018-128/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje
Številka: 018-128/2010-5Datum sprejema: 15. 6. 2010
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN (Uradni list RS, št. 78/99 in nasl.) v senatu predsednice Sonje Drozdek šinko ter članic Miriam Ravnikar šurk in mag. Maje Bilbija, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nakup magnetno resonančnega sistema za Splošno bolnišnico Murska Sobota", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika AUREMIANA, d.o.o., Partizanska cesta 109, Sežana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, štefanova 5, Ljubljana, oziroma po njegovem pooblastilu SPLOšNA BOLNIšNICA MURSKA SOBOTA, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: naročnik), v zvezi s pritožbo vlagatelja, dne 15. 6. 2010
odločila:
1. Pritožbi vlagatelja, z dne 7. 6. 2010, se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz Sklepa, izdanega dne 2. 6. 2010 pod št. 034/HS.
Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti skladno s 16. členom ZRPJN.
2. Odločitev o stroških v zvezi s postopkom pritožbe se pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 9. 11. 2009, pod št. 4110-117/2009-19, sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Nakup magnetno resonančnega sistema za Splošno bolnišnico Murska Sobota". Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 19. 2. 2010, pod št. objave JN1258/2010 in v Uradnem glasilu EU, dne 23. 2. 2010, pod št. objave 2010/S 37-053963.
Naročnik je dne 12. 5. 2010, pod št. V30-09/B-2, izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je predmetno naročilo oddal ponudniku SIEMENS, d.o.o., Bratislavska cesta 5, Ljubljana.
Vlagatelj je z vlogo, z dne 24. 5. 2010, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev odločitve naročnika o oddaji naročila.
Naročnik je dne 2. 6. 2010, pod št. 034/HS, sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, ker vlagatelj naj ne bi dopolnil zahtevka za revizijo s potrdilom o vplačilu takse v zakonskem tridnevnem roku.
Vlagatelj je z vlogo, z dne 7. 6. 2010, pri Državni revizijski komisiji vložil pritožbo, s katero je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo. Zatrjeval je, da je poziv naročnika za vplačilo takse pooblaščenec vlagatelja prejel šele dne 7. 6. 2010, istega dne pa je prejel tudi sklep o zavrženju zahtevka za revizijo. Vlagatelj je zahtevek za revizijo dopolnil v tridnevnem roku. Naročnik je prvotni poziv za plačilo takse vročil neposredno vlagatelju. Takšna neposredna vročitev vlagatelju pa se, ob smiselni uporabi pravil pravdnega postopka, ne šteje za veljavno opravljeno.
Naročnik je dne 8. 6. 2010, pod št. 038/HS, izdal sklep o razveljavitvi sklepa o zavržbi zahtevka za revizijo.
Naročnik je z vlogo, z dne 11. 6. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.
Državna revizijska komisija je po proučitvi pritožbe in po vpogledu v dokumentacijo v postopku oddaje in revizije obravnavanega javnega naročila odločila, da je pritožba vlagatelja utemeljena.
Ob tem Državna revizijska komisija najprej opozarja naročnika, da ni imel pravne podlage, da je potem, ko je že odločil o zahtevku za revizijo (sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, z dne 2. 6. 2010), slednjo odločitev sam razveljavil (sklep o razveljavitvi sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo, z dne 8. 6. 2010). Podlage za takšno ravnanje naročnika ni najti ne v določbah ZRPJN ne v določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.), katere se v postopku revizije smiselno uporabljajo. Kolikor bi takšna ravnanja v postopku revizije dopustili, pa bi slednje lahko povzročilo pravno negotovost in nepotrebne stroške ponudnikom. Naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo se lahko "razveljavi" le skozi ustrezen postopek pravnega varstva po določbah ZRPJN, torej z vložitvijo pritožbe vlagatelja ali z nadaljevanjem postopka pred Državno revizijsko komisijo.
Iz slednjih razlogov je Državna revizijska komisija naročnikovo odločitev o razveljavitvi sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo, z dne 8. 6. 2010, štela za brezpredmetno oziroma, kot da ni povzročila nobenih pravnih posledic ali pravnih učinkov v konkretnem sporu.
Naročnik je v obravnavanem primeru odločil o zahtevku za revizijo s sklepom, z dne 2. 6. 2010 in ga tudi vročil vlagatelju. Vlagatelj je skladno z ZRPJN uveljavljal ustrezno pravno varstvo pred Državno revizijsko komisijo. Zato so v obravnavanem primeru podani zakonski pogoji za odločanje o pritožbi vlagatelja.
Med naročnikom in vlagateljem je sporno, ali je naročnik ravnal skladno s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN, s tem ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, ker vlagatelj naj ne bi dopolnil zahtevka za revizijo s potrdilom o vplačilu takse za revizijski postopek. Kot izhaja iz pritožbe vlagatelja, naj bi naročnik poziv za dopolnitev zahtevka za revizijo vročil namesto pooblaščencu vlagatelja neposredno vlagatelju in zato neupravičeno štel rok za dopolnitev zahtevka za revizijo od dne, ko naj bi poziv naročnika prejel vlagatelj.
Iz določbe 6. točke 4. odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena tega zakona. Določba 1. odstavka 22. člena ZRPJN določa, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo ob vložitvi zahtevka za revizijo plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 2500 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 5000 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje in gre za naročila, ki jih je treba objaviti na portalu javnih naročil. Skladno s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN naročnik v primeru, če ugotovi, da vloženi zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz 4. odstavka 12. člena ZRPJN, nemudoma pozove vlagatelja zahtevka, da zahtevek dopolni. Rok za dopolnitev zahtevka za revizijo je tri dni od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev. Če vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom.
Iz spisovne dokumentacije v obravnavanem primeru izhaja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z vlogo, z dne 24. 5. 2010, po pooblaščencu, Odvetniški pisarni Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana.
Naročnik je vlagatelja pisno pozval (poziv, z dne 26. 5. 2010, št. 030/HS) k dopolnitvi zahtevka za revizijo s potrdilom o vplačilu takse. Poziv je naročnik vročil neposredno vlagatelju na naslov: Auremiana, d.o.o., Partizanska 109, Sežana, ki je poziv prejel dne 27. 5. 2010. Ker vlagatelj v roku treh dni, šteto od 27. 5. 2010, ni dopolnil zahtevka za revizijo, je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel. Sklep o zavržbi je naročnik vročil vlagatelju in pooblaščencu vlagatelja.
Iz izpodbijanega sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo izhaja, da je naročnik tridnevni zakonski rok za dopolnitev zahtevka za revizijo štel od dne 27. 5. 2010, ko je poziv prejel vlagatelj in ne pooblaščenec vlagatelja.
Takšna odločitev naročnika ni skladna s pravili ZRPJN in ZPP. Potrebno je pritrditi vlagatelju, da bi naročnik poziv za dopolnitev zahtevka za revizijo moral vročiti pooblaščencu vlagatelja in ne neposredno vlagatelju, da bi poziv lahko povzročil ustrezne pravne učinke. Ker zastopanje vlagatelja po pooblaščencu ZRPJN ne ureja, se glede slednjih vprašanj smiselno uporabljajo določbe ZPP. Iz določil 1. odstavka 137. člena ZPP izhaja pravilo, da kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Upoštevaje navedeno gre ugotoviti, da je potrebno pisanja v revizijskem postopku vročati vlagatelju, v kolikor pa le-tega zastopa pooblaščenec, se pisanja vročajo njemu, razen če ni v ZPP (ali morebiti ZRPJN) slednje vprašanje za posamezne primere drugače urejeno. Ker je v obravnavanem primeru vlagatelja zastopal pooblaščenec, bi moral naročnik poziv za dopolnitev zahtevka za revizijo vročiti pooblaščencu, da bi poziv lahko povzročil ustrezne pravne učinke in pričetek teka tridnevnega roka po 5. odstavku 12. člena ZRPJN. Ker je naročnik poziv za dopolnitev zahtevka za revizijo vročil vlagatelju, ki je poziv sicer prejel dne 27. 5. 2010, vročitev poziva ni mogla povzročiti pričetka teka roka za dopolnitev zahtevka za revizijo in s tem povezanih posledic zavrženja zahtevka za revizijo.
Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem zaključila, da je naročnik ravnal v nasprotju s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelj zavrgel, ker je štel, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni dopolnil v predpisanem tridnevnem roku, šteto od dne, ko je bil poziv vročen neposredno vlagatelju. Zato je Državna revizijska komisija pritožbi vlagatelja na podlagi 3. alineje 2. odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz Sklepa, izdanega dne 2. 6. 2010 pod št. 034/HS.
Naročnik bo moral, kolikor tega že ni storil, vlagatelja najprej pravilno pozvati k dopolnitvi zahtevka za revizijo in nato preveriti, ali so podane procesne predpostavke za odločanje o zahtevku za revizijo.
Ob tem je Državna revizijska skladno s 3. alinejo 2. odstavka 23. člena ZRPJN še odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena .
Vlagatelj je uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z vloženo pritožbo. Državna revizijska komisija je ob upoštevanju 22. člena ZRPJN, ki povrnitev (vseh) stroškov, nastalih z revizijo, veže na odločitev o (ne)neutemeljenosti zahtevka za revizijo, odločila, da se odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, 15. 6. 2010
Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- SPLOšNA BOLNIšNICA MURSKA SOBOTA, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, Murska Sobota
- Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana
- SIEMENS, d.o.o., Bratislavska cesta 5, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana