Na vsebino
EN

018-136/2010 Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Številka: 018-136/2010-2
Datum sprejema: 23. 6. 2010

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.) v senatu predsednice Miriam Ravnikar šurk ter članic mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Sukcesivna dobava čistil in čistilnega materiala za organizacijske enote Centra šolskih in obšolskih dejavnosti", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika DIVERSEY, d.o.o., Tržaška cesta 37a, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika CENTER šOLSKIH IN OBšOLSKIH DEJAVNOSTI, Frankopanska 9, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 23. 6. 2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja se zavrže.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 26. 3. 2010 izdal Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Sukcesivna dobava čistil in čistilnega materiala za organizacijske enote Centra šolskih in obšolskih dejavnosti". Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil, dne 29. 3. 2010, pod št. objave JN2481/2010.

Naročnik je dne 5. 5. 2010, pod št. JN 01/10 izdal Obvestilo o oddaji naročila, s katerim je ponudnike obvestil, da se kot najugodnejši ponudnik za prvi sklop izbere ponudnika PAN GOSLAR, d.o.o., Brest 4, Ig (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), v drugem sklopu pa ne izbere nobenega ponudnika.
Vlagatelj je z vlogo, oddano priporočeno po pošti, dne 17. 5. 2010, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila v prvem sklopu ter izbor vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika v navedenem sklopu. Vlagatelj je zatrjeval, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna v smislu 19. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2, ker ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisa. Zato naročniku očita, da je vlagatelja obravnaval neenakopravno, ker ga je izločil z obrazložitvijo, da je izjava banke pogojna. Vlagatelj je dal izjavo banke skladno z zahtevami iz razpisa in nikjer v razpisu ni pisalo, da ponudnik ne bi smel dati takšne izjave banke. Očitno pa za izbranega ponudnika veljajo povsem druga pravila, saj je ponudil določene artikle, ki ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije. Tako je izbrani ponudnik pod zap. št. 14 čistilo za pomivalni stroj - sol (briketi) ponudil artikel za vseh 28 enot po vrednosti 140,76 EUR, glede česar vlagatelj meni, da za to ceno čistila ne bo mogel dobaviti, saj gre za istega proizvajalca, kot ga je navedel vlagatelj v svoji ponudbi. Navedeni artikel izbranega ponudnika je pod nabavno ceno in pod tržno ceno in ga izbrani ponudnik ne bo mogel dobaviti, razen če bo naročnik dopustil dobavo cenejšega in slabšega. Dalje je vlagatelj za artikel izbranega ponudnika pod zap. št. 19 sredstvo za ročno pomivanje posode navajal, da je zanj ponujena neobičajno nizka cena. Ker vlagatelj ni mogel vpogledati v ime proizvajalca, je naročnik tudi s tem kršil ZJN-2B, saj vlagatelju ni omogočil vpogleda v predračun, čeprav je ta po izrecno zakonski normi ZJN-2B javen. Glede artikla pod zap. št. 25 pralni prašek (kvalitete kot Ariel) je vlagatelj zatrjeval, da izbrani ponudnik s ponujeno ceno, upoštevajoč zahtevano količino iz razpisa, ne more oprati perila v 23 enotah v treh letih. Izbrani ponudnik je očitno ponudil prašek zelo slabe kvalitete, ki nikakor ne ustreza kvaliteti kot Ariel. Vlagatelj je dalje navajal, da je izbrani ponudnik pod zap. št. 8 čistilo za trdovratne madeže ponudil sredstvo, ki je v 5-litrski embalaži, zraven pa pripada originalna plastenka z razpršilko. Vlagatelju ni jasno, ali bo ponudnik sam prelival sredstvo v te plastenke ali naročnik sam. Naročnik je zahteval, da je sredstvo v primerni embalaži. Glede artikla pod zap. št. 9 čistilo za marmor pa je vlagatelj zatrjeval, da je izbrani ponudnik ponudil negovalno sredstvo in ne čistilo. Glede na navedeno je po mnenju vlagatelja očitno, da je naročnik obe ponudbi obravnaval neenakopravno, saj je ponudbo vlagatelja izločil neutemeljeno, izbranega ponudnika pa je favoriziral.

Naročnik je dne 8. 6. 2010, pod št. 983, izdal odločitev, s katero je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil. V zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na izločitev ponudbe vlagatelja, je naročnik navedel, da vlagatelj ni predložil ustrezne bančne garancije za resnost ponudbe, saj je le-ta nižja od 10 % ponudbene vrednosti, kot je to bilo zahtevano v točki C 14, C dela razpisne dokumentacije. Prav tako vlagatelj ni predložil ustrezne izjave banke, da bo izdala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, saj je navedena izjava bila pogojena s poslovno politiko banke, kar ni v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije iz točke C 15, C dela ter vzorcem na razpisnem obrazcu št. 14. Takšne izjave banke naročnik ne more upoštevati, saj ni nepreklicna in nepogojna, naročniku pa ne zagotavlja varnosti in mu ne daje jamstva, da bo v primeru slabe izvedbe pogodbenih obveznosti lahko unovčil bančno garancijo. Naročniku poslovna politika banke in interni akti banke niso poznani. Naročnik je glede ponudbe vlagatelja še dodatno ugotovil, da vlagatelj ni oštevilčil vseh strani ponudbe, niti ni izpolnil in parafiral vzorcev pogodb za prvi in drugi sklop. Pri navedenem gre sicer za formalno pomanjkljivost ponudbe, vendar naročnik vlagatelja ni pozival k dopolnitvi ponudb, ker ga je izločil že zaradi neustrezne bančne garancije in bančne izjave. Naročnik se je v nadaljevanju opredelil do revizijskih trditev vlagatelja, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika. Glede artikla pod zap. št. 14 čistilo za pomivalni stroj - sol (briketi) je naročnik navajal, da izbrani ponudnik zagotavlja čistilo za 23 enot in ne za 28 enot, kot to zavajajoče navaja vlagatelj. Po mnenju naročnika ponudbena cena za navedeno čistilo ni neobičajno nizka, upoštevati pa je treba tudi možnost manjšega doziranja čistila kot čistila, ki ga pod zap. št. 14 ponuja vlagatelj. Doziranje soli je odvisno tudi od trdote vode. Vlagatelj ni utemeljil, zakaj izbrani ponudnik navedenega čistila ne bi mogel dobaviti za ponujeno ceno. Četudi bi šlo za čistilo, ki ga vlagatelju in izbranemu ponudniku dobavlja isti dobavitelj, niti naročniku niti vlagatelju ni znano, pod kakšnimi plačilnimi pogoji čistilo od dobavitelja kupuje izbrani ponudnik. Enako po mnenju naročnika velja tudi za ponujeno sredstvo izbranega ponudnika pod zap. št. 19. Po mnenju naročnika namreč izbrani ponudnik za artikel pod navedeno zap. št,. ni ponudil neobičajno nizke ponudbene cene. Glede vpogleda v ime proizvajalca čistila je naročnik pojasnil, da vlagatelju ni dovolil vpogleda v komercialno ime sredstva, ker gre za poslovno skrivnost izbranega ponudnika. Naročnik pa je vlagatelju dovolil vpogled v količino iz specifikacije, ceno na enoto, vrednost embalaže s čistilom s popustom brez DDV in v količino čistila v ml v kosu embalaže. Sicer pa je tudi vlagatelj v svoji ponudbi podatke o dobaviteljih označil kot poslovno skrivnost. V zvezi z artiklom pod zap. št. 25 pralni prašek je naročnik ugotovil, da pralni prašek ni bil določen po sestavinah, zato je po mnenju naročnika izbrani ponudnik ponudil pralni prašek, ki je učinkovit. Kvaliteto praška je naročnik preveril pri uporabniku istega praška. Glede artikla pod zap. št. 8 čistilo za trdovratne madeže je naročnik navajal, da je izbrani ponudnik ponudil sredstvo v 5-litrski embalaži, poleg tega mu pripada originalna razpršilka. Za naročnika je takšno pakiranje povsem sprejemljivo in ga je možno uporabljati na vseh enotah. Po ugotovitvah naročnika je izbrani ponudnik pod zap. št. 9 čistilo za marmor ponudil sredstvo za impregnacijo kamna, ki zagotavlja zaščitni film visokega sijaja, zmanjšuje vpijanje nečistoč in vode ter zagotavlja protizdrsno zaščito. Čistilno sredstvo je namenjeno čiščenju in zaščiti talnih površin iz marmorja, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Naročnik je še navajal, da v postopku ni kršil načela enakovredne obravnave ponudnikov, saj je vsem zainteresiranim in sposobnim ponudnikom omogočil oddajo ponudb pod enakimi pogoji in je vse ponudnike enakopravno obravnaval.

Vlagatelj je z vlogo, oddano priporočeno po pošti, dne 11. 6. 2010, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 14. 6. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je še pred meritorno obravnavano zahtevka za revizijo ugotovila, da vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo skladno s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN.

ZRPJN v 1. odstavku 9. člena določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila, in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje postopka revizije, zakon zahteva dvoje: (1.) (dejanski) interes za dodelitev naročila in (2.) realno stopnjo verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano naročnikovo kršitvijo).

V obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, saj je v postopku predložil ponudbo za prvi sklop, v katerem je izpodbijal ravnanje naročnika.
Potrebno pa je ugotoviti, da je možnost nastanka škode vlagatelju zaradi domnevnih kršitev, ki jih je vlagatelj zatrjeval v zahtevku za revizijo, dejansko izključena.

Kot namreč izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku in v dveh sklopih, in sicer prvi sklop: čistila in drugi sklop: čistilni material. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločitve o oddaji naročila, z dne 5. 5. 2010, je naročnik kot popolno v prvem sklopu ocenil le ponudbo izbranega ponudnika in jo zato tudi izbral, ponudbo vlagatelja pa je izločil kot nepopolno, ker vlagatelj ni predložil ustrezne bančne garancije za resnost ponudbe, katera naj bi bila prenizka, in ker je predložil neustrezno izjavo banke, ki je bila pogojna.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izpodbijal vseh izločitvenih razlogov, ki so po mnenju naročnika narekovali izločitev ponudbe vlagatelja kot nepopolne.

Vlagatelj tako ni z ničemer niti zatrjeval niti izkazal, da naj bi bilo naročnikovo ravnanje v delu, ki se nanaša na izločitev ponudbe vlagatelja, ker naj bi predložil bančno garancijo za resnost ponudbe v prenizki višini, neskladno s predpisi ali določili razpisne dokumentacije. Vlagatelj se je zgolj, in še to pavšalno, opredelil le do ravnanja naročnika v delu, v katerem je naročnik izločil ponudbo vlagatelja, ker naj bi bila predložena neustrezna pogojna izjava banke.

Državna revizijska komisija je ob tako zatrjevanih kršitvah vlagatelja zaključila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da naj bi naročnik kršil določbe Zakona o javnem naročanju ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 s spr.) ali razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbo vlagatelja kot nepopolno izločil. Posledično vlagatelj ni izkazal, da bi s pravico do pravnega varstva oziroma z vložitvijo zahtevka za revizijo lahko dosegel spremembo svojega pravnega položaja. Vlagatelj, celo v primeru, če bi se zatrjevani revizijski očitki glede drugih očitanih kršitev naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, izkazali za utemeljene, ni niti verjetno izkazal, da mu je ali bi mu bila lahko povzročena škoda. Vlagateljeva ponudba namreč zaradi izločitve ne bi mogla več konkurirati v izboru najugodnejšega ponudnika za oddajo konkretnega javnega naročila in zato presoja in odločitev o morebitnih kršitvah naročnika v zvezi z ugotovitvami o (ne) popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ne bi mogla več vplivati oziroma spremeniti pravni položaj vlagatelja.

Vlagatelj se je v zahtevku za revizijo sicer skliceval tudi na kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, ker naj bi naročnik favoriziral izbranega ponudnika, kateri pa po mnenju vlagatelja s ponujenimi artikli ni izpolnil vseh tehničnih zahtev naročnika. V zvezi s slednjim je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni zatrjeval enakih niti vsaj istovrstnih domnevnih kršitev naročnika, ki se nanašajo na ocenjevanje in izbor ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval zgolj enako končno posledico (to je izločitev ponudbe izbranega ponudnika), kar pa, ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov in ustaljene prakse Državne revizijske komisije ne zadostuje za meritorno obravnavo zatrjevanih kršitev v tem delu zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem zaključila, da vlagatelj ni izkazal enega izmed kumulativno določenih elementov, ki tvorijo aktivno legitimacijo (v tem primeru se ta element nanaša na povzročeno škodo oziroma možnost povzročitve škode) po 1. odstavku 9. člena ZRPJN, zaradi česar je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vlagatelja, na podlagi prve alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 23. 6. 2010



Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- CENTER šOLSKIH IN OBšOLSKIH DEJAVNOSTI, Frankopanska 9, Ljubljana
- DIVERSEY, d.o.o., Tržaška cesta 37a, Maribor
- PAN GOSLAR, d.o.o., Brest 4, Ig
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran