018-106/2010 Mestna občina Novo mesto

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice mag. Nataše Jeršič ter članic Miriam Ravnikar šurk in Sonje Drozdek šinko, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju reke Krke - Hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema in Centralna čistilna naprava v Novem mestu" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Primorje d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.06.2010

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije membranskega dela (Tabela 9 - Osnovni tehnološki parametri membranskega dela).

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 10.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 13.10.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je predmetno javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil št. JN 462/2010, z dne 19.01.2010, ter v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti št. 20107S 15-019103, z dne 22.01.2010.



Vlagatelj je dne 06.04.2010 (še pred potekom roka za oddajo ponudb) vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je pri pregledu razpisne dokumentacije ugotovil, da so zahtevane specifikacije, ki so opisane v tabeli 9 (Osnovni tehnološki parametri membranskega dela) pripravljene neustrezno glede na možnost širine izbora proizvajalca oziroma dobavitelja in same izvedbe membranskih modulov. Zahtevane specifikacije, poudarja vlagatelj, zelo natančno opredeljujejo membranski modul, kateremu ustrezajo zgolj moduli, ki jih proizvaja družba Zenon, kar je diskriminatoren pogoj za ponudnike. V membranske module, še navaja vlagatelj, se lahko umestijo samo moduli Zenona, ki so vlaknasti membranski moduli, kljub dejstvu, da je oblika modulov lahko ravninska ali valjasta in da je poznanih pet osnovnih tipov modulov: ploščati, spiralno zavit, cevni, kapilarni in z votlimi vlakni.
Z vgraditvijo membran v module, pojasnjuje vlagatelj, se preprečujejo nezaželeni pojavi, kot so poškodbe membran, koncentracijska polarizacija, mašenje membran ter se omogoča enostavno čiščenje in servisiranje. Vlagatelj še navaja, da se membrane, ki se uporabljajo za posamezne procese, med seboj razlikujejo po uporabljenemu materialu, obliki, lastnostih in po mediju, ki ga ločujejo. Glede na njihove lastnosti in ob upoštevanju različnih zahtev pri različnih membranskih procesih, poudarja vlagatelj, vsak membranski modul ni primeren za vsak membranski proces. Običajno je možno vse membrane vgraditi v ploščati, spiralno navit ali cevni modul, medtem ko to pri kapilarnem modulu in modulu z votlimi vlakni ni možno. Membrane, ki so vgrajene v module imajo sicer daljšo uporabno dobo, vseeno pa jih je potrebno občasno zaradi okvar in dotrajanosti servisirati in zamenjati določene dele. Pri zamenjavi je možno zamenjati samo membrano, včasih pa to ni izvedljivo in je potrebno zamenjati večji del opreme. Tako se lahko pri ploščatem, včasih tudi pri cevnem modulu, brez spremembe ostalega sistema zamenja samo membrano, medtem ko navedeno pri spiralno navitem, kapilarnem in modulu z votlimi vlakni ni možno. Če je prostor za izgradnjo omejen, še navaja vlagatelj, nekateri membranski sistemi niso primerni na dani lokaciji zaradi pomanjkanja prostora. Kot zatrjuje vlagatelj, ploščati membranski sistem ustreza danemu prostoru, saj po površini zavzema celo manj prostora kot npr. vlaknasti membranski modul. Vse navedeno, še poudarja vlagatelj, izhaja tudi iz priložene študije Fizikalne osnove čiščenja vod z membranskimi tehnologijami.
Vlagatelj ugotavlja, da pogoj, ki natančno določa vrsto membranskega modula, ki naj bi bil edini primeren, omejuje ponudnike oziroma izloča tiste, ki jih poslovna praksa praviloma šteje za sposobne in katerih ponudbe so običajno konkurenčnejše. Zagotovitev konkurence in enakopravne obravnave, zaključuje vlagatelj, pa sta najpomembnejša cilja javnega naročanja.
Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi tako, da se postopek oddaje javnega naročila konča in se objavi nov postopek, v katerem naj se razpisni pogoju spremenijo tako, da bodo dopuščali uporabo različnih ustreznih tehnologij.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (za poštnino in za vplačilo revizijske takse).

Naročnik je s sklepom, z dne 26.04.2010, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov.
Naročnik uvodoma ugotavlja, da je vlagatelju (skladno s prakso Državne revizijske komisije) aktivno legitimacijo, kljub dvomom, vseeno priznal. Naročnik navaja, da ima vlagatelj očitno interes za pridobitev naročila, po drugi strani pa ni z ničemer izkazal, še manj pa dokazal, da mu bo zaradi ravnanja naročnika povzročena škoda. Naročnik še ugotavlja, da iz razloga, ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja, ali bo podal ponudbo kot samostojni ponudnik ali kot skupno ponudbo, ne more preveriti vlagateljeve aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik predlaga, naj vlagateljevo aktivno legitimacijo preveri Državna revizijska komisija.
Naročnik še ugotavlja, da je vlagatelj, čeprav izpodbija razpisne pogoje, oddal tudi ponudbo. Kot zatrjuje naročnik, je vlagatelj oddal ponudbo le nekaj ur za tem, ko je v zahtevek za revizijo navedel, da mu razpisna dokumentacija preprečuje njeno oddajo. Zahtevek za revizijo, ugotavlja naročnik, je vlagatelj oddal le en dan pred potekom roka za oddajo ponudb, kljub skoraj tri-mesečnem razpisnem roku. Naročnik še pojasnjuje, da je predmetni javni razpis tokrat objavljen že tretjič in da se tehnične specifikacije niso spremenile. Navedeno pomeni, poudarja naročnik, da je bil s tehničnimi specifikacijami vlagatelj seznanjen že meseca maja 2009, zahtevek za revizijo pa je vložil v aprilu 2010, in sicer le en dan pred potekom roka za oddajo ponudb.
Naročnik navaja, da je že v fazi priprave projekta opravil raziskavo trga in se odločil za tehnologijo, ki po njegovem mnenju najbolj ustreza njegovim potrebam in prostoru, na katerem je locirana obstoječa čistilna naprava. Ob tem je bilo ugotovljeno, poudarja naročnik, da je v evropskem prostoru prisotnih več proizvajalcev razpisane tehnologije in ne zgolj en proizvajalec kot zatrjuje vlagatelj. Naročnik še navaja, da ni ravnal diskriminatorno, saj je že pri prvem postopku oddaje javnega naročila pridobil šest ponudb, medtem, ko jih je v tem postopku prejel kar devet. Že dejstvo, še poudarja naročnik, da je prejel devet ponudb kaže na to, da tehnične specifikacije niso določene diskriminatorno in v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence. Naročnik v zvezi s tem zatrjuje, da so tehnične specifikacije določene na način, da lahko odda ponudbo kar največ ponudnikov. Prav tako, nadaljuje naročnik, je že v razpisni dokumentaciji določil, da ponudnik lahko ponudi vse elemente, ki so v okviru izdelane in potrjene projektne in razpisne dokumentacije. Navedeno določilo iz razpisne dokumentacije, še navaja naročnik, pa je tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije še dvakrat ponovil. Naročnik nadalje navaja, da se je iz razloga, ker mu je vlagatelj očital, da je s postavljeno tehnologijo ravnal diskriminatorno in ker se vlagatelj sklicuje na priloženo študijo, tudi sam odločil, da si pridobi strokovno in neodvisno mnenje inštitucije, ki bo podala mnenje tako o sami tehnologiji čistilne naprave kot je določena v razpisni dokumentaciji kot tudi o priloženi študiji. Kot zatrjuje naročnik, je strokovno mnenje izdelala Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Inštitut za zdravstveno hidrotehniko, Hajdrihova 28, Ljubljana. V nadaljevanju obrazložitve naročnik povzema ugotovitve iz strokovnega mnenja in zatrjuje, da razpisna dokumentacija ni pripravljena na način, ki bi favoriziral zgolj enega ponudnika. Naročnik poudarja, da iz strokovnega mnenja izhaja, da njegova odločitev za kapilarne membranske module kaže na to, da želi na čim manjšem prostoru zagotoviti velike pretoke, da tehnološke zahteve iz Tabele 9 izpolnjuje več proizvajalcev membran ter da je na trgu vsaj pet proizvajalcev PVDF membran v obliki cevk, ki so takšne kot jih proizvaja Zenon.
Naročnik zaključuje z ugotovitvijo, da je zahtevek za revizijo neutemeljen iz naslednjih razlogov: ker je že pred začetkom postopka pripravil investicijsko dokumentacijo in v njej določil tehnologijo čiščenja, ker je že pred začetkom postopka opravil raziskavo trga in ugotovil, da tehnologijo čiščenja, ki jo je določil v razpisni dokumentaciji, ponuja več proizvajalcev, ker tudi sicer v razpisni dokumentaciji ni naveden proizvajalec zahtevane tehnologije, ker je prejel ponudbe devetih ponudnikov in ker iz strokovnega mnenja izhaja, da razpisana tehnologija v nobenem primeru ne favorizira enega samega proizvajalca (iz strokovnega mnenja izhaja osem proizvajalcev membran ter šest proizvajalcev drugih membran, ki ravno tako ustrezajo razpisani tehnologiji) in da je naročnik glede na dane možnosti izbral pravilno tehnologijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 06.05.2010, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj se v predmetni vlogi opredeljuje do naročnikovih navedb iz sklepa, s katerim je slednji odločil o zahtevku za revizijo. Vlagatelj navaja, da je ponudbo pripravil skupaj z dvema podizvajalcema, pri čemer ima eden izmed njiju (družba EIMCO Water Technologies) na področju membranske tehnologije čiščenja odpadnih komunalnih in industrijskih vod dolgoletne izkušnje in je (kot del korporacije GLV iz Kanade) eden največjih ponudnikov na tem področju. Omenjena družba, poudarja vlagatelj, ima edina izvedeno membransko čistilno napravo v svetu, ki deluje že 12 let brez zamenjave membranskih modulov.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik v času ob objave razpisa do poteka roka za oddajo ponudb prejel številna vprašanja in da je na nekatera odgovoril jasno in korektno, na druga pa nejasno in pavšalno. Vlagatelj navaja, da je naročnik dne 12.03.2010 odgovoril na vprašanje št. 10, ki se je glasilo, ali se lahko vgrajuje tudi druga oprema, katera ima enake tehnične zmogljivost. Kot zatrjuje vlagatelj, naročnik ni podal jasnega odgovora, saj je navedel: Ponudnik lahko ponudi vse elemente, ki so v okviru izdelane in s strani Mestne občine Novo mesto, kot naročnika, potrjene projektne dokumentacije, vključno s soglasji in upravnimi dovoljeni, izdanih s strani upravnih organov in soglasodajalcev in v okviru izdelane in s strani Mestne občine Novo mesto, kot naročnika in Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, kot posredniškega telesa, in Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, kot organa upravljanja, potrjene razpisne dokumentacije. Vlagatelj poudarja, da je citiran odgovor razumel v smislu, da lahko ponudi drugačne membranske module in pri tem zadosti zahtevam naročnika.
Dne 31.03.2010, poudarja vlagatelj, je naročnik na vprašanje št. 29 (ki se je nanašalo na zahteve po skupni inštalirani površini membran, na površino enega membranskega elementa, na število membranskih modulov za membransko kaseto, na skupno število membranskih modulov, na število inštaliranih membranskih kaset, na število kaset na bazen, na odprtine por in na material membran) odgovoril popolnoma enako. Že potencialni ponudnik, ki je postavil vprašanje, zatrjuje vlagatelj, je ugotovil diskriminatornost pripravljene dokumentacije, saj dopušča le material enega ponudnika membranskih modulov.
Iz omenjenega odgovora pa izhaja, da naročnik zahteva izključno membranske module v takih dimenzijah, številu, sestavi in postavitvi, kot jih navaja v razpisni dokumentaciji. Takšne module pa proizvaja izključno Zenon. Dvakratni odgovor naročnika na različni vprašanji pa daje naročniku možnost, da lahko izloči vse ponudnike, ki v svojo ponudbo niso vključili tehnologije proizvajalca Zenon. Čeprav lahko ponudniki ponudijo membrane enakih karakteristik in ustreznega materiala, ne morejo izpolniti predpisanih zahtev za module, saj so ti ekskluziva proizvajalca Zenon, hkrati pa ne morejo izpolniti tudi nekaterih drugih zahtev po predpisani tehnološki opremi, ki izključno ustreza le predvideni konfiguraciji tehnološkega procesa proizvajalca Zenon.
Vlagatelj še navaja, da je želel oddati ponudbo s predpisano MBR tehnologijo. Odstopanja v konfiguraciji MBR procesa ne spremenijo tehnologije upravljanja ali zahtevanih parametrov delovanja naprave ter ne presegajo gabaritov predvidenih za izgradnjo čistilne naprave, zaradi česar razpisna dokumentacija ne sme biti pripravljena na način, da so tehnološke specifikacije za posamezne kose opreme pripravljene tako, da jim lahko zadovolji le en ponudnik.
Vlagatelj še navaja, da iz strokovnega mnenja, na katerega se sklicuje naročnik, izhaja, da je na svetu več proizvajalcev t.i. vlaknastih membran iz predpisanega materiala (PVDF), s čimer naj bi bila razpisna dokumentacija pripravljena tako, da je z njo omogočeno konkurenčno sodelovanje različnim ponudnikom. Navedeno, poudarja vlagatelj, ne drži.
Vlagatelj poudarja, da je naročnik z zahtevami, ki se nanašajo na število modulov, na površino membranskega elementa, na število modulov v kaseti ter na skupno število modulov in kaset natančno definiral izdelek proizvajalca Zenon. Kot navaja vlagatelj, si je naročnik za svojo napravo izbral potopljene membrane tipa HS, katere uporabljajo Zenon Environmental, Mitshubishi Rayon Engineering, Memcor (lastnik Siemens), Koch Membrane Systems, Asahi Kasei in ITT industries (glej Simon Judd str. 165-189). Potopljen tip ploščatih membran (FS), še poudarja vlagatelj, pa uporabljajo dobavitelji EIMCO Water Technologies (Kubota), Brightwater Engineering, Colloide Engineering System, Huber Technology in Toray Industries. Iz podatkov navedenih dobaviteljev MBR tehnologij, poudarja vlagatelj, je razvidno, da ima izmed njih vsak svoj tip membranskih modulov z drugačnimi karakteristikami in seveda tudi nekoliko modificiran postopek tehnološkega procesa z različnim številom črpalk, njihovo močjo, ventili, povratnimi tokovi za čiščenje membran, količino potrebne aeracije itd. Navedeno pomeni, zaključuje vlagatelj, da je razpisna dokumentacija pripravljena na podlagi Zenonove tehnologije čiščenja, zaradi česar je diskriminatorna.

Naročnik je dne 10.05.2010 Državni revizijski komisiji v odločanje odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija je z dopisom, z dne 16.05.2010, pozvala naročnika, naj ji za membranski del, ki ga izdeluje proizvajalec Memcor (Siemens), posreduje osnovne tehnološke parametre membranskega dela.

Državna revizijska komisija je zahtevane podatke prejela dne 31.05.2010.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V zvezi z naročnikovim predlogom, naj se preveri vlagateljeva aktivna legitimacija, je potrebno ugotoviti, da skladno s prakso Državne revizijske komisije (ki je naročniku poznana, saj se nanjo tudi sklicuje), pred potekom roka za oddajo ponudb, aktivne legitimacije praviloma ni mogoče odreči nobenemu subjektu. Interes za dodelitev naročila vlagatelj namreč izkazuje že s prevzemom razpisne dokumentacije (neposrednim ali posrednim), možnost nastanka škode pa praviloma že z zatrjevanjem nezmožnosti oddaje popolne ponudbe (pogoji), nezmožnosti učinkovitega konkuriranja v postopku oddaje javnega naročila (merila) ipd. Vlagatelj mora torej, skladno z določili prvega odstavka 9. člena ZRPJN, za priznanje aktivne legitimacije (le) verjetno izkazati, da mu je škoda bodisi nastala bodisi da bi mu lahko nastala. Možnost nastanka škode v predmetni zadevi vlagatelj izkazuje že z zatrjevanjem, da so določene tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije nezakonite in da bi bila zaradi njih njegova ponudba lahko izločena iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik pa očitno nima več pomislekov glede priznanja aktivne legitimacije v smislu tretjega odstavka 9. člena ZRPJN, saj je vlagatelj, tekom revizijskega postopka pojasnil, da je ponudbo oddal kot samostojni ponudnik oziroma skupaj z dvema podizvajalcema. Sicer pa je naročnik, kot je navedel "z vidika benigne razlage aktivne procesne legitimacije, skladno s prakso Državne revizijske komisije" vlagatelju (pravilno in zakonito) priznal aktivno legitimacijo. Dejstvo, da je vlagatelj v obravnavanem primeru vložil tako zahtevek za revizijo kot tudi oddal ponudbo, pa gre, kot zatrjuje vlagatelj, pripisati naročnikovemu pavšalnemu odgovoru, ki ga je podal tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije (kot bo detajlneje razvidno tudi iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa).

V obravnavanem primeru se vlagatelj ne strinja s tehničnimi zahtevami, ki izhajajo iz Tabele 9 (osnovni tehnološki parametri membranskega dela). Kot zatrjuje vlagatelj, postavljene specifikacije natančno opredeljujejo membranski modul, kateremu ustrezajo zgolj moduli, ki jih proizvaja družba Zenon. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik s takšno specifikacijo ni upošteval vseh obstoječih in enakovrednih tehničnih možnosti, s čimer naj bi ravnal v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki. Nasprotno, naročnik poudarja, da razpisana tehnologija v nobenem primeru ne favorizira zgolj enega proizvajalca oziroma zatrjuje, da razpisani tehnologiji ustreza več proizvajalcev membran.

Državna revizijska komisija je že v več revizijskih zadevah zapisala, da je naročnik (s stališča pravil javnega naročanja) avtonomen pri opredeljevanju predmeta javnega naročila oziroma pri določanju tehničnih specifikacij, s katerimi ponudnikom predstavi, kakšne so njegove potrebe. Ker je oblikovanje potreb naročnika po naravi stvari vezano zlasti na odgovornost za pravilno in zakonito izvajanje njegovih nalog (njegovega poslovanja) ter je kot tako stvar naročnikovih strateških poslovnih odločitev, pravila o javnem naročanju vanje ne morejo neposredno poseči. Pravila javnega naročanja naročnika pri tem zavezujejo, da pogoje oziroma tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo (6., 7. in 9. člen ZJN-2), hkrati pa mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila (10. člen ZJN-2). V skladu z drugim odstavkom 37. člena ZJN-2 morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom ter morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki.

Pogoje za sodelovanje oziroma tehnične zahteve torej postavi naročnik, upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja, zlasti načelo enakopravnosti. Vendar že zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da bi bila takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi samega pogoja oziroma zahteve namreč je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot popolno, ter tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in zato ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Takšno razlikovanje oziroma izločanje ponudnikov mora biti objektivno opravičljivo. Dejstvo, da določen ponudnik izpolnjuje pogoje in lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, medtem ko drugi ponudnik tega ne more, mora biti posledica objektivnih okoliščin, ki se na eni strani nanašajo na objektivno utemeljene in opravičljive potrebe naročnika, na drugi strani pa na prednosti, ki jih konkurenčno pravo dopušča in do katerih ponudniki pridejo z vlaganjem v razvoj, investicijami, raziskavami, razvijanjem novih produktov, izboljšavami, pridobivanjem referenc itd.. Ni pa dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen ponudnik bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi.

V zvezi s presojo posamezne zahteve gre še opozoriti, da je lahko morebitna njena diskriminatornost vedno le konkretna oziroma povezana s konkretnimi okoliščinami posameznega primera.







Naročnik je tehnološke zahteve membranskega dela navedel v Tabeli 9 (Osnovni tehnološki parametri membranskega dela). Naročnik je postavil naslednje zahteve:

Membranski del Poletje Zima
3 A, 3 B, 3 C, 3 D št. membranskih bazenov 4 4
Povprečen kontinuirni delovni pretok čez membrane 16,7 16,7 l/m²/h
Povprečen maksimalen delovni pretok čez membrane 21,7 21,7 l/m²/h
Maksimalen trenutni pretok čez membrane 34,8 34,8 l/m²/h
Skupna instalirana površina membran 20.216 20.216 m²
Površina enega membranskega elementa 31,6 31,6 m²
število modulov na membransko kaseto 40 40 kos
Skupno število membranskih modulov 640 640 kos
število instaliranih membranskih kaset 16 16 kos
število membranskih kaset na bazen 4 4 kos
Odprtine por velikostnega razreda 0,04 mikrona
Material membran pvdf
Odstranjevanje: celokupne koloformne bakterije fekalne, koloformne bakterije, alge pod 1 pod 1 â"Ą 5 cfu/100ml, cfu/100ml log
Potrebna količina zraka za membrane 117,9 7074 117,9 7074 Nm3/min Nm3/h

Prvi odstavek 80. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje tehničnih specifikacij, je v skladu z definicijo iz 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 neprimerna, saj ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Iz navedenih določil ZJN-2 je razvidno, da je ponudba, ki ne izpolnjuje tehničnih specifikacij, neprimerna in kot taka tudi nepopolna. Naročnik, ki ugotovi neprimernost ponudbe (neizpolnjevanje tehničnih specifikacij), mora takšno ponudbo izločiti, ne da bi pred tem izvedel postopek dopolnjevanja, določen v prvem odstavku 78. člena ZJN-2. Drugi odstavek 78. člena ZJN-2 določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Ponujeni predmet javnega naročila namreč predstavlja jedro ponudbe oziroma tisti del ponudbe, v katerega (po poteku roka za oddajo ponudb) ni več dovoljeno posegati.

Vlagatelj in naročnik sta si edina v tem, da razpisani MBR tehnologiji ustrezajo različni proizvajalci membran. Vlagatelj in naročnik pa se ne strinjata v tem, ali same tehnične zahteve, ki se nanašajo na membranski del in izhajajo iz Tabele 9 (Osnovni tehnološki parametri membranskega dela) ustrezajo zgolj produkti enega proizvajalca (proizvajalca Zenon). Medtem, ko vlagatelj trdi, da tehnološke parametre, ki jih je naročnik postavil v Tabeli 9 izpolnjuje zgolj en proizvajalec (to je proizvajalec Zenon), pa nasprotno, naročnik zatrjuje, da s postavljenimi tehničnimi specifikacijami omogočena odprtost javnega naročila konkurenci. Naročnik se v zvezi s tem sklicuje na pridobljeno strokovno mnenje in poudarja, da iz njega "jasno izhaja, da razpisana tehnologija v nobenem primeru ne favorizira enega samega proizvajalca, da je naročnik glede na dane možnosti izbral pravilno tehnologijo in da je v strokovnem mnenju navedenih osem (8) proizvajalcev membran ter naštetih še šest drugih proizvajalcev membran, ki ustrezajo razpisani tehnologiji za čistilno napravo".

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, so naročnikove ugotovitve nekonsistentne in kontradiktorne. Naročnik se sklicuje na predloženo strokovno mnenje, iz katerega izhaja, da njegova odločitev za kapilarne membranske module (in ne ploščne) kaže na to, da želi na čim manjšem prostoru zagotoviti velike pretoke in da je takšna MBR tehnologija za razpisano centralno čistilno napravo tudi najbolj primerna. Naročnik v zvezi s tem še dodaja da iz Tabele 2 (ki je prav tako del pridobljenega strokovnega mnenja) razvidno, da je na trgu vsaj pet proizvajalcev PVDF membran v obliki cevk, ki so takšne kot jih proizvaja Zenon. Naročnik pa hkrati tudi poudarja, da razpisana tehnologija v nobenem primeru ne favorizira enega samega proizvajalca in da je v Tabeli 2 navedenih osem proizvajalcev membran ter naštetih še šest drugih, ki ustrezajo razpisani tehnologi. Pregled Tabele 2, na katero se sklicuje naročnik, pa pokaže, da so med "ustrezne proizvajalce" uvrščeni ne le proizvajalci, ki ponujajo membrane v obliki cevk pač pa tudi dva proizvajalca, ki ponujata ploščne module in en proizvajalec, ki izdeluje spiralne module. Za ostalih šest proizvajalcev membran pa ni mogoče ugotoviti kakšne membrane ponujajo, saj niti iz naročnikovega sklepa, s katerim je odločil o vlagateljevemu zahtevku za revizijo niti iz strokovnega mnenja zvezi s tem ne izhajajo nikakršni podatki.

Državna revizijska komisija se lahko strinja z naročnikom v tem, da navedenih osem (oziroma štirinajst) proizvajalcev ustreza razpisani MBR tehnologiji (kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je med navedene proizvajalce uvrščen tudi proizvajalec Kubota, torej družba, ki izdeluje ploščne membranske module, ki naj bi jih ponujal vlagatelj in za katere vlagatelj zatrjuje, da zagotavljajo enako kvaliteto prečiščene vode oziroma, da zagotavljajo enako kapaciteto in enako stopnjo čiščenja kot naprava, ki je predvidena v razpisni dokumentaciji ter da je ponujena MBR naprava po svoji tlorisni površini nekoliko manjša od predvidene naprave). Ni pa mogoče pritrditi naročniku v tem, da navedeni proizvajalci (razen dveh) tudi sicer izpolnjujejo tehnične zahteve, ki so navedeni v sporni Tabeli 9. Natančni pregled predložene Tabele 2 (oziroma primerjava le-te s tehničnimi parametri iz Tabele 9) pokaže, da kar šest proizvajalcev membranskih modulov (med njimi tudi trije proizvajalci membran v obliki cevk, ki so, kot zatrjuje naročnik "takšne membrane kot jih proizvaja Zenon") ne izpolnjujejo bodisi naročnikove zahteve po podanem materialu bodisi zahteve po velikosti por ali pa zahteve po obliki membran (nekateri iz njih, ko na primer proizvajalec Kubota ne izpolnjuje nobene izmed navedenih treh tehničnih karakteristik). Pri tem je potrebno dodati, da tehnični podatki iz Tabele 2 (ki je, kot že navedeno v tej obrazložitvi, priložena k zahtevku za revizijo in ki predstavlja del, s strani naročnika pridobljenega strokovnega mnenja) vsebujejo le nekatere izmed zahtev, ki jih je naročnik postavil v Tabeli 9. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ocenjuje, da naročnik ne le, da ni prepričljivo pojasnil obstoja objektivnih prednosti zahtevanih tehničnih specifikacij, pač pa je (vsaj posredno) celo priznal, da bi razpisani tehnologiji ustrezali tudi tisti proizvodi, ki ne izpolnjuje vseh parametrov iz spornega dela razpisne dokumentacije.

Navedeno kaže na dejstvo, da se naročnik pravzaprav strinja s temeljnim vlagateljevim očitkom in da njegovim potrebam enakovredno ustrezajo produkti membranskih modulov različnih proizvajalcev (med katere je uvrščena tudi družba Kubota, ki ponuja ploščne membranske module - torej module, ki naj bi jih ponudil vlagatelj). Naročnik sicer pravilno ugotavlja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedel proizvajalca membranskih modulov. Državna revizijska komisija pa v zvezi s tem ponovno opozarja, da je del razpisne dokumentacije tudi Tabela 9, iz katere izhajajo natančne in specifične tehnične specifikacije, ki jih bi moral naročnik (kljub njegovemu zatrjevanju, da mu ustrezajo moduli osmih oziroma celo štirinajstih proizvajalcev) dosledno upoštevati pri presoji prejetih ponudb oziroma bi moral vse ponudbe, ki postavljenih zahtev ne bi v celoti izpolnile, izločiti iz nadaljnjega postopka. Naročnik bi torej lahko kot primerne in popolne ponudbe (v smisli zgoraj predstavljenih zakonskih določb) upošteval le tiste ponudbe, ki predstavljajo zrcalno sliko zahtev iz razpisne dokumentacije.

Sicer pa je imel naročnik možnost nastalo situacijo sanirati že pred potekom roka za oddajo ponudb. Kot namreč izhaja iz dokumentacije iz spisa, je v zvezi s tem prejel dve vprašanji potencialnih ponudnikov. Prvo vprašanje (na katerega je naročnik odgovoril dne 08.03.2010) je bilo sicer dokaj splošno ("Ali se lahko vgrajuje tudi druga oprema, katera ima enake tehnične zmogljivosti""), drugo (na katerega je naročnik odgovoril dne 31.03.2010) pa je bilo postavljeno toliko bolj konkretno in se je izrecno nanašalo na sporne specifikacije iz Tabele 9 (in sicer: na skupno instalirano površino membran, na površino enega membranskega elementa, na število modulov na membransko kaseto, na skupno število membranskih modulov, na število instaliranih membranskih kaset, na število membranskih kaset na bazen, na velikost odprtine por in na material membran). Naročnik se je obema vprašanjema izognil z identičnim in pavšalnim odgovorom, in sicer: "Ponudnik v ponudbi lahko ponudi vse elemente, ki so v okviru izdelane in s strani Mestne občine Novo mesto, kot naročnika potrjene projektne dokumentacije in v okviru izdelane in s strani Mestne občine Novo mesto kot naročnika in Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, kot posredniškega telesa in Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, kot organa upravljanja potrjene razpisne dokumentacije".

Ob upoštevanju vseh navedenih ugotovitev je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavila sporni del razpisne dokumentacije (Tabelo 9 - Osnovni tehnološki parametri membranskega dela).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer stroškov za vplačano revizijsko takso v višini 10.000,00 EUR ter stroškov za poštnino.

Vlagatelj je z revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN priznava stroške vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 10.000,00 EUR, medtem ko mu poštnih stroškov ne priznava. Dokazno breme dokazovanja stroškov je namreč na vlagatelju, vlagatelj pa v obravnavanem primeru nastanek poštnih stroškov ni izkazal, slednji pa ne izhajajo niti iz priloženih ovojnic.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 10.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 15.06.2010




Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije










Vročiti:

Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto
Primorje d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina
Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran