolna, zahtevo naročnika upoštevati in podizvajalca prijaviti v ponudbi.

Zgolj dejstvo, na katerega se je skliceval vlagatelj, da je naročnik za projektante predvidel poseben Obrazec 5.10, še ne zadostuje za to, da vlagatelju ni bilo potrebno izpolniti jasne in izrecne naročnikove zahteve, da se (vsakega) podizvajalca, četudi gre za podizvajalca, ki bo izvedel storitve projektiranja (torej projektanta), navesti oziroma prijaviti v Obrazcu 5.9 kot podizvajalca. Takšno jasno zahtevo, ki jo sicer dovoljuje tudi določba 4. odstavka 4. člena ZJN-2, je naročnik postavil v razpisni dokumentaciji in so jo bili vsi ponudniki dolžni upoštevati.

Da je bila naročnikova zahteva v tem delu jasna in ni puščala interpretacije, kot jo podaja vlagatelj v zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija ugotovila tudi z vpogledom v ostalih devet ponudb, predloženih v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Pri tem je ugotovila, da je prav vseh devet ponudnikov, ob enakem dejanskem stanju, t.j. v Obrazcu 5.10 kot projektant navedena družba X., v Obrazcu 5.15 in 5.16 kot odgovorni vodja projekta navedena oseba X.X., zaposlena v družbi X., za navedeno osebo X.X. pa v Obrazcu 5.17 predložena referenčna potrdila, podpisana in potrjena s strani investitorjev referenčnih del, družbo X. navedlo oziroma prijavilo v Obrazcu 5.9. kot podizvajalca in so za to družbo izpolnili potrebne podatke. Navedeno le še dodatno potrjuje, da razpisna dokumentacija v tem delu ni bila nejasna in da bi jo zato lahko morebiti interpretirali v korist vlagatelju. Nasprotno, kolikor bi zavzeli argumentacijo vlagatelja, bi navedeno lahko privedlo do morebitnega neenakopravnega obravnavanja ponudnikov. Državna revizijska komisija je zato revizijske očitke vlagatelja v tem delu kot neutemeljene zavrnila.

Vlagatelj je v tem delu zahtevka za revizijo še zatrjeval, da bi ga naročnik, v primeru, da njegova ponudba iz zgoraj ugotovljenih razlogov ne bi bila popolna, moral vsaj izrecno pozvati k predložitvi izpolnjenega Obrazca 5.9, kjer naj bo naveden odgovorni projektant. Namesto tega naj bi ga naročnik pozval le, da naj navede vse podizvajalce, skladno z določili razpisne dokumentacije.

V zvezi z navedenim je Državna revizijska komisija ugotovila, da je med strankama nesporno dejstvo, da je naročnik vlagatelju dopustil dopolnitev oziroma pojasnilo ponudbe v delu, ki se nanaša na navedbo podizvajalcev. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik vlagatelja s pisnim pozivom, z dne 20. 5. 2010, v 3. točki pozval: "Ponudnik naj navede vse podizvajalce, skladno z določili razpisne dokumentacije." Vlagatelj je na navedeno točko poziva odgovoril z dopolnitvijo ponudbe, z dne 21. 5. 2010, tako da je podal naslednji odgovor: "V skladu z navodili ponudnikom smo v naši ponudbi navedli vse podizvajalce, ki se pri priznavanju tehnične in kadrovske sposobnosti nanje sklicujemo (stran 33 naše ponudbe). Podjetje S. in P.N., ki sta omenjena v naši ponudbi, smatramo kot dobavitelja opreme in delež njihovih del ne presega 10 % ponudbene vrednosti."

Državna revizijska komisija kot neutemeljenega zavrača revizijski očitek vlagatelja, da bi ga moral naročnik izrecno pozvati k predložitvi izpolnjenega Obrazca 5.9, kjer naj bo naveden tudi odgovorni projektant. Naročnik je po oceni Državne revizijske komisije vlagatelja dovolj jasno pozval, v čem naj vlagatelj dopolni svojo ponudbo. Kolikor je vlagatelj morebiti menil drugače, bi lahko zaprosil naročnika za pojasnilo, saj je ponudnik dolžan ravnati z ustrezno skrbnostjo, vendar navedeno iz spisovne dokumentacije ne izhaja. Vlagatelj je v svojem odgovoru celo izrecno navajal, da je navedel vse podizvajalce, ki se pri priznavanju tehnične in kadrovske sposobnosti nanje sklicuje (stran 33 ponudbe), čeprav, kot je to bilo zgoraj ugotovljeno, v obravnavanem primeru ne drži. Iz takšnega odgovora vlagatelja pa gre tudi sklepati, da je vlagatelj očitno razumel naročnikovo zahtevo, da naj navede v Obrazcu 5.9 (ki je bil priložen na strani 33 ponudbe vlagatelja) tiste podizvajalce, na katere se pri priznavanju tehnične in kadrovske sposobnosti nanje sklicuje. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija tudi revizijske očitke v tem delu kot neutemeljene zavrnila.

Ker vlagatelj ni uspel izkazati, da naj bi naročnik kršil določbe ZJN-2 ali določbe razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbo vlagatelja kot nepopolno izločil, ker vlagatelj ni izpolnil naročnikove zahteve po navedbi (prijavi) podizvajalcev v Obrazcu 5.9, Državna revizijska komisija ostalih očitanih kršitev, ki se nanašajo na izločitev ponudbe vlagatelja kot nepopolne, ni meritorno presojala, saj presoja le-teh, v tem revizijskem postopku, ne bi mogla več vplivati oziroma spremeniti pravni položaj vlagatelja.

Vlagatelj se je v zahtevku za revizijo sicer skliceval tudi na kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, ker naj bi naročnik ponudbe izbranega ponudnika, ponudnika PRIMORJE HOLDING, d.d. ponudbo ponudnika RIKO, d.o.o., ocenil kot popolne, kljub temu, da naj bi v navedenih ponudbah bile vsaj določene formalne pomanjkljivosti.

V zvezi z revizijskimi očitki vlagatelja v tem delu je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj očitane kršitve zatrjeval v zvezi z domnevno pomanjkljivo izpolnjenimi Obrazci 5.14 (Referenčna potrdila ponudnika), neustreznimi referencami odgovornega vodjo del in prilaganjem prospektnega materiala za ponujeno opremo. Vlagatelj torej ni zatrjeval enakih ali vsaj istovrstnih domnevnih kršitev naročnika, ki se nanašajo na morebitno različno (neenako) ocenjevanje in izbor ponudbe vlagatelja ter ponudb navedenih (popolnih) ponudb, v delu prijave podizvajalcev ter sklicevanja na tehnične in kadrovske kapacitete podizvajalcev. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval zgolj enako končno posledico (to je izločitev oziroma formalno nepopolnost navedenih ponudb), kar pa, ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov in ustaljene prakse Državne revizijske komisije ne zadostuje za meritorno obravnavo zatrjevanih kršitev v tem delu zahtevka za revizijo.

Glede revizijskih očitkov, ki se nanašajo na kršitev načela javnosti v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo ponudnika RIKO, d.o.o. pa je Državna revizijska komisija, kot je že bilo zgoraj navedeno, v delu, ki se nanaša na prijavo podizvajalcev ter sklicevanje na tehnične in kadrovske kapacitete podizvajalcev, zaradi morebitne neenakopravne obravnave, izvedla dokaz z vpogledom v vseh ostalih devet ponudb in pri tem ni ugotovila morebitnih kršitev oziroma neenakopravnega obravnavanja naročnika.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V 4. odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo." V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je Državna revizijska komisija na podlagi 4. odstavka 22. člena ZRPJN in ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 10.000,00 EUR odločila, da mora vlagatelj vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 10.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 29. 7. 2010


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec
Članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- OBČINA HRASTNIK, Pot Vitka Pavliča 5, Hrastnik
- Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste Tehnika Obnova, d.d., Slovenska 56, Ljubljana
- SGP POMGRAD, d.d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran