018-124/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo
Številka: 018-124/2010-3Datum sprejema: 22. 6. 2010
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in mag. Maje Bilbija kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave "Izvajanje dodatnih dobav pisarniškega materiala za potrebe državnih organov RS in javne uprave" na podlagi zahtevka za revizijo vloženega s strani skupine ponudnikov DZS, založništvo in trgovina, d.d., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana, Extra Lux d.o.o., Središka ulica 29, Ljubljana in Mladinska knjiga Trgovina d.d., Slovenska cesta 29, Ljubljana, ki jih zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.06. 2010
odločila:
Zahtevek za revizijo z dne 19.05.2010 se zavrže.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 04.05.2010 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, št. 430-68/2010-4. Dne 05.05.2010 je naročnik s povabilom k predložitvi ponudbe vlagatelja pozval, naj do roka določenega v razpisni dokumentaciji (do 07.05.2010 do vključno 9.30 ure) odda svojo ponudbo. Na podlagi dveh pozivov vlagatelja (dopis z dne 06.05.2010 in dopis z dne 10.05.2010) je naročnik prestavil rok za oddajo ponudbe na dan 19.05.2010 do 9.30 ure. Vlagatelj je svojo ponudbo oddal dne 19.05.2010 ob 9.16 uri.
Istega dne (ob 8.57 uri) je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev postopka predmetnega javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da mu je bilo v postopku oddaje javnega naročila "Dobava pisarniškega materiala za potrebe državnih organov Republike Slovenije in javne uprave" (objavljeno na Portalu javnih naročil JN8583/2009 z dne 19.10.2009 in v Uradnem listu EU pod oznako 2009/S205-294715 dne 23. 10.2009, v nadaljevanju: ODPISMAT-28/2009) s pravnomočnim sklepom št. 430-31/2010/13 z dne 01.04.2010 oddano javno naročilo za sklop 4. Pisarniška galanterija in pribor. Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 10.05.2010 pozval, naj z vlagateljem sklene krovni sporazum. Naročnik je odgovoril, da je s strani Urada za varstvo konkurence (UVK) prejel obvestilo o sumu usklajenega delovanja gospodarskih subjektov na trgu pisarniškega materiala ter s strani Komisije za preprečevanje korupcije obvestilo o domnevno spornem dogovoru med DZS, založništvo in trgovina, d.d., Extra Lux d.o.o. in Mladinsko knjigo Trgovina d.d., zato je naročnik postopek oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala za potrebe državnih organov Republike Slovenije in javne uprave za sklop 4 Pisarniška galanterija in pribor ponovil. Iz razloga, ker je bil vlagatelj s pravnomočno odločitvijo naročnika izbran za sklop 4, je predmetno javno naročilo po mnenju vlagatelja nezakonito in nasprotuje pojmu pravnomočnosti odločitev v postopku oddaje javnih naročil. Svojo aktivno legitimacijo vlagatelj utemeljuje s tem, da ima interes, da ostane odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-31/2010/13, z dne 01.04.2010, izdana v postopku oddaje javnega naročila JN ODPISMAT 28/2010 v veljavi. Z uvedbo in izvedbo nezakonitega postopka oddaje predmetnega javnega naročila je verjetno, da bo vlagatelju povzročena gospodarska škoda, saj je ta postopek nezakonit, prav tako pa je nezakonit izid takšnega postopka. V zvezi s sklepom UVK vlagatelj pojasnjuje, da gre za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, ko obstoji šele verjetnost kršitve določb Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list 56/1999, s sprem., v nadaljevanju: ZPOmK-1) in se šele z odločbo ugotovi obstoj kršitve določb ZPOmK-1, zoper katero je mogoče uveljavljati sodno varstvo. Po mnenju vlagatelja ne obstojijo razlogi, da naročnik ne bi sklenil okvirnega sporazuma z vlagateljem, zato so vsa ravnanja naročnika, vključno z uvedbo predmetnega postopa oddaje javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave nezakonita, hkrati pa niso izpolnjeni pogoji nujnosti iz 29. člena ZJN-2, ki bi opravičevali uvedbo tovrstnega postopka, naročnik pa tudi ni utemeljil uporabo postopka, kot je predpisano v tretjem odstavku 29. člena ZJN-2.
Naročnik je dne 21.05.2010 vlagatelja pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo, ki ga je vlagatelj dopolnil dne 24.05.2010 s potrdilom o vplačilu takse.
Naročnik je dne 31.05.2010 sprejel sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije, saj ne izkazuje verjetnosti nastanka škode, da bi mu zaradi zatrjevanih kršitev naročnika v postopku lahko nastala škoda, kajti vlagatelj je kot edini ponudnik popolnoma prost odločitve ali bo ponudbo podal ali ne. škoda mu lahko nastane samo z nesodelovanjem v tem postopku, na kar naročnik ne more vplivati, kar je implicitno priznal tudi vlagatelj, ko je hkrati z zahtevkom za revizijo oddal tudi svojo ponudbo. Naročnik pojasnjuje, da se je postopek oddaje javnega naročila JN ODPISMAT 28/2010 za sklop 4: Pisarniška galanterija in pribor zaključil s pravnomočnostjo odločitve o oddaji javnega naročila št. 430-31/2010/13 z dne 01.04.2010, vendar naročnik zaradi dveh drugih postopkov pred UVK in Komisijo za preprečevanje korupcije ne bo podpisal krovnega sporazuma z vlagateljem, o čemer je naročnik vlagatelja tudi obvestil. Nikjer ni določene izrecne zaveze, da je naročnik po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila dolžan skleniti. Ker je bil postopek oddaje javnega naročila pravnomočno že zaključen, ni mogoče uveljavljati pravnega varstva v okviru ZRPJN in zahtevati razveljavitev postopka oddaje javnega naročila. Naročnik pojasnjuje, da gre za dva ločena postopka oddaje javnega naročila, med katerima ni povezave, predmet je sicer podoben, ni pa enak in se oddaja za različne naročnike za drugo časovno obdobje, različna pa je tudi vsebina in ponudbeni predračun. Naročnik še pojasnjuje, da novela ZJN-2B v prvem postopku še ne veljala, zato tudi ni zavezan ravnati po določilu 58. člena ZJN-2B. Naročnik navedbe vlagatelja, da niso podani pogoji nujnosti označuje kot pavšalne, hkrati pa zavrača očitke, da v obvestilu ni utemeljeval uporabo izbrane pravne podlage za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave, saj je o svoji nameri z dopisom, z dne 03.05.2010 obvestil Ministrstvo pristojno za finance.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obrazložitvi sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, navedel, da vlagatelju sicer ne priznava aktivne legitimacije, vendar večinski del obrazložitve sklepa predstavlja meritorno obravnavo vseh vlagateljevih navedb. Glede na izrek in vsebino sklepa, s katerim je naročnik odločil o zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija štela, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevo vlogo, z dne 03.06.2010, štela kot obvestilo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.
Vlagatelj je dne 03.06.2010 vložil zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. V zahtevi za nadaljevanje vlagatelj navaja, da bi bil moral naročnik, v kolikor vlagatelju ne priznava aktivne legitimacije, zahtevek za revizijo zavreči, ne pa ga meritorno obravnavati. Vlagatelj navaja, da bi bilo potrebno izpodbijan postopek oddaje javnega naročila voditi skladno z 58. členom ZJN-2B, ki velja od 11.04.2010 in postopek s pogajanji izvesti po teh pravilih. Vlagatelj zatrjuje, da se izpodbijano javno naročilo oddaja že drugič in zavrača navedbe naročnika, da predmet obravnavanega javnega naročila ni enak in se oddaja za krajše časovno obdobje. Vlagatelj pojasnjuje, da lahko skladno s predpisi o javnem naročanju naročnik spremeni že sprejeto odločitev o oddaji javnega naročila le v postopku pravnega varstva in dodaja, da naročnik ni izkazal zakonitosti uvedbe izpodbijanega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik se tudi ni opredelil do navedbe vlagatelja, da UVK v skladu z 37. členom ZPOmK-1 šele z odločbo ugotovi obstoj kršitve odločb ZPOmK-1.
Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Pred presojo izkazovanja aktivne legitimacije, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se postopek oddaje javnega naročila konča s pravnomočnostjo odločitve o oddaji javnega naročila. Zoper odločitev naročnika izdano v postopku oddaje javnega naročila ODPISMAT-28/2009, z dne 01.04.2010, s katero je bilo naročilo za sklop 4. Pisarniška galanterija in pribor oddano vlagatelju, ni bilo vloženega zahtevka za revizijo, zato je po izteku 10 dnevnega roka za vložitev pravnega sredstva odločitev postala pravnomočna. S pravnomočnostjo odločitve o oddaji javnega naročila se konča postopek oddaje javnega naročila po predpisih o javnem naročanju, med naročnikom in izbranim ponudnikom pa nastane civilnopravno razmerje. Iz določil ZJN-2 namreč ne izhaja kontrahirna dolžnost naročnika, da po odločitvi o oddaji javnega naročila sklene pogodbo z izbranim ponudnikom in so vsa nadaljnja razmerja med njima predmet obligacijskopravnega razmerja. Državna revizijska komisija namreč nima zakonske podlage, da se opredeljuje in odloča o obveznosti sklenitve pogodbe nastalih po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila in se pravno varstvo v tem primerih zagotavlja pred sodišči splošne pristojnosti.
Državna revizijska komisija še poudarja, da sta pravnomočno končan postopek oddaje javnega naročila ODPISMAT-28/2010 in predmetni postopek javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave dva ločena postopka, zato se v okviru revizijskega zahtevka Državna revizijska komisija lahko opredeli le do kršitev, ki se nanašajo na slednji postopek oddaje javnega naročila.
Za vodenje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo mora vlagatelj izkazati aktivno legitimacijo. Skladno z določilom prvega odstavka 9. člena ZRPJN lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Za procesno upravičenje mora vlagatelj kumulativno izpolnjevati dva elementa aktivne legitimacije, da bi bilo mogoče zahtevek za revizijo presojati meritorno (vsebinsko): 1. interes za dodelitev naročila, in 2. nastanek oziroma verjetnost nastanka škode zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je vlagatelj na podlagi povabila naročnika kot edini ponudnik oddal svojo ponudbo, s čimer izkazuje interes za dodelitev naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je uvedba predmetnega postopka oddaje javnega naročila s pogajanji brez objave nezakonita, saj mu je bilo v drugem postopku oddaje javnega naročila JN/ODPISMAT-28/2009 s pravnomočno odločitvijo javno naročilo za sklop 4. Pisarniška galanterija in pribor že oddano in bi bil moral naročnik z njim skleniti okvirni sporazum. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikovo neizvrševanje obligacijskopravne zaveze, nastale na podlagi drugega pravnomočno končanega postopka oddaje javnega naročila, ne more predstavljati kršitve naročnika, ki bi lahko vplivala na vlagateljev pravni položaj v postopku oddaje javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave. Med naročnikovimi civilnopravnimi opustitvami v že pravnomočno končanem postopku oddaje javnega naročila in verjetnostjo nastanka škode v predmetnem postopku oddaje javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave ni podane vzročne zveze. Namreč naročnikova kršitev obligacijskopravnega razmerja nastalega na podlagi drugega pravnomočno končanega postopka oddaje javnega naročila, ne more vplivati na vlagateljev pravni položaj v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave, še posebej ob dejstvu, da je postopek oddaje javnega naročila v fazi pogajanj in je vlagatelj edini ponudnik, kar posledično pomeni, da ima edini možnost pridobiti javno naročilo v tem postopku.
Upoštevajoč, da vlagatelju ni uspelo izkazati kršitev naročnika, ki bi v postopku s pogajanji brez predhodne objave lahko vplivale na njegov pravni položaj, je Državna revizijska komisija skladno z določilom prve alineje prvega odstavka 23. člena ZJN-2, zahtevek za revizijo zavrgla.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 22.06.2010
Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana
-Odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana