Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-108/2010 Občina Semič

    Številka: 018-108/2010-25
    Datum sprejema: 13. 7. 2010

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice Vide Kostanjevec, članice Sonje Drozdek-šinko in članice mag. Nataše Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "TRAJNOSTNA OSKRBA PREBIVALSTVA S PITNO VODO IN VAROVANJE VODNIH VIROV BELE KRAJINE - IZGRADNJA ČISTILNE NAPRAVE IN KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V OBČINI SEMIČ" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili vlagatelji PURGATOR, d. o. o., Postojna, Novi trg 9, 6230 Postojna, GRADIšČE, d. o. o., Cerknica, Podskrajnik 16b, 1380 Cerknica ter HIDROGRAĐEVINAR, a. d., Promenada 13, 22000 Sremska Mitrovica, Srbija, ki jih zastopa Odvetniška družba Simonič in Vrančič, o. p., d. n. o., Poljanski nasip 8, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA SEMIČ, štefanov trg 9, 8333 Semič (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 13. julija 2010 sprejela

    odločila:

    1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 29. marca 2010 se ugodi in se delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila na način, da se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka 354-10/2009-108, z dne 19. februarja 2010.

    2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 7.960,00 eurov in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Obvestilo o javnem naročilu za oddajo zadevnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo (pod številko objave JN1804/2009) na Portalu javnih naročil objavljeno dne 10. marca 2009, obvestili o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku pa sta bili na Portalu javnih naročil objavljeni dne 09. aprila 2009 (pod številko objave JN2830/2009) oziroma dne 17. aprila 2009 (pod številko objave JN3060/2009). Iz odločitve o oddaji naročila, izdane dne 24. junija 2009, je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo vlagatelja.

    Zoper odločitev o oddaji naročila, omenjeno v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa, sta bila vložena dva zahtevka za revizijo, o katerih je Državna revizijska komisija odločila s sklepom številka 018-159/2009-5, izdanim dne 11. avgusta 2009, oziroma sklepom številka 018-159/2009-12, izdanim dne 06. oktobra 2009.

    Naročnik je dne 26. oktobra 2009 sprejel "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka 354-10/2009-61, iz katere izhaja, da se kot najugodnejša izbere ponudba ponudnika SCT, d. d., Ljubljana, Slovenija, Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana, v skupnem nastopu s partnerjema CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto, ter BEGRAD, d. d., Kočevarjeva ulica 4, 8000 Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša).

    Na podlagi dne 03. novembra 2009 prejete vlagateljeve vloge "PREDLOG ZA SPREMEMBO ODLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA in podredno ZAHTEVA ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV JAVNEGA NAROČILA", z dne 02. novembra 2009, je naročnik dne 09. novembra 2009 sprejel (novo) "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka 354-10/2009-75, iz katere izhaja, da se kot najugodnejša ponudba izbere ponudba vlagatelja.

    Zoper odločitev o oddaji naročila, omenjeno v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa, je zahtevek za revizijo vložil ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, o omenjenem zahtevku za revizijo pa je Državna revizijska komisija odločila s sklepom številka 018-299/2009-8, izdanim dne 21. januarja 2010.

    Naročnik je dne 19. februarja 2010 sprejel "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka 354-10/2009-108 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se kot najugodnejša izbere ponudba ponudnika SCT, d. d., Ljubljana, Slovenija, Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana, v skupnem nastopu s partnerjema CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto, ter BEGRAD, d. d., Kočevarjeva ulica 4, 8000 Novo mesto.

    Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 23. februarja 2010, dne 01. marca 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno s povratnico oddal vlogi "ZAHTEVA ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA" ter "PREDLOG ZA SPREMEMBO ODLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", obe z dne 01. marca 2010. Naročnik je dne 03. marca 2010 sprejel "ODGOVOR NA ZAHTEVO ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka 354-10/2009-112, ki jo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 19. marca 2010.

    Vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, dne 29. marca 2010 priporočeno s povratnico na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 29. marca 2010, ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz prejemne štampiljke, prejel dan kasneje (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, pa tudi, da mu naročnik povrne vse stroške, ki jih je imel v postopku revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
    - v I. točki zatrjuje pravočasnost zahtevka za revizijo in aktivno legitimacijo (za vložitev zahtevka za revizijo);
    - v II. točki zatrjuje popolnost svoje ponudbe. Vlagatelj tako zatrjuje, da domnevne nepravilnosti, ki jih v odločitvi o oddaji naročila naročnik očita vlagatelju, ne temeljijo na naročnikovih zahtevah razpisne dokumentacije, temveč na arbitrarnem spreminjanju razpisne dokumentacije po roku za oddajo ponudb, saj je naročnik zahteval opremo (cevne prezračevalnike) z določenimi karakteristikami (z grobim vpihovanjem), ne pa načina prezračevanja. Vlagatelj še dodaja, da rešitev, ki jo ponuja v svoji ponudbi, zadostuje tudi "po načinu prezračevanja torej po "grobem vpihavanju"";
    - v III. točki zatrjuje neprimernost in nepopolnost ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v postavki 04.01.01 "naprava za UV dezinfekcijo iztoka", v postavkah "ČRPALIšČE Č1", "ČRPALIšČE Č2", "02.01.01, 03.04.01/02 in 03.05.01/02 - dobavna količina vode pri določeni višini", pa tudi v postavki "03.02.01/02";
    - v III. točki zatrjuje tudi nepopolnost ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v obrazcu 5.21, 5.22 in 5.23.

    Naročnik je vlagatelja s pozivom številka 354-10/2009-124, z dne 30. marca 2010, pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo. Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 06. aprila 2010, dne 09. aprila 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno s povratnico oddal vlogo "DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO", z dne 09. aprila 2010, skupaj s prilogami.

    Naročnik je dne 26. aprila 2010 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 354-10/2009-128 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo), s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je kot neutemeljeno zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
    - zatrjuje, da je z zahtevo po dobavi cevnih prezračevalnikov z grobim vpihavanjem posledično nedvoumno določil tudi način prezračevanja (z grobim vpihavanjem), vlagatelj pa je v svoji ponudbi ponudil cevna prezračevala s finim prezračevanjem. Naročnik še dodaja, da je iz stanja tehnike poznano, kaj pomeni grobo vpihovanje zraka oziroma grobo prezračevanje;
    - zavrača vlagateljeva zatrjevanja glede neprimernosti in nepopolnosti ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v postavki 04.01.01 "naprava za UV dezinfekcijo iztoka", v postavkah "ČRPALIšČE Č1", "ČRPALIšČE Č2", "02.01.01, 03.04.01/02 in 03.05.01/02 - dobavna količina vode pri določeni višini", pa tudi v postavki "03.02.01/02";
    - zavrača vlagateljeva zatrjevanja glede neprimernosti in nepopolnosti ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v obrazcu 5.21, 5.22 in 5.23.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 03. maja 2010, dne 06. maja 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno s povratnico na pošto oddal vlogo "NADALJEVANJE REVIZIJSKEGA ZAHTEVKA" z dne 06. maja 2010, s katero je naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo).

    Naročnik je z dopisom številka 354-10/2009-132, z dne 10. maja 2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 11. maja 2010, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje tega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 24. maja 2010 sprejela sklep številka 018-108/2010-5, v katerem je sklenila, da se v zadevnem postopku revizije postopka oddaje javnega naročila strokovno delo in izdelava strokovnega mnenja zaupa strokovnjaku, izr. prof. dr. J. P. (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak), vlagatelju pa je naložila, da mora za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja založiti predujem.

    Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-108/2010-6, izdanim dne 24. maja 2010, pozvala na odstop dodatne dokumentacije, dokumentacijo pa je (v prilogi spremnega dopisa številka 354-10/2009-137, z dne 27. maja 2010) prejela dne 28. maja 2010.

    Državna revizijska komisija je dne 01. junija 2010 prejela vlagateljevo vlogo z dne 31. maja 2010, poimenovano "POTRDILO O PLAČILU PREDUJMA ZA STROKOVNO DELO IN IZDELAVO STROKOVNEGA MNENJA", skupaj s prilogo.

    Državna revizijska komisija je izvirnik pisnega strokovnega mnenja prejela dne 21. junija 2010 in ga v prilogi spremnega dopisa številka 018-108/2010-19, z dne 22. junija 2010, posredovala v izjasnitev naročniku, v prilogi spremnega dopisa številka 018-108/2010-20, z dne 22. junija 2010, pa vlagatelju.

    Državna revizijska komisija je dne 28. junija 2010 prejela naročnikovo vlogo, poimenovano "Izjasnitev o strokovnem mnenju", številka 354-10/2009-142, z dne 24. junija 2010, dne 01. julija 2010 pa še vlagateljevo vlogo, poimenovano "Odgovor na strokovno mnenje", z dne 30. junija 2010 (obe vlogi v nadaljnjem besedilu: stališče glede strokovnega mnenja).

    Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, prejetega strokovnega mnenja, prejetih izjasnitev vlagatelja in naročnika o strokovnem mnenju, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija, v skladu s tretjim in šestim odstavkom 22. člena ter tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz obvestila o zadevnem javnem naročilu, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 10. marca 2009, pod točko "IV.1.1)" "Vrsta postopka" izhaja, da se zadevno javno naročilo izvaja po odprtem postopku. Ker se javno naročilo izvaja po odprtem postopku, obvestilo iz 2. točke prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) pa je bilo objavljeno pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010 - ZJN-2B; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2B), torej pred 11. aprilom 2010, se postopek oddaje zadevnega javnega naročila na podlagi prvega odstavka 58. člena ZJN-2B izvede po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo (novele) ZJN-2B.

    Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da domnevne nepravilnosti, ki jih v odločitvi o oddaji naročila naročnik očita vlagatelju, ne temeljijo na naročnikovih zahtevah razpisne dokumentacije, temveč na arbitrarnem spreminjanju razpisne dokumentacije po roku za oddajo ponudb, saj je naročnik zahteval opremo (cevne prezračevalnike) z določenimi karakteristikami (z grobim vpihovanjem), ne pa načina prezračevanja.

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo spoznal za neprimerno in nepravilno, saj po njegovem prepričanju iz razpisne dokumentacije (na strani 268) izhaja evidentna zahteva, da mora biti za pozicijo 03.02.01/02 predvideno prezračevanje z grobim vpihavanjem, vlagatelj pa je v svoji ponudbi ponudil proizvod ("IFU tip ERZG"), namenjen "za fino prezračevanje". Naročnik je v posledici navedenega zaključil, da ponujeni proizvod ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije.

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo ter ugotovila, da iz tehničnih specifikacij pod pozicijo 03.02.01/02 na strani 268 (v bistvenem delu) izhaja naslednja zahteva: "prezračevalni sistem selektorja" "2 kompl", "dobava cevnih prezračevalnikov z grobim vpihovanjem naslednjih karakteristik:

    dobavitelj po izbiri
    tip po izbiri
    največja globina vode 4,5 m
    delovna temperatura 20 °C
    dolžina prezračevala 1200 mm (4 kos)".

    Kot naslednje je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz tehničnih specifikacij na strani 223 (v bistvenem delu) izhaja naslednja zahteva: "Na dnu selektorjev so nameščena cevna prezračevala (03.02.01/02.) za občasno premešanje in odvajanje na dnu usedlega biološkega blata".

    Glede na citirane zahteve razpisne dokumentacije (tehničnih specifikacij) je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik tehnične specifikacije v izpostavljenem delu oblikoval na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta zadevnega javnega naročila (na funkcionalen način).

    Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje, da so zavajajoče navedbe naročnika v odločitvi o oddaji naročila, ko le-ta zatrjuje, da je zahteval, da mora biti za pozicijo 03.02.01/02 predvideno prezračevanje z grobim vpihavanjem. Vlagatelj meni, da je naročnik "v razpisni dokumentaciji zahteval OPREMO (cevne prezračevalnike) z določenimi karakteristikami (z grobim vpihovanjem) in ne NAČINA prezračevanja, kot to navaja v okviru Odločitve o oddaji naročila". Zaradi razrešitve tega vprašanja je Državna revizijska komisija v povezavi z navedenim strokovnjaku postavila sledeče vprašanje: "Ali je zahteve naročnika, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije za izgradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega sistema v Občini Semič (zlasti iz točke 03.02.01/02 "Prezračevalni sistem selektorja" na strani 268 Poglavja 3, v povezavi s stranjo 223 Poglavja 3), razumeti na način, da je naročnik v njih že z zahtevo po dobavi cevnih prezračevalnikov z grobim vpihovanjem določil tudi način prezračevanja, to je prezračevanje z grobim vpihovanjem"" Strokovnjak je na zastavljeno vprašanje odgovoril na sledeč način: "Odgovor na Ad 1): Vsak vlagatelj načeloma lahko ugotovi na podlagi danega razpisa, da gre za grobo vpihovanj oz. za prezračevanje z grobimi vpihovanjem". Naročnik je v svojem stališču glede strokovnega mnenja zapisal, da na (strokovno) mnenje, podano pod točko Ad 1), nima pripomb, vlagatelj pa je v svojem stališču glede strokovnega mnenja zapisal, da se s strokovnim mnenjem v celoti strinja.

    Ker vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo podrejeno navaja, da dikcija "dobava cevnih prezračevalnikov z grobim vpihovanjem" brez dvoma dopušča tudi interpretacijo, da gre za opremo v obliki cevnih prezračevalnikov skozi katere vpihujemo zrak z grobim vpihovanjem, razpisna dokumentacija pa "ob obstoječi dikciji vseeno dopušča (celo bolj verjetno) razlago, da je" naročnik "želel opremo v obliki cevnih prezračevalnikov skozi katere vpihujemo zrak z grobim vpihovanjem", je Državna revizijska komisija v povezavi z navedenim strokovnjaku (podrejeno) postavila še sledeče vprašanje: "Ali bi moral vsak ustrezno strokovno usposobljeni subjekt, ki na trgu ponuja izvedbo gradbenih del, zahteve naročnika, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije za izgradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega sistema v Občini Semič (zlasti iz točke 03.02.01/02 "Prezračevalni sistem selektorja" na strani 268 Poglavja 3, v povezavi s stranjo 223 Poglavja 3), razumeti na način, da je naročnik v njih že z zahtevo po dobavi cevnih prezračevalnikov z grobim vpihovanjem določil tudi način prezračevanja, to je prezračevanje z grobim vpihovanjem"" Strokovnjak je na zastavljeno vprašanje odgovoril na sledeč način: "Odgovor na Ad 2): Vsak ustrezno strokovno usposobljeni subjekt, ki na trgu ponuja izvedbo gradbenih del, lahko razume zahteve naročnika, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije za izgradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega sistema v Občini Semič, da je naročnik v njih že z zahtevo po dobavi cevnih prezračevalnikov z grobim vpihovanjem določil tudi način prezračevanja, to je prezračevanje z grobim vpihovanjem". Naročnik je v svojem stališču glede strokovnega mnenja zapisal, da na (strokovno) mnenje, podano pod točko Ad 2), nima pripomb, vlagatelj pa je v svojem stališču glede strokovnega mnenja zapisal, da se s strokovnim mnenjem v celoti strinja.

    V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati zatrjevanih kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega naročila. Zahteve naročnika, ki izhajajo iz tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije za izgradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega sistema v Občini Semič (zlasti iz pozicije 03.02.01/02 na strani 268 Poglavja 3, v povezavi s stranjo 223 Poglavja 3), je namreč razumeti na način, da je naročnik v njih že z zahtevo po dobavi cevnih prezračevalnikov z grobim vpihovanjem določil tudi način prezračevanja, to je prezračevanje z grobim vpihovanjem, prav tako pa vsak ustrezno strokovno usposobljeni (gospodarski) subjekt, ki na trgu ponuja izvedbo gradbenih del, lahko razume zahteve naročnika v smislu, da je naročnik že z zahtevo po dobavi cevnih prezračevalnikov z grobim vpihovanjem določil tudi način prezračevanja, to je prezračevanje z grobim vpihovanjem. Ker strokovno mnenje v izpostavljenih delih daje jasna odgovora na zastavljeni vprašanji, je Državna revizijska komisija ugotovitve strokovnjaka v omenjenem delu v celoti sprejela. Strokovno mnenje je namreč rezultat strokovne preučitve obstoječe razpisne dokumentacije (tehničnih specifikacij) v spornem segmentu, temelji pa na strokovnem znanju s področja, na katerega se navezuje tudi predmet zadevnega javnega naročila. Prav tako na strokovno mnenje v izpostavljenih delih ne naročnik in ne vlagatelj nista imela pripomb.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da rešitev, ki jo ponuja v svoji ponudbi, zadostuje tudi "po načinu prezračevanja torej po "grobem vpihavanju"", da je ob upoštevanju zahtev razpisne dokumentacije njegova ponudba povsem v skladu z razpisno dokumentacijo, pa tudi, da je predložil ponudbo, ki izpolnjuje pogoje, vezane na vsebino zadevnega javnega naročila, ter vse zahteve razpisne dokumentacije.

    V povezavi s povzetimi vlagateljevimi navedbami (zatrjevanji) je Državna revizijska komisija strokovnjaku postavila sledeče vprašanje: "Ali je mogoče na podlagi ponudbe ponudnikov (v skupnem nastopu) PURGATOR, d. o. o., Postojna, Novi trg 9, 6230 Postojna, GRADIšČE, d. o. o., Cerknica, Podskrajnik 16b, 1380 Cerknica in HIDROGRAĐEVINAR, a. d., Promenada 13, 22000 Sremska Mitrovica, Srbija, zaključiti, da so ti ponudili
    - dobavo cevnih prezračevalnikov z grobim vpihovanjem
    IN
    - prezračevanje z grobim vpihovanjem""
    Strokovnjak je na zastavljeno vprašanje odgovoril na sledeč način: "Odgovor na Ad3): Da, lahko se zaključi, da so ponudili dobavo cevnih prezračevalnikov z grobim vpihovanjem
    IN
    prezračevanje z grobim vpihovanjem,
    ker ni povsem definirano, kdaj se prične govoriti o grobem vpihovanju, po Imhoffu, (2009), 31 izdaja, stran 230, so definirani grobi mehurčki oz. grobo vpihovanje od 3 mm naprej, oz. je vpihovanje s srednje velikimi mehurčki definirano z 1,5 - 3 mm, po Kolarju (1983), stran 406 - 407 so grobi mehurčki iz odprtin od 5 mm naprej, prav tako po Degremontu (1991), stran 705 -706" "Velikost mehurčkov, namreč ni odvisna samo od velikosti odprtin, ampak tudi od globine vpihovanja".

    Ob natančni proučitvi strokovnega mnenja, vključno z njegovimi prilogami, je Državna revizijska komisija ugotovila, da v strokovni teoriji oziroma praksi ni enotnega stališča glede vprašanja, kdaj se prične govoriti o grobih mehurčkih oziroma grobem vpihovanju. V literaturi, ki je priložena strokovnemu mnenju, so tako grobi mehurčki oziroma grobo vpihovanje definirani
    - po Imhoffu (iz odprtin) od treh milimetrov naprej (stran 230),
    - po Kolarju (iz odprtin) od petih milimetrov naprej (stran 407),
    - po Degremontu (iz odprtin) od petih milimetrov naprej (stran 705).
    Ob upoštevanju (že doslej zapisanega) dejstva, da je naročnik tehnične specifikacije pod pozicijo 03.02.01/02 (na strani 268) oblikoval na funkcionalen način (zahteval je: "dobava cevnih prezračevalnikov z grobim vpihovanjem"), ne pa z določitvijo natančno zahtevanih karakteristik oziroma parametrov (na primer: "dobava cevnih prezračevalnikov z velikostjo odprtin od štirih milimetrov naprej"), pa tudi ob upoštevanju dejstva, da glede vprašanja, kdaj se prične govoriti o grobih mehurčkih oziroma grobem vpihovanju, v strokovni teoriji oziroma praksi ni enotnega stališča, je Državna revizijska komisija, upoštevaje svojo ustaljeno prakso, odločila, da tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije v spornem delu ni mogoče razlagati v škodo ponudnikov (vlagatelja). Naročnik namreč v razpisni dokumentaciji termina (pojma) "grobo vpihovanje" ni pojasnil oziroma mu ni podal ustrezne vsebine, ki jo je pod njim podrazumeval, pri tem pa ne gre prezreti niti dejstva, da velikost mehurčkov ni odvisna samo od velikosti odprtin, temveč tudi od globine vpihovanja. V konkretnem primeru je tako tudi vsak razumno obveščeni in povprečno skrbni ponudnik (za katerega se domneva, da je izkušen pri predlaganju ponudb na svojem posebnem področju in se od njega pričakuje, da ima splošno znanje in razumevanje ključnih pravnih stališč, ki vplivajo na trge, na katerih deluje) tehnične zahteve razpisne dokumentacije v izpostavljenem delu upravičeno lahko razumel na svoj način, odvisno od tega, na kateri podatek oziroma strokovni vir se je zanesel. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija pri razlagi razpisne dokumentacije sledila mnenju strokovnjaka ter v spornem delu upoštevala vir, ki je za ponudnike (med njimi tudi vlagatelja) najbolj ugoden, obenem pa je tudi najsodobnejši (leto 2009), to je strokovno literaturo avtorja Imhoffa, po kateri so grobi mehurčki (nemško "grobblasig") oziroma grobo vpihovanje definirani (iz odprtin) od treh milimetrov naprej.

    V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v vlagateljevo ponudbo, pri tem pa ugotovila, da je slednji v njej pod pozicijo 03.02.01/02 ponudil "MembranbelĂĽfter IFU Typ RZG". Iz specifikacije, ki je sestavni del vlagateljeve ponudbe, izhaja, da je vlagatelj v ponudbi ponudil cevne membranske prezračevalnike za velikost mehurčkov do (vključno) 3 milimetre z dovodom zraka (do) 20 NmÂł / h x m, kar je (kakor to izhaja že iz pridobljenega strokovnega mnenja) tudi po prepričanju Državne revizijske komisije "na spodnji meji vpihovanja z grobimi mehurčki". Z omenjenimi prezračevali se (kakor to izhaja že iz pridobljenega strokovnega mnenja) lahko doseže občasno premešanje in odvajanje na dnu usedlega biološkega blata v selektorjih, vendar z nekoliko večjo energijo. Ker strokovno mnenje v izpostavljenem delu daje jasen odgovor na vprašanje, ki ga je strokovnjaku zastavila Državna revizijska komisija, Državna revizijska komisija ugotovitve strokovnjaka v omenjenem delu v celoti sprejema. Strokovno mnenje je namreč rezultat strokovne preučitve obstoječe razpisne dokumentacije (tehničnih specifikacij) v spornem segmentu, temelji pa na strokovnem znanju področja, na katerega se navezuje tudi predmet zadevnega javnega naročila.

    Državna revizijska komisija v izpostavljenem delu v celoti zavrača naročnikove navedbe, ki jih je slednji v navezavi na (strokovno) mnenje pod točko Ad 3) zapisal v svojem stališču glede strokovnega mnenja. Res je sicer, da je proizvajalec (dobavitelj) v povezavi z artiklom "MembranbelĂĽfter IFU Typ RZG", ponujenim pod pozicijo 03.02.01/02, zapisal tudi "feinblasiger" (fini mehurčki), vendar pa
    - označba, ki jo artiklu poda proizvajalec oziroma dobavitelj, v konkretnem primeru ne more spremeniti ugotovitve, da je vlagatelj v ponudbi ponudil cevne membranske prezračevalnike za velikost mehurčkov do (vključno) 3 milimetre z dovodom zraka (do) 20 NmÂł / h x m,
    - navedeni podatek še dodatno podkrepljuje ugotovitev, da niti med proizvajalci oziroma dobavitelji niti v strokovni teoriji oziroma praksi ni enotnega stališča glede vprašanja, kdaj se prične govoriti o grobih mehurčkih oziroma grobem vpihovanju, prav tako pa ni enotnega kriterija za razlikovanje med finimi, srednjimi in grobimi mehurčki oziroma prezračevanjem z drobnimi, srednjimi oziroma velikimi mehurčki.
    Državna revizijska komisija sicer do neke mere lahko razume naročnika, ki v svojem stališču glede strokovnega mnenja navaja, da kot naročnik jasno ve, kaj je zahteval in kaj potrebuje, vendar pa ne gre prezreti dejstva, da bi moral naročnik razpisno dokumentacijo pripraviti na takšen način, da bi tudi ponudniki natančno vedeli, kaj pomeni zahteva "prezračevanje z grobimi vpihovanjem" oziroma zahteva po dobavi "cevnih prezračevalnikov z grobim vpihovanjem". Državna revizijska komisija ocenjuje, da bi naročnik to lahko dosegel že na način, da bi v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije določil natančne karakteristike oziroma parametre (na primer: "dobava cevnih prezračevalnikov z velikostjo odprtin od štirih milimetrov naprej"), ali pa na način, da bi v razpisni dokumentaciji termin (pojem) "grobo vpihovanje" pojasnil oziroma mu podal ustrezno vsebino, ki jo je pod njim podrazumeval. Naročnik je slednje storil šele v odločitvi o vlagateljevem zahtevku za revizijo, torej v postopku revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, ne pa v fazi priprave razpisne dokumentacije (3. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2 ter 71. člen ZJN-2) postopka oddaje javnega naročila ali (vsaj) v fazi posredovanja informacij, sprememb, dopolnitev in pojasnil razpisne dokumentacije (81. člen ZJN-2), to je pred potekom roka za oddajo ponudb. Po poteku roka za prejem ponudb namreč naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije (tretji odstavek 71. člena ZJN-2). V tem smislu gre pritrditi vlagateljevemu očitku o tem, da domnevne nepravilnosti, ki jih v odločitvi o oddaji naročila naročnik očita vlagatelju, ne temeljijo na naročnikovih zahtevah iz razpisne dokumentacije, temveč na spreminjanju razpisne dokumentacije (njenih naknadnih interpretacijah) po roku za oddajo ponudb. Glede na navedeno Državna revizijska komisija naročnikovih definicij "glede grobega, oziroma finega vpihavanja zraka", podanih v drugem odstavku na 4. strani odločitve o zahtevku za revizijo (te namreč ne predstavljajo sestavnega dela razpisne dokumentacije) pri odločanju o vlagateljevem zahtevku za revizijo ni mogla oziroma ni smela upoštevati.

    V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je v odločitvi o oddaji naročila ugotovil, da "[p]onujeni proizvod" "IFU tip ERZG" (pravilno: tip RZG) "ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije", vlagateljevo ponudbo pa označil za neprimerno in nepravilno (v končni posledici pa za nepopolno), to storil brez ustrezne pravne podlage oziroma v nasprotju z določbami ZJN-2. Prav tako je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik v posledici opisanega ravnanja kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16., 19. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu (in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2) izločiti zgolj vse tiste ponudbe, ki niso popolne (popolna pa je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna), iz razloga, ki ga je v odločitvi o oddaji naročila navedel naročnik, pa na podlagi določb ZJN-2 naročnik ni imel pravne podlage za zaključek, da je vlagateljeva ponudba v spornem delu neprimerna in nepravilna (v končni posledici pa nepopolna).

    Državna revizijska komisija tudi ni sledila dokaznim predlogom naročnika, podanim v stališču glede strokovnega mnenja ("soočenje izvedenca, vlagatelja zahtevka za revizijo in naročnika" oziroma pridobitev neodvisnega mnenja "eksperta iz tujine"), saj tudi njihova morebitna izvedba ne bi pripeljala do drugačne odločitve Državne revizijske komisije v konkretni zadevi. Upoštevaje ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, po kateri (tehničnih specifikacij) razpisne dokumentacije v okoliščinah, kakršne so v predmetni zadevi, ni mogoče razlagati v škodo ponudnikov (vlagatelja), bi namreč Državna revizijska komisija v vsakem primeru sledila dosedanji obrazložitvi tega sklepa, zlasti še v delu, ki izhaja iz drugega odstavka na strani "7 od 15".

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje neprimernost in nepopolnost ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša.

    Državna revizijska komisija je v omenjenem sklopu vlagateljevih navedb najprej obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje neprimernost in nepopolnost ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v postavki 04.01.01 "naprava za UV dezinfekcijo iztoka". V izpostavljenem delu zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da naprava za UV dezinfekcijo iztoka, ki je ponujena v izbrani ponudbi, kar za 17,94 l/s odstopa od zahtevanega maksimalnega pretoka, naročnik pa odstopanja v razpisni dokumentaciji ni dopustil.

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v podpoglavju 1.1 "Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe" določil, da "[t]o navodilo določa pogoje, pod katerimi se lahko ponudniki udeležijo javnega razpisa", upoštevanje teh navodil pa je obvezno za vse udeležence razpisa. Ponudniki sami prevzemajo odgovornost, da razpisno dokumentacijo proučijo z ustrezno pazljivostjo (točka 7.3 poglavja 1), strokovna komisija za odpiranje in ocenjevanje ponudb pa bo po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločila vse ponudbe, ki niso popolne (točka 27.1 poglavja 1). Strokovna komisija za odpiranje in ocenjevanje ponudb bo ugotovila, da je ponudba neprimerna, če ne bo izpolnjevala pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne bo izpolnjevala v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (točka 27.7 poglavja 1).

    Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije (na strani 278) pod pozicijo 04.01.01 poglavja 3, poimenovano "naprava za UV dezinfekcijo iztoka", med drugim določil tudi zahtevo "dobava kompletne tipske naprave za dezinfekcijo iztoka z UV svetilkami naslednjih karakteristik:" "max. pretok" "14 l/s". Smiselno enako izhaja tudi iz obrazca 5.23 razpisne dokumentacije na strani 372, ki se nanaša na pozicijo 04.01.01 tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz predložene dokumentacije (stolpca "Ponujena oprema" preglednice ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša) med drugim izhaja: "Max pretok [l/s]: 31,94". Glede na navedeno, glede na dejstvo, da je v izpostavljenem delu zahteva naročnika jasna in določena v obliki maksimalne številčne vrednosti, pa tudi glede na dejstvo, da ni mogoče sprejeti naročnikove argumentacije, po kateri "je v tabeli na strani 372 razpisne dokumentacije v okviru obrazca 5.23 v vrstici "Max pretok (l/s) mišljen max dotok na napravo UV za dezinfekcijo iztoka in ne kapacitete Naprave za UV dezinfekcijo iztoka (postavka 04.01.01)", Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik v posledici opisanega ravnanja kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Naročnik bi namreč moral iz razloga, ker
    - je zahteva naročnika jasna in določena v obliki maksimalne številčne vrednosti,
    - pretoka ni mogoče enačiti z dotokom,
    - po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije (tretji odstavek 71. člena ZJN-2),
    - ker ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v navezavi na pozicijo 04.01.01 poglavja 3, poimenovano "naprava za UV dezinfekcijo iztoka", sam navaja "Ponujena oprema" "Max pretok [l/s]: 31,94",
    izbrano ponudbo označiti za neprimerno, saj ta ne izpolnjuje doslej izpostavljenega pogoja, vezanega na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.

    Smiselno zelo podoben zaključek je Državna revizijska komisija, kot na to v svojem zahtevku za revizijo upravičeno opozarja tudi vlagatelj, napravila že v svojem sklepu številka 018-203/2009-3, z dne 16. septembra 2009. V izpostavljenem sklepu je tako Državna revizijska komisija na podlagi primerljivega dejanskega stanja in primerljivega pravnega vprašanja (naročnik je v takratnem postopku podal tehnično zahtevo "Temperatura vode za predpranje: 40°-55° C", Državna revizijska komisija pa je v takratnem postopku ugotovila, da iz izbrane ponudbe izhaja neizpolnjevanje omenjene tehnične zahteve, saj temperatura vode za predpranje (mestoma) presega maksimalno dopuščenih 55° C) zapisala: "Naročnikova argumentacija, da je izbrani ponudnik ponudil tehnološke rešitve, ki so ustreznejše od zahtevanih, je neupoštevna; naročnik je v razpisni dokumentaciji namreč jasno postavil tehnične zahteve predmeta javnega naročila, od katerih odstopanja ni predvidel ali omogočil. Dopustitev takšnega odstopanja v predmetni fazi postopka oddaje javnega naročila (po poteku roka za oddajo ponudb) bi tako lahko povzročila kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov ter načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, saj bi lahko posamezne ponudnike privilegirala, utegnila pa bi poseči tudi v trg potencialnih ponudnikov za izvedbo predmetnega javnega naročila, ki svojih ponudb morebiti niso oddali ravno zaradi neizpolnjevanja v razpisni dokumentaciji postavljenih tehničnih zahtev."

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje neprimernost in nepopolnost ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v postavki "ČRPALIšČE Č1". V izpostavljenem delu zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ponudil artikel, ki pri črpalkah od (tehničnih) zahtev razpisne dokumentacije odstopa v karakteristiki dobavna količina in višina črpanja.

    Državna revizijska komisija je ob vpogledu v obrazec 5.23 razpisne dokumentacije ugotovila, da je naročnik pod postavko "ČRPALIšČE Č1 - na kanalu 2.0" za "[p]otopne črpalke za komunalno odpadno vodo" v stolpcu "[k]arakteristike iz razpisne dokumentacije" določil: "3,89/14,40" ("Q/h (l/s/m)" - dobavna količina (l/s), višina črpanja (m)). Ob vpogledu v ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ta v njej ponudil karakteristiki "Q=4 l/s", "H= 13 m". V posledici slednje ugotovitve je Državna revizijska komisija iz razloga, ker je (tehnična) zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji jasna in določena v obliki številčnih vrednosti, zaključila, da ponujena karakteristika "Q=4 l/s" (dobavna količina) presega zahtevano, karakteristika (višina črpanja) "H= 13 m" pa je manjša (nižja) od zahtevane. Pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da je "[m]alenkostna odstopanja" "parametrov v postavkah ČRPALIšČE Č1" v odločitvi o zahtevku za revizijo ugotovil že naročnik sam (drugi odstavek na strani 9), vendar pa je v povezavi z njimi zaključil, da "so v mejah dopustnega in jih je naročnik smatral kot sprejemljiva". Za zaključek, da so odstopanja "parametrov v postavkah ČRPALIšČE Č1" "v mejah dopustnega", naročnik ne v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila in ne v ZJN-2 ni imel ustrezne pravne podlage. Naročnik je namreč omenjeno (tehnično) zahtevo v razpisni dokumentaciji določil v obliki številčnih vrednosti in jasno, ustrezne pravne podlage za zaključek, da je ponujeni parameter (kljub jasno določeni tehnični zahtevi) "v mejah dopustnega" oziroma sprejemljiv, pa (kot je bilo to že zapisano) ni najti ne v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila in ne v ZJN-2.

    Glede na navedeno je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko izbrane ponudbe zaradi neizpolnjevanja omenjene tehnične zahteve ni označil za neprimerno, v posledici pa za nepopolno, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Naročnik bi namreč moral iz razloga, ker je zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji jasna in določena v obliki številčnih vrednosti, po poteku roka za prejem ponudb pa naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije (tretji odstavek 71. člena ZJN-2), izbrano ponudbo označiti za neprimerno, saj ta ne izpolnjuje doslej izpostavljenega pogoja, vezanega na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji.

    Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje nepopolnost ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v obrazcu 5.22. V izpostavljenem delu zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ni predložil prerezov, ki so bili zahtevani pod alinejama 7 in 8, omenjene nepopolnosti ponudbe pa ni mogoče odpraviti z institutom dopolnitve formalno nepopolne ponudbe.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pod točko 3.1 na 9. strani razpisne dokumentacije določil, da se oddaja zadevnega javnega naročila izvaja tudi na podlagi Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/2004 - uradno prečiščeno besedilo, ZGO-1-UPB1, s spremembami), pa tudi vse ostale zakonodaje in podzakonskih predpisov, ki urejajo javna naročila in področje predmeta konkretnega javnega naročila ali so v povezavi z njimi.

    Državna revizijska komisija je ob vpogledu v obrazec 5.22 ("IDEJNE REšITVE") ugotovila, da je naročnik v njem želel predložitev idejnih rešitev za projekt, vključno z grafičnimi prilogami, tehnološkimi izračuni in parametri, predložitev teh podatkov pa je določil kot pogoj za popolnost ponudbe. Naročnik je ob tem določil tudi, da mora ponudnik ponudbi priložiti idejno rešitev predloga izvedbe, ki mora obsegati dokumentacijo, določeno v osmih alinejah, med drugim tudi "situacijo naprave in dva prereza (oboje v merilu)" (sedma alineja obrazca 5.22) in "risbo objektov biološke stopnje (tloris in vsaj en prerez)" (osma alineja obrazca 5.22).

    Ob vpogledu v izbrano ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da so v njej kot priloge obrazca 5.22 (v pravno relevantnem delu) priložene naslednje risbe:
    - risbo "TEHNOLOšKA SHEMA POSTOPKA ČIšČENJA" (vsebina risbe "7. NAČRT TEHNOLOGIJE")
    - risbo "[s]ituacija naprave" (vsebina risbe "9. NAČRT ZUNANJE UREDITVE")
    - risbo "[s]ekvenčni bazen", tloris (vsebina risbe "3. NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ")
    - risbo "[s]ekvenčni bazen", tloris (vsebina risbe "5. NAČRT STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME")
    - risbo "[u]pravna stavba", tloris (vsebina risbe "5. NAČRT STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME").
    Enako kot naročnik torej tudi Državna revizijska komisija v izbrani ponudbi ni našla ustreznih prerezov (dveh prerezov v smislu sedme alineje obrazca 5.22 in vsaj enega prereza v smislu osme alineje obrazca 5.22), ki bi jih morali ponudniki (torej tudi ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša) predložiti v smislu izpostavljenih alinej obrazca 5.22 (pa tudi ob upoštevanju točke 3.1 na 9. strani razpisne dokumentacije). Ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, je tako šele na podlagi naročnikovega poziva na dopolnitev ponudbe (številka 354-10/2009-105, z dne 01. februarja 2010) svojo ponudbo dopolnil
    - v delu, ki se nanaša sedmo alinejo obrazca 5.22, z risbo "SITUACIJA NAPRAVE" (ta se, sicer v drugem merilu, že nahaja v prvotni ponudbi) in z risbo "PREREZ 1-1, 2-2" (te v prvotni ponudbi ni najti),
    - v delu, ki se nanaša osmo alinejo obrazca 5.22, z risbo "TLORIS OBJEKTOV BIOLOšKE STOPNJE" "PREREZ A-A" (tloris objektov biološke stopnje je vsebinsko zelo podoben tistemu, ki se nahaja že v prvotni ponudbi, "PREREZA A-A" pa v prvotni ponudbi ni najti).

    Upoštevaje vse doslej navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v delu, ki se nanaša na sedmo oziroma osmo alinejo obrazca 5.22, po vsebini pozval na dopolnitev njegove ponudbe, kršil drugi odstavek 78. člena ZJN-2 (v povezavi s prvim odstavkom istega člena). Naročnik je namreč s svojim pozivom na dopolnitev ponudbe ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, omogočil, da je v delu, ki se nanaša na sedmo oziroma osmo alinejo obrazca 5.22, nedopustno dopolnil svojo ponudbo v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

    Glede na dosedanjo obrazložitev in ugotovitve v tem sklepu je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 29. marca 2010 ugodila in delno razveljavila postopek oddaje zadevnega javnega naročila na način, da je razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka 354-10/2009-108, z dne 19. februarja 2010. V posledici navedenega se postopek oddaje javnega naročila "TRAJNOSTNA OSKRBA PREBIVALSTVA S PITNO VODO IN VAROVANJE VODNIH VIROV BELE KRAJINE - IZGRADNJA ČISTILNE NAPRAVE IN KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V OBČINI SEMIČ" vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb.

    Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni obravnavala vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na ostale domnevne kršitve naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, v njih pa vlagatelj (neprimernost in) nepopolnost izbrane ponudbe zatrjuje še iz drugih razlogov, saj to ne bi v ničemer prispevalo k pravilnosti in zakonitosti zadevne odločitve Državne revizijske komisije glede vprašanja (ne)utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo, prav tako pa ne bi moglo vplivati na vlagateljev položaj v zadevnem revizijskem postopku.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva povrnitev naslednjih stroškov, nastalih z revizijo:
    - "sestava revizijskega zahtevka" "3.400,00 EUR",
    - "materialni stroški" "35,00 EUR",
    - "DDV" "20%",
    - "taksa" "5.000,00 EUR",
    - vsi morebitno dodatno nastali stroški.
    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva, da mu naročnik (v primeru zamude) povrne tudi zakonite zamudne obresti.

    Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo zahteva (še) povrnitev naslednjih stroškov, nastalih z revizijo:
    - "sestava nadaljevanja revizijskega zahtevka" "1.400,00 EUR",
    - "materialni stroški" "35,00 EUR",
    - "DDV" "20%",
    - "taksa" "5.000,00 EUR",
    - vsi morebitno dodatno nastali stroški.
    Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo zahteva, da mu naročnik (v primeru zamude) povrne tudi zakonite zamudne obresti.

    Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju priznala naslednje potrebne stroške, nastale z revizijo:
    - takso (za zahtevek za revizijo) v višini 5.000,00 EUR,
    - stroške za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja v višini 2.000,00 EUR,
    - nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 22. člena ZRPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 in 35/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije) ter Zakonom o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009 - ZOdv-C; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odvetniški tarifi), in sicer po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera,
    - 20 % davek na dodano vrednost v višini 160,00 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado za revizijski postopek (na podlagi "Seznama davčnih zavezancev - pravne osebe" v stisnjeni obliki, ki izkazuje stanje podatkov na dan 13. julija 2010, dostopen pa je na spletni strani Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščenec vlagatelja v seznamu davčnih zavezancev vpisan kot davčni zavezanec),
    skupaj torej 7.960,00 EUR.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo in obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo predlaga, da mu naročnik povrne tudi "vse morebitno dodatne nastale stroške". V skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, kar pomeni, da vlagateljeva navedba, da zahteva povrnitev vseh morebitno dodatno nastalih stroškov ne zadostuje, temveč je posamezne stroške, ki so mu nastali, vlagatelj dolžan specificirati. Ker vlagatelj ni opredeljeno navedel, kateri stroški so mu v postopku revizije morebiti dodatno nastali, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov v izpostavljenem delu na podlagi petega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljeno.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo predlagal, da mu naročnik povrne tudi stroške pod postavko "materialni stroški" "35,00 EUR". Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN vlagatelju ni priznala povrnitve navedenih priglašenih stroškov, saj vlagatelj omenjene postavke po vsebini ni specificiral skladno s 6. delom (poimenovanim "IZDATKI") tarife Zakona o odvetniški tarifi (smiselno zelo podobno je Državna revizijska komisija odločila na primer že v sklepu številka 018-93/2010-3, z dne 07. maja 2010, sklepu številka 018-62/2010-4, z dne 20. aprila 2010, sklepu številka 018-042/2010-13, z dne 21. aprila 2010, ter sklepu številka 018-110/2010-4, z dne 27. maja 2010).

    Vlagatelj je za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja založil predujem v višini 2.000,00 EUR. Ker so dejanski stroški za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja znašali 2.000,00 EUR, preostanka založenega zneska (predujma) ni.

    Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 7.960,00 eurov in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Ker je vlagatelj upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov, nastalih z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN), stroški, priglašeni nad priznanim zneskom, pa po oceni Državne revizijske komisije niso potrebni, je Državna revizijska komisija višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 13. julija 2010


    Predsednica senata
    Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije

    Vročiti:
    - OBČINA SEMIČ, štefanov trg 9, 8333 Semič
    - Odvetniška družba Simonič in Vrančič, o. p., d. n. o., Poljanski nasip 8, 1000 Ljubljana (trije izvodi izvirnika sklepa)
    - SCT, d. d., Ljubljana, Slovenija, Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana
    - CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto
    - BEGRAD, d. d., Kočevarjeva ulica 4, 8000 Novo mesto
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana

    Natisni stran