018-038/2010 Univerzitetni klinični center Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega odstavka 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in sprem.; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalcev Boruta Smrdela in Milene Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Kolčna proteza in osteosintetski material", v sklopu 1: "Kolčne proteze", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mollier, d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska cesta 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.06.2010

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 29.01.2010 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povračilu stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 9.10.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Kolčna proteza in osteosintetski material". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 8480/2009 z dne 14.10.2009, ter v Uradnem listu EU, pod objavo št. 2009/S 201-289165 z dne 17.10.2009.

Dne 8.1.2010 je naročnik izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega izhaja, da se okvirnega sporazuma za predmet javnega naročila z vlagateljem ne sklene, ker je njegova ponudba neprimerna.

Z vlogo z dne 13.1.2010 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je zahtevano dodatno obrazložitev vlagatelju izdal dne 18.1.2010. V njej je navedel, da proteza BiContact, ki jo ponuja vlagatelj, ne izpolnjuje tehničnih in kakovostnih zahtev naročnika, ker ima steblo krila in ovratnico, ne nudi možnosti lateralizacije, brezcementna proteza ne obstaja standardizirano prevlečena s hidroksiapatitom, glava pa ne obstaja v vseh zahtevanih izvedbah.

Vlagatelj je z vlogo z dne 29.1.2010 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem zatrjuje, da so naročnikove ugotovitve iz odločitve o oddaji javnega naročila nepravilne in da je naročnik svojo odločitev sprejel na osnovi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, saj je vlagateljevo ponudbo kljub temu, da je bila popolna in cenovno najugodnejša, brez utemeljenega razloga opredelil kot neprimerno. Vlagatelj dalje navaja, da je od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve, v izdani dodatni obrazložitvi pa se je naročnik izognil jasno zastavljenim vprašanjem in celo zapisal, da ponujena proteza ne izpolnjuje njegovih tehničnih in kakovostnih zahtev, kljub temu, da jo že približno sedem let naroča brez kakršnihkoli pripomb ali težav. Naročnikova odločitev je po vlagateljevem mnenju v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, z načelom enakopravne obravnave ponudnikov ter s 37. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010; v nadaljevanju: ZJN-2). V nadaljevanju vlagatelj pojasnjuje tehnične lastnosti ponujene proteze in se sklicuje na strokovno študijo o dolgoročnem preživetju ponujene brezcementne proteze ter zadovoljstvo njenih uporabnikov. Vlagatelj ob tem opozarja na določila četrtega in petega odstavka 37. člena ZJN-2, iz katerih po njegovem mnenju izhaja, da bi mu morala biti dana možnost dokazati, da ima ponujeno blago enake funkcionalne lastnosti. Iz navedenih razlogov vlagatelj zahteva razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za skupino (sklop) 1. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Na naročnikov poziv je vlagatelj z vlogo z dne 3.2.2010 svoj revizijski zahtevek dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 18.2.2010, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa je navedel, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, naj bo femoralni del proteze brez ovratnice, z minimalno prostornino, ploščat, v obliki zagozde, dvojne konične oblike, kar omogoča dobro stabilnost. To je še bolj natančno specificiral pod naslovom "standardna in lateralizirana varianta za brezcementna oz. cementna stebla", kjer je zahteval "plitko steblo v obliki zagozde - 7 stop. v AP (od spredaj) in 3.5 stop. lateralno (od strani)". Proteze, ki jih ponuja vlagatelj, tem zahtevam ne ustrezajo, saj sodijo, kot v revizijskem zahtevku opisuje tudi vlagatelj sam, med tako imenovane proteze z ravnim deblom. Proteza vlagatelja lateralno (od strani) sploh ni konična, kot je zahtevano, pač pa povsem ravna in stabilnost zagotavlja s tremi krili in prevleko. Ponujena proteza zato ne ustreza tehničnim in kakovostnim zahtevam naročnika. Naročnik dalje navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi, da mora imeti deblo za brezcementno implantacijo prevleko iz titana ali hidroksi apatita v metafizarnem delu, kar pomeni eno in drugo, tako da je možno nabaviti eno ali drugo. To je še bolj natančno opisano v razpisni dokumentaciji pod naslovom "standardizirana in lateralizirana varianta brezcementnega stebla". S strani vlagatelja ponujena proteza ima le prevleko iz titana - plazmapore, tako da protez s prevleko s hidroksi apatita uradno ni možno nabaviti. Prevlečeno je tudi celotno deblo in ne le metafizarni del, kot je bilo zahtevano. Ponujena proteza zato ne ustreza tehničnim in kakovostnim zahtevam naročnika. Kot naslednje naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji pod naslovom "Glave" zahteval, da morajo obstajati tudi kovinske glave iz oxiniuma in titana, kar naročnik potrebuje za oskrbo mlajših pacientov po poškodbah. Vlagatelj ponuja le proteze z glavami iz kromkobalta in keramike, torej ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika v tej točki. Naročnik je zahteval tudi varianto debla z lateralizacijo vratu. Vlagatelj ponuja v svoji protezi razen tega še varianto za displastične acetabule in ozke kanale, česar naročnik ni zahteval. Proteza vlagatelja iz opisanih razlogov ne izpolnjuje zahtevanih tehničnih in kvalitetnih pogojev kot jih je zahteval naročnik, zato je njegovo ponudbo kot neprimerno izločil. Na revizijske navedbe o kršitvah 6., 9. in 37. člena ZJN-2 naročnik odgovarja navajajoč, da so te pavšalne in da vlagatelj zanje ni predložil nobenih dokazil. Tudi sicer pa naročnik te navedbe zavrača.

Vlagatelj je z vlogo z dne 25.2.2010 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je ponovno poudaril, da so ponujene proteze enakovredne.

V prilogi dopisa, prejetega dne 2.3.2010, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zadevi je med vlagateljem in naročnikom spor o primernosti vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da je naročnikova ugotovitev o neprimernosti njegove ponudbe napačna - njegova ponudba naj bi bila popolna.

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da ne razpolaga s strokovnimi znanji, potrebnimi za presojo s tem povezanih revizijskih navedb vlagatelja, je s sklepom št. 018-038/2010-5, z dne 16.3.2010, za izdelavo strokovnega mnenja določila Ortopedsko bolnišnico Valdoltra, Jadranska cesta 31, Ankaran, in sicer strokovni konzilij v sestavi mag. Simon Kovač, dr. med., spec. ortoped, Anton Bergoč, dr. med., spec. ortoped, Marcel Rožman, dr. med., spec. ortoped (v nadaljevanju: strokovni konzilij).

Vlagatelj je dne 22.3.2010 Državni revizijski komisiji predložil potrdilo o plačilu predujma za izvedbo dokaza s strokovnim mnenjem.

Strokovni konzilij je svoje strokovno mnenje podal v dokumentu z dne 20.05.2010. Državna revizijska komisija je dne 07.06.2010 strokovno mnenje vlagatelju poslala v vednost in ga pozvala, naj se o njem izjasni. Vlagatelj je pravočasno (dopis z dne 14.06.2010) posredoval svoje mnenje, v katerem strokovno mnenje ocenjuje kot pristransko in nekompetentno.

Državna revizijska komisija je po presoji ugotovljenih dejstev v predmetnem revizijskem postopku preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da ponujene endoproteze v celoti ustrezajo mednarodnim standardom, ki jih morajo izpolnjevati biomedicinski vsadki glede kontrole sestave, dimenzij, različnih lastnosti materialov, pogojev preizkušanja.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju 4 a) Opis tehničnih in kakovostnih zahtev blaga pod točki I. TEHNIČNI IN KVALITETNI POGOJI ZA KOLČNO PROTEZO zahteval, da naj bo fermoralni del proteze brez ovratnice, z minimalno prostornino, ploščat v obliki zagozde, dvojne konične oblike, kar omogoča dobro stabilnost. Fermoralni del naj bo za cementno implantacijo iz CoCrMo zlitine, klasično matiran ali visoko poliran, za brezcemntno implantacijo pa iz Ti 6Al 4V zlitine, bodisi iz čistega titana ali s hidroksi apatita v metafizarnem delu. Razen klasičnega debla mora obstajati tudi možnost debla z lateralizirano geometrijo vratu, bodisi v cementni ali brezcementni verziji. Prav tako mora biti omogočena možnost nadgradne v revizijsko protezo, bodisi v ravni ali anatomski obliki (primerno ukrivljeni) varianti.

Iz ponudbe vlagatelja izhaja, da je ponudil BiContant kolčni endoprotezni sistem.
Naročnik je kot tehnični in kvalitetni pogoj zapisal, da mora biti femoralni del proteze brez ovratnice z minimalno prostornino, ploščat v obliki zagozde, dvojne konične oblike, plitko steblo v obliki zagozde, 7 stopinj v AP in 3,5 stopinj lateralno.
Pri presoji ustreznosti ponujenih kolčnih protez vlagatelja, se je Državna revizijska komisija oprla na pridobljeno strokovno mnenje, ki ga ocenjuje kot verodostojnega in prepričljivega.
Iz strokovnega mnenja izhaja, da je femoralni del oziroma deblo ploščato, v obliki zagozde. Natančna oblika debla v priloženem tehničnem priročniku ni specifizirana. Femoralno deblo proteze v mediolateralno smeri, glede na posnetke iz priloženega tehničnega priročnika ni konične oblike. Lateralni del debla je namreč raven, konus pa je po svoji definiciji simetrične oblike. Glede na priložen prospekt tudi ni možno sklepati o obliki oz. naklonu v AP smeri saj ta v tehničnih priročniku ni specificirana.
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da ponujene kolčne proteze ne ustrezajo tehničnemu pogoju, da mora biti lateralni del debla konične oblike, iz ponudbe vlagatelja pa tudi ne izhaja morebiten naklon v AP smeri, kot ga je zahteval naročnik (7 stopinj v AP smeri in 3,5 stopinj lateralno).
Iz strokovnega mnenja še izhaja, da ponujene kolčne proteze ne ustrezajo zahtevi naročnika po izdelavi s prevleko iz hidroksiapatita v metafizarnem delu ter niso dobavljive s kovinskimi glavami iz Oxiniuma in Titana.

Določilo 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Če je ponudba neprimerna, je hkrati tudi nepopolna (v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna), nepopolne ponudbe pa je naročnik v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 dolžan zavrniti in jih izločiti iz postopka. Kolčne proteze, ki jih je ponudil vlagatelj ne sledijo naročnikovi zahtevi po konični obliki, v metafizarnem delu jih ni možno izdelati s prevleko iz hidroksi apatita ter niso dobavljive s kovinskimi glavami iz Oxiniuma in Titana, zato je potrebno ponudbo vlagatelja ob upoštevanju določila 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 označiti kot nepopolno. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-2, ko je po ocenjevanju prispelih ponudb ugotovil, da je ponudba vlagatelja zaradi neizpolnjevanja obravnavanih tehničnih zahtev nepravilna in jo je izločil iz nadaljnjega postopka. Posledično iz obravnavanega razloga naročniku tudi ni mogoče očitati postopanja v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, z načelom enakopravne obravnave ponudnikov ter z določilom 37. člena ZJN-2, ki ureja temeljna pravila v zvezi s tehničnimi specifikacijami, kot to vlagatelj pavšalno zatrjuje v zahtevku za revizijo.

Upoštevajoč vse zapisano Državna revizijska komisija zaključuje, da na podlagi zgoraj obravnavanih vlagateljevih navedb ni mogoče ugotoviti zatrjevanih kršitev naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zato je skladno z določilom druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega izreka.



Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Iz določila četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."
V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 17.06.2010


Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska cesta 5, Maribor,
- Mollier, d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran