018-095/2010 Mestna občina Nova Gorica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice ter mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Rekonstrukcija in dozidava vrtca Ciciban v Novi Gorici" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelja PRIMORJE, družba za gradbeništvo, inženiring in druge poslovne storitve, Vipavska cesta 3, Ajdovščina (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in FINAL, Inženiring in gradbeništvo, d.d., Cesta 25. junija 1F, Nova Gorica, ki ga zastopa Odvetniška družba Podjed, o.p. - d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika MESTNA OBČINA NOVA GORICA, Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik) dne 9.6.2010

odločila:

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja (vloga z dne 6.4.2010) in drugega vlagatelja (vloga z dne 31.3.2010) se združi v en revizijski postopek.
2. Zahtevku za revizijo prvega in drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o izločitvi vseh ponudb kot nepopolnih, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 351-6/2010 z dne 12.3.2010.
3. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.001,82 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.
4. Zahtevi drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.960,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 12.1.2010 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku, javno naročilo pa je dne 28.1.2010 objavil na portalu javnih naročil (pod številko JN725/2010). Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 18.2.2010 je razvidno, da je naročnik prejel sedem pravočasnih ponudb, izmed katerih je, kot je razvidno iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 351-11/2009 z dne 25.2.2010, kot najugodnejšo izbral ponudbo drugega vlagatelja. Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 8.3.2010 na naročnika naslovil pisno opozorilo za spremembo odločitve v skladu z drugim odstavkom 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2) ter zahtevo za dodatno obrazložitev, z vlogo z dne 11.3.2010 pa je vložil še zahtevek za revizijo, v katerem je zatrjeval nepravilnosti v zvezi z izborom najugodnejše ponudbe ter zahteval razveljavitev odločitve o oddaji naročila. Na podlagi pisnega opozorila prvega vlagatelja je naročnik dne 12.3.2010 izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 351-6/2010, iz katerega je razvidno, da je svojo prvotno odločitev o oddaji naročila spremenil tako, da je vse ponudbe, med njimi tudi ponudbo drugega vlagatelja, izločil kot nepopolne, ter zapisal, da bo postopek nadaljeval v skladu z 28. členom ZJN-2, in sicer po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Naročnik je svojo novo odločitev obrazložil s tem, da je za ponudbo drugega vlagatelja ugotovil, da je nepopolna, saj naj ponudnik ne bi izkazal pogoja, da v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega računa, medtem ko je za ponudbe ostalih ponudnikov, med njimi tudi za ponudbo prvega vlagatelja, ugotovil, da so nesprejemljive, saj naj bi bile cene glede na razmere na trgu previsoke.

Prvi in drugi vlagatelj sta z vlogama z dne 22.3.2010 od naročnika zahtevala dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki jo je naročnik izdal dne 25.3.2010.

Po prejemu dodatne obrazložitve je prvi vlagatelj z vlogo z dne 6.4.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je bila njegova ponudba druga najugodnejša in da bi jo moral glede na odločitev o izločitvi ponudbe drugega vlagatelja izbrati kot najugodnejšo. V zvezi s ponudbo drugega vlagatelja prvi vlagatelj navaja, da ni bila nepopolna, temveč nepravilna, pri čemer navaja naslednje razloge za nepravilnost: soglasje o pridobitvi podatkov iz uradnih evidenc (OBR-5) ni bilo predloženo za vse zakonite zastopnike, pogoj o tem, da ponudnik ni imel blokiranih transakcijskih računov, ni izpolnjen, predložene reference ne izpolnjujejo zahtev iz razpisne dokumentacije, odgovorni vodja del ne izpolnjuje pogojev. V zvezi s svojo ponudbo pa prvi vlagatelj navaja, da naročnik povsem pavšalno navaja, da lahko pridobi cenejše ponudbe glede na razmere na trgu, ne omeni pa, da je ponudba prvega vlagatelja izmed popolnih ponudb najnižja. Glede na vse predložene ponudbe je povprečna ponudbena vrednost 1.305.038,61 EUR, ponudba prvega vlagatelja pa znaša 1.173.030,24 EUR, kar pomeni 10,12 % manj od povprečne vrednosti. Ob tem prvi vlagatelj poudarja, da je primerjava s ponudbo drugega vlagatelja neustrezna, saj je njegova ponudba nepopolna. Drugi vlagatelj svoje navedbe utemeljuje tudi s primerom gradnje primerljivega vrtca Vojnik, kjer je najnižja ponudbena vrednost znašala 1.414.041,15 EUR, kar ob upoštevanju neto površine znaša 1.434,12 EUR/m2, medtem ko prvi vlagatelj za predmetno naročilo ponuja 1.396,46 EUR/ m2. Ob upoštevanju postavk, ki pri vrtcu Vojnik niso zajete, znaša vrednost pri vrtcu Ciciban 1.259,75 m2, kar pomeni 12,16 % nižjo vrednost na kvadratni meter glede na cene, ki veljajo za predmet naročila na trgu. Prvi vlagatelj tudi opozarja, da znaša strošek opreme za primerljive objekte največ 10 % vrednosti izgradnje oz. 120.000,00 EUR, zaradi česar argument naročnika ne vzdrži, saj je razlika med vrednostjo ponudbe vlagatelja in proračunsko postavko 371.969,76 EUR. Naročnik je namreč v proračunu predvidel sredstva za predmetno naročilo v višini 1.545.000,00 EUR, ocenjena vrednost naročila, kot je razvidna iz PGD dokumentacije, pa znaša 1.200.000,00 EUR. Glede na navedeno prvi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila št. 351-6/2010 z dne 12.3.2010, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Z vlogo z dne 31.3.2010 je zahtevek za revizijo vložil tudi drugi vlagatelj. V zahtevku navaja, da je naročnik njegovo ponudbo zmotno označil za nepopolno. Drugi vlagatelj dejstvu, da za obdobje od 28.7.2009 do 17.8.2009 ni predložil dokazila o neblokiranosti poslovnih računov, ne ugovarja, poudarja pa, da je postopanje naročnika v nasprotju z določili ZJN-2. Po mnenju drugega vlagatelja gre za pomanjkljivost, zaradi katere je njegova ponudba v skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 formalno nepopolna, saj gre za nepopolnost v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Posledično bi moral naročnik drugega vlagatelja pozvati k predložitvi manjkajočega dokazila, iz katerega bi izhajalo, da v obdobju od 28.7.2009 do 17.8.2009 ni imel blokiranega transakcijskega računa, takšna dopolnitev pa ne bi spreminjala cene ali ponudbe v okviru meril ter tistih delov ponudbe, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta oz. ki bi vplivali na drugačno razvrstitev ponudb. Drugi vlagatelj podrejeno navaja, da je ustrezna dokazila o neblokiranosti predložil tudi zahtevku za revizijo, zaradi česar meni, da je ravnanje naročnika v nasprotju z 78. in 80. členom ZJN-2, in opozarja, da je bila njegova ponudba v odločitvi o oddaji naročila z dne 25.2.2010 že spoznana za popolno. Drugi vlagatelj se v nadaljevanju opredeljuje tudi do revizijskih navedb prvega vlagatelja in zatrjuje, da njegova ponudba izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije v zvezi s soglasjem o pridobitvi podatkov iz uradnih evidenc (OBR-5), referencami ter odgovornim vodjem del. Glede na navedeno drugi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila št. 351-6/2010 z dne 12.3.2010, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 23.4.2010 zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da svojega stališča o nepopolnosti ponudbe drugega vlagatelja ni spremenil, saj ta ni izkazal, da ni imel blokiranega računa v obdobju šestih mesecev pred objavo javnega naročila na portalu javnih naročil. Glede ostalih pomanjkljivosti v zvezi s ponudbo drugega vlagatelja, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje prvi vlagatelj, pa naročnik navaja, da jih ni ugotovil in da ponudba v teh delih izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije. V zvezi z navedbami prvega vlagatelja o nesprejemljivosti ponudb naročnik navaja, da je kot oseba javnega prava zavezan k skrbnemu gospodarjenju in porabi javnih sredstev. Naročnik je ponudbe ostalih ponudnikov označil kot nesprejemljive, ker so po njegovem prepričanju ponujene cene višje od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Ob primerjavi cen za primerljive objekte se izkaže, da se cene močno razlikujejo po območjih, pa tudi, da v zadnjem obdobju padajo. Da so cene v gradbeništvu visoke, pa je splošno znano dejstvo, kar dokazuje nižanje cen že zgrajenih stanovanj, zatrjuje naročnik. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je drugi vlagatelj ponudil ceno 1.043.408,08 EUR, prvi vlagatelj 1.172.589,76 EUR, najvišja ponudba pa je znašala 1.726,958,68 EUR. Primerjava z vrtcem Vojnik po mnenju naročnika ne dokazuje ničesar, posebej še, če upoštevamo časovno in prostorsko komponento. Tudi sicer je bila v primeru vrtca Vojnik najnižja ponudba 1.414.041,15 EUR, naslednja najugodnejša pa v višini 1.416.000,00 EUR (ponudba prvega vlagatelja). Vrednost najvišje ponudbe je znašala 1.756.300,00 EUR. Razlika med najvišjo in najnižjo ponudbo za vrtec Vojnik tako znaša le 342.258,85 EUR, samo 2.000,00 EUR razlike pa po mnenju naročnika kaže na dogajanje na trgu javnih naročil in ne na vprašanje, katere so cene, ki veljajo na trgu. Naročnik nadaljuje, da znaša razlika med najvišjo in najnižjo ponudbo za vrtec Ciciban 683,550,60 EUR, med najnižjo in prvo naslednjo višjo ceno (prvega vlagatelja) 129.181,68 EUR, med drugo uvrščeno ponudbo prvega vlagatelja in najvišjo pa 554.368,92 EUR. Najnižja ponudba je za 12 % nižja od ponudbe prvega vlagatelja, kar za naročnika pomeni velik prihranek, predvsem pa gospodarno porabo javnih financ. Taka situacija je po naročnikovem mnenju veliko bolj realna kot vrtec Vojnik, ponujene cene pa kažejo cene na trgu. Pri tem ni nepomembno, da je najnižja ponudba (ponudba drugega vlagatelja) označena kot nepopolna zaradi formalnih pomanjkljivosti, saj je naročnik prepričan, da je možna rekonstrukcija in dozidava Vrtca Ciciban za ceno, kot jo je ponudil drugi vlagatelj ali celo za nižjo ceno, čeprav v predmetnem postopku javnega naročila cena ni edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika, ima pa odločujočo vlogo. Zaradi pridobitve najugodnejše ponudbe se je naročnik odločil, da bo začel z novim postopkom s pogajanji po predhodni objavi in bo imel pravico v tem postopku sodelovati tudi prvi vlagatelj. Interes naročnika je, da se čim prej prične z gradnjo in da zagotovi prepotrebne prostore za že vpisane otroke v vrtec. Naročnik zaključuje, da je glede na razmere na tržišču ocenil, da je možno pridobiti cenejšo ponudbo, kot jo ponuja prvi vlagatelj, zato je vse druge, bistveno dražje ponudbe označil za nesprejemljive, saj cene očitno presegajo cene na trgu, pri čemer v predmetnem postopku nihče izmed ponudnikov ni zatrjeval, da je cena drugega vlagatelja neobičajno nizka. Na podlagi tega naročnik sklepa, da je ta ponudba dokaj realna in da je za to ceno možno izvesti investicijo.

Naročnik je s sklepom z dne 23.4.2010 zavrnil tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. V obrazložitvi navaja, da ni mogel dovoliti dopolnitve ponudbe, saj bi dopolnitev, to je popravek dokazil o izpolnjevanju pogojev, povzročila drugačno razvrstitev ponudbe drugega vlagatelja glede na ostale ponudbe, kar glede na drugi odstavek 78. člena ZJN-2 ne sodi med dopustne dopolnitve formalno (bistveno) nepopolne vloge. Zato se naročnik tudi ni opredeljeval do drugih, s strani prvega vlagatelja označenih kršitev, saj je menil, da je ugotovljena nepopolnost zadosten razlog za izločitev ponudbe iz postopka. Ob tem naročnik opozarja, da bi bile dopolnitve, če bi bile dopustne, dovoljene le do odločitve o oddaji naročila.

Prvi in drugi vlagatelj sta naročnika z vlogami z dne 30.4.2010 in 29.4.2010 obvestila, da bosta nadaljevala postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo. Oba vlagatelja v vlogah vztrajata pri revizijskih navedbah in jih dodatno pojasnjujeta.

Po prejemu obvestil prvega in drugega vlagatelja, da bosta nadaljevala revizijski postopek, je naročnik z dopisom z dne 4.5.2010 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja utemeljena, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 69/2005, 90/2005, 43/2006, 52/2007, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila revizijska zahtevka zoper ravnanja istega naročnika in zoper isto naročnikovo odločitev, zato je Državna revizijska komisija zaradi pospešitve oba postopka združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je predmetnim sklepom.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je v nadaljevanju najprej obravnavala zahtevek za revizijo (vloga z dne 6.4.2010) prvega vlagatelja. Le-ta uvodoma navaja, da ponudba drugega vlagatelja ni samo nepopolna iz razloga, ki ga navaja naročnik (nepredložitev potrdila o neblokiranem transakcijskem računu), temveč je nepravilna tudi zaradi drugih razlogov. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na podlagi pisnega opozorila prvega vlagatelja (vloga z dne 8.3.2010) svojo prvotno odločitev o oddaji naročila, s katero je predmetno javno naročilo dodelil drugemu vlagatelju, spremenil in sprejel novo odločitev o oddaji naročila (dokument št. 351-6/2010 z dne 12.3.2010), s katero je vse ponudbe, vključno s ponudbo drugega vlagatelja, izločil kot nepopolne. Drugi vlagatelj torej ni več izbrani ponudnik, saj je že naročnik njegovo ponudbo izločil kot nepopolno. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvemu vlagatelju ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na zatrjevanje pomanjkljivosti v ponudbi drugega vlagatelja oz. na zatrjevanje drugih razlogov nepopolnosti. Tudi v primeru namreč, če bi Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo prvega vlagatelja v tem delu vsebinsko obravnavala in ugotovila utemeljenost revizijskih navedb, to ne bi v ničemer vplivalo na položaj prvega vlagatelja v predmetnem revizijskem postopku, saj bi pomenilo le, da bi tudi Državna revizijska komisija ugotovila nepopolnost ponudbe drugega vlagatelja, kar pa izhaja že iz naročnikove odločitve o oddaji naročila z dne 12.3.2010. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo ni v ničemer pojasnil svojega pravnega interesa v delu, ki se nanaša na vprašanje nepopolnosti ponudbe drugega vlagatelja zaradi razlogov, ki jih naročnik v njegovi ponudbi sicer ni ugotovil. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo prvega vlagatelja v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

V zvezi z navedbami prvega vlagatelja, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno izločil kot nesprejemljivo, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-2 v 21. točki prvega odstavka 2. člena nesprejemljivo ponudbo definira kot tisto, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali tisto, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. ZJN-2 torej določa dva razloga za nesprejemljivost ponudbe, in sicer bodisi preseganje zagotovljenih sredstev naročnika bodisi preseganje tržnih cen. Nesprejemljiva ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 nepopolna, ki jo je naročnik v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 dolžan izločiti iz postopka. Ponudba, ki ni nesprejemljiva (ki je torej sprejemljiva) in ki tudi nima drugih pomanjkljivosti, je popolna, naročnik pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje na podlagi vnaprej določenih meril.

Kot je razvidno iz naročnikove odločitve o oddaji naročila z dne 12.3.2010 in sklepa z dne 23.4.2010, s katerim je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, je naročnik kot razlog za nesprejemljivost ponudbe prvega vlagatelja (in ostalih ponudb - razen ponudbe drugega vlagatelja) navedel, da so po njegovem prepričanju ponujene cene višje od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. To ugotovitev je naročnik utemeljil s sklicevanjem na splošno znano dejstvo, da so cene v gradbeništvu visoke in da se nižajo ter da je ponudba drugega vlagatelja za 12 % nižja od ponudbe prvega vlagatelja, kar po mnenju naročnika pomeni, da je možno razpisano javno naročilo izvesti za nižjo ceno, kot jo ponuja prvi vlagatelj.

Zgornjim argumentom naročnika v zvezi z nesprejemljivostjo ponudbe prvega vlagatelja ni mogoče slediti. Dejstvo, da cene v gradbeništvu padajo, ne more predstavljati podlage za ugotovitev o nesprejemljivosti ponudb v posameznem postopku oddaje javnega naročila. V nasprotnem primeru bi namreč lahko naročniki v vsakem postopku oddaje javnega naročila vse ponudbe označili za nesprejemljive, pričakujoč padec cen v naslednjem postopku, ki bi bil izveden kasneje. Gibanje cen na trgu je gotovo okoliščina, ki jo mora naročnik upoštevati pri odločitvi, kdaj oz. v katerem proračunskem obdobju bo začel izvajati določeno javno naročilo. Ko pa postopek oddaje javnega naročila začne, mora pri ugotavljanju cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu, upoštevati trenutne okoliščine, ki obstajajo v času izvajanja samega postopka. Pri ugotavljanju, kakšne so cene, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu, prav tako ni mogoče upoštevati samo ene, najnižje ponudbene cene, pridobljene v postopku oddaje javnega naročila. Že dejstvo, da ZJN-2 v 21. točki prvega odstavka 2. člena govori o cenah (v množini), kaže na to, da je bil namen zakonodajalca naročnika zavezati, da pri ugotavljanju tržnih cen upošteva več različnih cen za predmet javnega naročila, dane v različnih okoliščinah in območjih. Posamezna cena vsekakor ne more biti podlaga za sklepanje o razmerah na trgu, saj lahko vsaka cena odstopa od povprečnih vrednosti (navzgor ali navzdol) zaradi različnih razlogov. Če je ponudbena cena določenega ponudnika nižja od ostalih cen, je to lahko zaradi določenih objektivnih okoliščin oz. njegovih konkurenčnih prednosti, kar pa še ne pomeni, da ostale (višje) ponudbene cene ne predstavljajo podlage za ugotavljanje povprečnih tržnih cen. Nasprotno, pri ugotavljanju tržnih cen v smislu ugotavljanja nesprejemljivosti ponudbe mora naročnik v skladu z 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in po naravi stvari upoštevati različne cene na različnih območjih za enak predmet naročila in s pomočjo povprečnih izračunov različnih cen ugotoviti stanje na trgu. Slediti naročniku, ki je za izhodišče ugotavljanja cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu, vzel zgolj najnižjo ponudbeno ceno, bi pomenilo, da bi lahko naročniki prav v vsakem postopku oddaje javnega naročila upoštevali le najugodnejšo ponudbo (ki ima praviloma tudi najnižjo ceno), njeno ceno vzeli za edino relevantno tržno ceno, ponudbe vseh ostalih ponudnikov pa bi izločili kot nesprejemljive.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni navedel utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je ponudbena cena prvega vlagatelja višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu, zato tudi ni imel pravne podlage, ko je ponudbo prvega vlagatelja izločil kot nesprejemljivo. Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da je pri presoji navedb prvega vlagatelja glede sprejemljivosti njegove ponudbe upoštevala tudi v zahtevku za revizijo zapisano navedbo, ki ji naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, ni nasprotoval, in sicer da je naročnik v svojem proračunu za predmetno investicijo zagotovil 1.545.000,00 EUR sredstev, ocenjena vrednost naročila, kot izhaja iz PGD dokumentacije, pa znaša 1.200.000,00 EUR. Ponudbena cena prvega vlagatelja je skupaj z davkom na dodano vrednost nižja od obeh navedenih postavk, kar pomeni, da njegove ponudbe tudi s tega stališča ni mogoče označiti kot nesprejemljive.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala revizijske navedbe drugega vlagatelja. Med naročnikom in drugim vlagateljem ni sporno, da drugi vlagatelj v ponudbo ni predložil potrdila o neblokiranosti transakcijskega računa za obdobje od 28.7.2009 do 17.8.2009.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteve glede predložitve potrdila o neblokiranosti transakcijskih računov določil v točki B/7 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je zapisal, da morajo ponudniki izpolnjevati naslednji pogoj:

"Da gospodarski subjekt v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa.

Dokazilo: Potrdilo poslovne banke, ki vodi račun gospodarskega subjekta, iz katerega izhaja, da ni imel blokiranega transakcijskega računa. Če ima gospodarski subjekt odprtih več računov, mora predložiti toliko potrdil, kot ima računov."

Ker je bilo predmetno javno naročilo na portalu javnih naročil objavljeno dne 28.1.2010, so bili dolžni ponudniki predložiti potrdilo, da niso imeli blokiranih transakcijskih računov v obdobju od 28.7.2009 do 28.1.2010.

Kot je razvidno iz ponudbe drugega vlagatelja, je ta predložil več potrdil svojih poslovnih bank, med njimi tudi potrdilo Banke Koper, iz katerega je razvidno, da je ta banka potrdila, da drugi vlagatelj ni imel blokiranega transakcijskega računa le za obdobje od 17.8.2009 do 17.2.2010. Potrdilo Banke Koper torej ne dokazuje izpolnjevanja pogoja, določenega v točki B/7 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, za celotno zahtevano obdobje.

Kot je bilo že zapisano, zgoraj navedeno dejstvo med drugim vlagateljem in naročnikom ni sporno, saj drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo priznava, da v ponudbo ni predložil potrdila o neblokiranosti transakcijskega računa za obdobje od 28.7.2009 do 17.8.2009. Sporno pa je vprašanje, ali je ugotovljena pomanjkljivost takšne narave, da bi bil naročnik dolžan ponudbo drugega vlagatelja označiti kot formalno nepopolno in mu omogočiti, da jo dopolni.

Formalno nepopolna ponudba je v skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Ravnanje s formalno nepopolno ponudbo je določeno v prvem odstavku 78. člena ZJN-2: če naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Naročnik ponudbo izloči šele v primeru, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni. Podrobneje je formalna nepopolnost obrazložena še v drugem odstavku 78. člena ZJN-2, ki določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v zadevah št. 018-18/2009, št. 018-159/2009, št. 018-081/2010), je treba pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 razlagati na način, da se lahko odpravljajo tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz ponudbi priloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno.

Potrdilo o neblokiranem transakcijskem računu v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni povezano z merili (merila v predmetnem postopku oddaje javnega naročila so ponudbena cena, dolžina garancijske dobe in dodatne reference), zaradi česar gre za del ponudbe, ki ne vpliva na razvrstitev ponudbe glede na merila. Državna revizijska komisija zato ne more slediti naročniku, ki navaja, da bi dopolnitev ponudbe drugega vlagatelja v tem delu povzročila drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe. Prav tako ne gre za del ponudbe, ki bi se vezal na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Ker iz potrdila Banke Koper, ki ga je predložil drugi vlagatelj, ni razvidno, da bi imel le-ta blokiran račun (da torej ne bi izpolnjeval pogoja iz točke B/7 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), temveč je njegova pomanjkljivost v tem, da ne zajema celotnega zahtevanega časovnega obdobja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za takšno pomanjkljivost, ki jo je mogoče označiti za formalno nepopolnost. Na podlagi potrdila Banke Koper namreč ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ali drugi vlagatelj izpolnjuje zahtevo iz točke B/7 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zato naročnik ni imel pravne podlage, ko je ponudbo drugega vlagatelja izločil kot nepopolno. Naročnik bi namreč moral, glede na dejstvo, da ni nedvoumno ugotovil, ali je imel drugi vlagatelj v zahtevanem obdobju blokiran transakcijski račun, upoštevati 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki določa, da je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, drugemu vlagatelju pa omogočiti, da v postopku dopolnjevanja formalno nepopolne ponudbe, kot je določen v 78. členu ZJN-2, svojo ponudbo ustrezno dopolni. šele če bi naročnik po takšnem preverjanju ugotovil, da drugi vlagatelj v trenutku predložitve ponudbe ni izpolnjeval zahteve iz točke B/7 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, da je torej v manjkajočem obdobju od 28.7.2009 do 17.8.2009 imel blokiran transakcijski račun, bi moral ponudbo označiti za nepravilno v smislu 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter jo na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti kot nepopolno v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo prvega in drugega vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev naročnika o izločitvi vseh ponudb, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 351-6/2010 z dne 12.3.2010.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroškov za plačano takso v višini 5.000,00 EUR ter stroškov za poštnino, kot naj bi bili razvidni iz poštne ovojnice.

Ker je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo. Kot potrebne stroške je Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju priznala stroške v višini plačila revizijske takse, to je 5.000,00 EUR, ter stroške za poštnino v višini 1,82 EUR. Skupaj mora torej naročnik prvemu vlagatelju povrniti stroške v višini 5.001,82 EUR.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Tudi drugi vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povrnitev 2.500,00 EUR za sestavo zahtevka za revizijo, 35,00 EUR za materialne stroške, 20 % DDV ter 5.000,00 EUR za takso. V obvestilu o nadaljevanju postopka je drugi vlagatelj zahteval še 500,00 EUR za sestavo obvestila o nadaljevanju, 10,00 EUR materialnih stroškov in 20 % DDV.

Ker je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja utemeljen, Državna revizijska komisija na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT) drugemu vlagatelju kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:

- za zastopanje v revizijskem postopku - nagrado v višini 800,00 EUR z 20 % DDV,
- takso za revizijski zahtevek - stroške v višini 5.000,00 EUR.

Skupaj mora torej naročnik drugemu vlagatelju povrniti stroške v višini 5.960,00 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljeno, ker je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino, medtem ko je stroške priprave zahteve za nadaljevanje postopka zavrnila kot neutemeljene, saj so ti vključeni že v nagrado za revizijski postopek. Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju tudi ni priznala priglašenih stroškov pod postavko "materialni stroški", ker drugi vlagatelj slednje postavke po vsebini in višini ni specificiral skladno s 6. delom Tarife ZOdvT (Izdatki).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 9.6.2010


predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Mestna občina Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica
- Primorje, družba za gradbeništvo, inženiring in druge poslovne storitve, Vipavska cesta 3, 5270 Ajdovščina
- Odvetniška družba Podjed, o.p. - d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran