018-148/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN.) v senatu predsednice Vide Kostanjevec ter članic Miriam Ravnikar šurk in Sonje Drozdek šinko, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Sanacija mostu čez Savinjo v Celju na G1-5/0328 v km 1,220", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba MAP TRADE d.o.o., špindlerjeva 2c, Slovenska Bistrica, ki jo zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva 86, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 21.7.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15.3.2010 sprejel sklep št. 43001-22/2010/2, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku.

Nadalje je naročnik dne 4.5.2010 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 43001-22/2010, s katero je ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku CM Celje d.d., Lava 42, 3000 Celje (v ndaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je v vlogi "Opozorilo naročniku, zahtevek za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in zahtevek za vpogled v ponudbo javnega naročila "Sanacija mostu čez Savinjo v Celju na G1-5/0328 v km 1,220"..." z dne 7.5.2010, naročnika opozoril, da je odločitev glede izbora najugodnejšega ponudnika napačna, saj izbrani ponudnik ni izpolnil vseh pogojev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj je od naročnika zahteval, da obrazloži prednosti izbranega ponudnika v odnosu do vlagateljeve ponudbe in razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj je tudi zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, zlasti v reference, saj dvomi, da izbrani ponudnik razpolaga z zahtevanimi referencami. Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila je vlagatelj prejel dne 18.5.2010.

Vlagatelj je dne 18.5.2010 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo s katerim je predlagal, da naročnik razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila z dne 4.5.2010. Vlagatelj predlaga, da naročnik ponudbo vlagatelja kot edino popolno in glede na merilo cene izbere kot najugodnejšo, ter vlagatelju povrne vse specificirane stroške ter morebitne stroške nastale v roku 15 dni po pravnomočnosti odločitve skupaj z zamudnimi obrestmi. V obrazložitvi svojega revizijskega zahtevka vlagatelj povzema določbo razpisne dokumentacije v točki 3.1.5 Reference. Nadalje navaja, da je na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika (dne 17.5.2010) ugotovil, da je izbrani ponudnik predložil referenci: 1. Nadvoz Lipa v štorah na RIII-744, št. Odseka 1274 v km od 6.222 d=17,5 m, površine 1.800 m2, datum izvedbe 3.10.2007- 4.12.2008 in 2. Gradnja viadukta na AC Karavanke - Obrežje, odsek Hrastovo - Kronovo, pododsek Lešnica -Kronovo od km 7,770 do km 13,215. Vlagatelj povzema tudi opis del pri vsaki navedeni referenci ob tem pa navaja, da reference niso skladne z naročnikovo zahtevo glede vsebine referenc, saj gre za novogradnji, pri čemer pa dela niso take vrste del, kot jih ponudnik prevzema v tem javnem naročilu. Iz opisa del namreč ni razvidno, da gre za istovrstna dela, je pa jasno razvidno, da nikakor ne morejo predstavljati istovrstnih del. Vlagatelj v nadaljevanju podaja definicije glede posameznih izrazov (novogradnja, istovrstna dela, sanacija, ojačanje, rekonstrukcija, adaptacija), s katerimi naročniku želi pojasniti, da se elementi oz. aktivnosti pri izvedbi novogradnje načeloma ne pokrivajo z aktivnostmi pri sanaciji obstoječega objekta, razen pri posameznih aktivnostih, kjer gre za klasično dograditev v smislu nadomestitve delov objekta ali konstrukcije, ki so bili pri predhodno izvedenih sanacijskih delih zaradi nefunkcionalnosti deloma ali v celoti odstranjeni. Kot potrditev svojih navedb, da reference izbranega ponudnika niso skladne z zahtevo naročnika glede vsebine referenc, vlagatelj prilaga mnenje Univerze v Mariboru, Fakultete za gradbeništvo z dne 21.5.2010.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom št. 43001-22/2010-16, z dne 17.6.2010, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik v obrazložitvi povzema vlagateljev revizijski zahtevek. V nadaljevanju pa navaja, da je izbrani ponudnik s predloženimi referencami v celoti zadostil postavljenemu referenčnemu pogoju. Naročnik pojasnjuje, da mora za ustreznost referenc po kriteriju vrste dela, referenca predstavljati novogradnjo ali sanacijo. Podatki o referenčnem delu izbranega ponudnika kažejo, da je v zadnjih petih letih uspešno izvedel najmanj dve novogradnji, s čimer je zadostil postavljenemu referenčnemu pogoju. Iz primerjave postavk ponudbenega predračuna referenčnega dela (s katerim naročnik kot sofinancer razpolaga) in del, ki jih izbrani ponudnik prevzema v ponudbi, izhaja, da referenčno delo zajema take vrste del, kot jih izbrani ponudnik prevzema v ponudbi, z izjemo posameznih postavk, ki se izvajajo le v okviru sanacijskih del, ki pa glede na obseg del,ki so tipična tako za novogradnje, kot sanacije, predstavljajo le manjši del. Naročnik dodaja, da iz pogoja 3.1.5., ne izhaja, da mora imeti ponudnik v zadnjih petih letih izveden najmanj en istovrsten posel v smislu, da mora navajati le sanacijska dela, kot to izhaja iz vlagateljevega revizijskega zahtevka, ampak se izpolnjevanje predmetnega pogoja lahko izkazuje bodisi deli novogradnje bodisi sanacijskimi deli. Naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteve, da bi morale biti prav vse predračunske postavke naročila, ki ga prevzema ponudnik, pokrite s predračunskimi postavkami referenčnega dela. Naročnik kot investitor na področju gradnje in vzdrževanja glavnih in regionalnih cest navaja, da iz izkušenj in prakse izhaja, da se dela, ki se izvajajo pri novogradnjah v pretežni meri izvajajo tudi pri sanacijah. Po oceni naročnika je v konkretnem primeru izključno sanacijskih del cca.18%, zato zavrača vlagatelja, da se elementi oz. aktivnosti pri izvedbi novogradnje načeloma ne pokrivajo z aktivnostmi pri sanaciji. Naročnik navaja, da iz predloženih referenc izbranega ponudnika izhaja, da zajemajo aktivnosti po posameznih postavkah ponudbenega predračuna, ki se bodo izvajale v okviru preddel, zemeljskih del in temeljenja, voziščne konstrukcije, odvodnjavanja, gradbenih in obrtniških del, opreme cest in tujih storitev javnega naročila, ki ga izbrani ponudnik prevzema v ponudbi. Naročnik zavrača vlagateljeve navedbe kot pavšalne in ugotavlja, da z ničemer ni uspel izkazati neskladnosti referenc izbranega ponudnika. Naročnik tudi glede mnenja Univerze v Mariboru, na katerega se sklicuje vlagatelj navaja, da so odgovori v predmetnem mnenju splošni in nekonkretizirani in kot takšni ne dokazujejo neskladja ponudbe izbranega ponudnika z zahtevami razpisne dokumentacije. Naročnik pri posameznih postavkah, ki jih je navedla Univerza v Mariboru kot sanacijska dela, podaja svoje mnenje in pojasnjuje, da večina postavk, ki jih izdelovalec mnenja ocenjuje kot sanacijska dela, nastopa v celoti tudi pri novogradnjah oz. pri gradnji nadomestnih objektov. Naročnik hkrati zavrača oceno, da vrednost sanacijskih del v odnosu do celotnega javnega naročila znaša več kot 50% in vztraja na oceni 18% sanacijskih del v celotnem javnem naročilu.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 23.6.2010, obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v predmetni vlogi ugotavlja, da naročnik v sklepu z dne 17.6.2010 spreminja in podaja drugačne razlage glede točke 3.1.5. razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da je v razpisni dokumentaciji navedeno, da se morajo reference nanašati na istovrstnost del, ki je zajeta v novogradnji ali sanaciji in da ni mogoče predmetnega pogoja razlagati tako, da istovrstnost del ni pomembna.

Naročnik je dne 23.6.2010 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetni zadevi. Naročnik je na poziv Državne revizijske komisije z dne 2.7.2010 in 12.7.2010, dne 9.7.2010 in 15.7.2010 Državni revizijski komisiji odstopil še preostalo dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V konkretnem primeru je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali referenčni deli, ki ju je navedel izbrani ponudnik v svoji ponudbi, vsebinsko ustrezata kriterijem, kot so bili določeni v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija je morala v nadaljevanju preverila ali bi naročnik moral ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in jo izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), ker ne izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi na predpisanih obrazcih, z vsemi zahtevanimi podatki, predložil podatke za dve referenčni deli, in sicer 1. Nadvoz Lipa v štorah na RIII-744, št. Odseka 1274 v km od 0.00 do 6.222 d = 187,5 m, površine 1.800 m2, datum izvedbe 3.10.2007- 4.12.2008 in 2. Gradnja viadukta na AC Karavanke - Obrežje, odsek Hrastovo - Kronovo, pododsek Lešnica - Kronovo od km 7,770 do km 13,215.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja, da predložene reference izbranega ponudnika niso skladne z naročnikovo zahtevo glede vsebine referenc, saj gre za novogradnje, pri čemer pa dela zajeta v referencah niso take vrste del, kot jih ponudnik prevzema v tem javnem naročilu. Vlagatelj navaja, da se elementi oz. aktivnosti pri izvedbi novogradnje načeloma ne pokrivajo s tistimi pri sanaciji objekta razen pri posameznih aktivnostih, pri čemer se vlagatelj sklicuje na mnenje Univerze v Mariboru, Fakultete za gradbeništvo z dne 21.5.2010, ki ga prilaga zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija je z vpogledom v predloženo mnenje ugotovila, da iz le-tega izhaja, da naj predložene reference izbranega ponudnika ne bi ustrezale zahtevam naročnika iz razloga, ker v njih niso zajeta dela iz popisa del predmetnega javnega naročila, ki se po oceni izdelovalca mnenja smatrajo kot sanacijska dela. Iz predloženega mnenja nadalje izhaja ocena, da predstavljajo ta sanacijska dela v odnosu do celotnega javnega naročila več kot 50%. Iz vlagateljevega revizijskega zahtevka torej izhaja, da predložene reference izbranega ponudnika ne ustrezajo zahtevam iz točke 3.1.5. razpisne dokumentacije, ker ne zajemajo istovrstnih del, kot jih prevzema ponudnik v tem javnem naročilu t.j. sanacijskih del, ki po oceni vlagatelja predstavljajo več kot 50% del iz popisa del predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je na podlagi navedenega zaključila, da je v konkretnem primeru potrebno presoditi ali je mogoče zahtevo iz točke 3.1.5 razpisne dokumentacije interpretirati na način, kot jo razume vlagatelj, in sicer da bi morale reference izbranega ponudnika zato, da bi zadostile zahtevi po istovrstnosti del, vsebovati dela iz popisa del predmetnega javnega naročila, ki po mnenju vlagatelja sodijo med sanacijska dela.

Naročnik je zahteve v zvezi s predložitvijo referenc določil v točki 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, kjer je prvotno zapisal: "Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi je v zadnjih petih letih pred objavo tega naročila uspešno izvedel najmanj en istovrsten in vsaj 70% toliko vreden posel, kot ga prevzema v ponudbi.
dokazilo: Podatki o referenčnem delu, vsebinsko skladni s predlogo.
opombe: Istovrsten posel pomeni tista dela iz popisa del, ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Iz opisa referenčnega dela mora biti razvidno, da gre za istovrstna dela, v primerljivih količinah, kot jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Vrednost posla pomeni vrednost skupaj z DDV.
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, obračun, potrdilo o izplačiluâ??) o izvedbi navedenega referenčnega dela, oziroma navedbe preveri neposredno pri investitorju oziroma delodajalcu."

Naročnik je dne 23.3.2010 objavil spremembo razpisne dokumentacije in sicer je točko 3.1.5. spremenil tako, da se glasi: "Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi je v zadnjih petih letih pred objavo tega naročila uspešno izvedel najmanj eno novogradnjo ali sanacijo premostitvenega cestnega objekta, ki je vreden vsaj 70% posla (z DDV), ki ga prevzema v ponudbi.
dokazilo: Podatki o referenčnem delu, vsebinsko skladni s predlogo.
opombe: Istovrsten posel pomeni tista dela iz specifikacije naročila, ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Iz opisa referenčnega dela mora biti razvidno, da gre za istovrstna dela, kot jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Vrednost posla pomeni vrednost skupaj z DDV.
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, obračun, potrdilo o izplačiluâ??) o izvedbi navedenega referenčnega dela, oziroma navedbe preveri neposredno pri investitorju oziroma delodajalcu."
Za predložitev referenc je naročnik predvidel obrazec "Podatki o referenčnem delu", v katerega je moral gospodarski subjekt (ponudnik) navesti naslednje podatke o referenčnem delu: naslov, investitor, izvajalci, datum izvedbe, kraj izvedbe, vrednost celotnega posla in delež gospodarskega subjekta, ki nastopa v ponudbi ter opis posla, ki ga je pri referenčnem delu opravil in obračunal ponudnik.

Točka 3.1.5. razpisne dokumentacije predstavlja pogoj glede tehnične sposobnosti ponudnikov v skladu s 45. člen ZJN-2, ki v prvi alineji točke a) drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) med drugim tudi s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na istovrstna oz. primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca, saj je le na ta način mogoče ugotavljati, ali bo izvajalec tudi razpisana dela izvedel uspešno. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost oz. primerljivost del, je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno.

Kot je bilo zgoraj že navedeno, je naročnik v točki 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe zahteval predložitev reference, ki po vrsti del izkazuje, da je ponudnik v zadnjih petih letih izvedel najmanj eno novogradnjo ali sanacijo premostitvenega cestnega objekta, pri čemer mora biti iz opisa referenčnega dela razvidno, da gre za istovrstna dela, kot jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Istovrstnost del pa je naročnik definiral na način, da istovrsten posel pomeni tista dela iz popisa del, ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Kot prvo je potrebno izpostaviti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji dopustil, da lahko ponudniki svojo sposobnost dokazujejo tako z referencami s področja novogradnje premostitvenega cestnega objekta kot tudi z referencami sanacije premostitvenega cestnega objekta. Glede na tako postavljeno zahtevo v razpisni dokumentaciji je potrebno ugotoviti, da ponudniki lahko svojo tehnično usposobljenost izkažejo tudi z referenčnimi deli s področja novogradnje premostitvenega cestnega objekta, kljub temu, da gre v konkretnem primeru za sanacijo mostu (in ne za novogradnjo). Naročnik je očitno ocenil, da so za izvedbo predmetnega javnega naročila, kjer gre za sanacijo mostu, zadostno usposobljeni tudi ponudniki, ki so v zadnjih petih letih izvedli novogradnjo mostu oz. drugega premostitvenega cestnega objekta, ker so po njegovih izkušnjah dela pri novogradnji premostitvenih cestnih objektov istovrstna oz. primerljiva z deli pri sanaciji premostitvenih cestnih objektov. Slednje je mogoče ugotoviti tudi glede na odgovor naročnika na ponudnikovo vprašanje, objavljen na portalu javnih naročil (dne 23.3.2010, št. objave JN 2064/2010). Naročnik je ponudniku na vprašanje, kako to, da glede na predmet javnega naročila "sanacija mostu", kot ustrezne upošteva tudi reference "novogradnje", ki je po tehnični zahtevnosti in načinu izvedbe popolnoma neprimerljiva z sanacijo, odgovoril, da sanacija mostu čez Savinjo v Celju, v veliki meri obsega elemente novogradnje, zato je zahteva v razpisnih pogojih po mnenju in izkušnjah naročnika upravičena in korektna.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik nikjer ni postavil zahteve, da mora bit istovrstnost referenčnih del z deli, ki jih prevzema ponudnik v ponudbi, izkazana na način, da referenčna dela zajemajo točno določena dela (npr. tipično sanacijska dela) iz popisa del predmetnega javnega naročila. Naročnik v razpisni dokumentaciji tudi ni določil v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost del v referenčnem poslu. Prvotno je naročnik sicer zahteval, da morajo biti iz referenčnega posla razvidno, da gre za istovrstna dela, v primerljivih količinah, s spremembo razpisne dokumentacije z dne 23.3.20101 pa je naročnik takšno zahtevo po "primerljivih količinah" istovrstnih del odpravil. Že na podlagi osnovne zahteve obravnavane točke razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik dopustil predložitev reference s področja novogradnje ali sanacije premostitvenega cestnega objekta je razvidno, da naročnikove zahteve po istovrstnosti referenčnega posla tudi ni mogoče razlagati v smislu, da morajo biti iz referenčnega potrdila razvidne vse postavke iz opisa del. Takšna razlaga bi namreč pomenila, da je naročnik postavil zahtevo po popolni identičnosti referenčnega dela in predmetnega javnega naročila.

Iz pravne prakse Državne revizijske komisije izhaja, da nejasna razpisna dokumentacija oz. dokumentacija, ki dopušča različno interpretacijo, ne sme iti v škodo ponudnikom. Glede na zgoraj ugotovljeno je po mnenju Državne revizijske komisije potrebno zahtevo iz točke 3.1.5. razpisne dokumentacije razlagati na način, da morajo ponudniki za izpolnjevanje predmetnega pogoja predložiti referenco, da so zadnjih petih letih pred objavo tega naročila uspešno izvedeli najmanj eno novogradnjo ali sanacijo premostitvenega cestnega objekta, ki je vreden vsaj 70% posla (z DDV), ki ga prevzema v ponudbi. Iz referenčnega potrdila pa mora biti razvidno, da so bila posamezna dela, izvedena v okviru referenčnega posla, enaka tistim delom, ki so navedena v popisu del predmetnega javnega naročila, oz. da so posamezna dela, ki so navedena v popisu del, hkrati tudi dela, ki jih je ponudnik izvajal v referenčnem poslu. Strožja ali ožja interpretacija zahteve iz točke 3.1.5. razpisne dokumentacije (za nazaj) bi bila nedopustna, saj bi lahko neupravičeno posegala v položaj ponudnikov.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da točke 3.1.5. razpisne dokumentacije ni mogoče interpretirati v smislu, kot jo očitno razume vlagatelj t.j. da bi reference izbranega ponudnika zato, da bi zadostile zahtevi po istovrstnosti del, morale vsebovati dela iz popisa del predmetnega javnega naročila, ki po mnenju vlagatelja sodijo med sanacijska dela. Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da referenc izbranega ponudnika ne bi bilo mogoče označiti kot neustrezne zgolj iz razloga, ker ne vsebujejo določenih sanacijskih del. Zato se Državna revizijska komisija niti ni spustila v presojo ali reference izbranega ponudnika vsebujejo dela iz popisa del predmetnega javnega naročila, ki po mnenju vlagatelja sodijo med sanacijska dela. Ob tem Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj ni dokazal, da posamezna dela iz referenčnega posla izbranega ponudnika niso enaka tistim delom, ki so navedena v popisu del predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da reference izbranega ponudnika ne ustrezajo zahtevam iz točke 3.1.5. razpisne dokumentacije, zato Državna revizijska komisija tudi ni sledila njegovi navedbi, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna zaradi česar bi jo naročnik moral izločiti iz nadaljnje obravnave.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V 4. odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, vlagateljev zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN (ob upoštevanju ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 5.000,00 EUR) odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01812010), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 5.000,00 EUR.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 21. 7.2010.



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (priporočeno s povratnico);
- Odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva 86, Ljubljana;
- CM Celje d.d., Lava 42, 3000 Celje;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana
- arhiv Državne revizijske komisije (spis zadeve).

Natisni stran