018-111/2010 Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN (Uradni list RS, št. 78/99 in nasl.), po članici mag. Maji Bilbija in ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Sistemska rešitev kreativne idejne zasnove sejemske konstrukcije za udeležbo JAPTI na specializiranih investicijsko-nepremičninskih sejmih v tujini pod tržno znamko Invest Slovenia za leti 2010 - 2011", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika K.R.E.S., d.o.o., Gosposvetska 8, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika JAVNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PODJETNIšTVO IN TUJE INVESTICIJE, Verovškova ulica 60, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 14. 6. 2010

odločila:

Zahtevku za revizijo, z dne 13. 4. 2010, se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovana v Odločitvi o oddaji javnega naročila, izdani dne 25. 3. 2010, pod št. JN-S-004/2010-POG-4301.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 9. 3. 2010 izdal Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Sistemska rešitev kreativne idejne zasnove sejemske konstrukcije za udeležbo JAPTI na specializiranih investicijsko-nepremičninskih sejmih v tujini pod tržno znamko Invest Slovenia za leti 2010 - 2011".

Naročnik je vlagatelja z Odločitvijo o oddaji javnega naročila, izdani dne 25. 3. 2010, pod št. JN-S-004/2010-POG-4301, obvestil, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku FUTURISTIČNI MARKETING, d.o.o., Podutiška cesta 92, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 1. 4. 2010, pri naročniku podal zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, na katero je naročnik odgovoril z Dodatno obrazložitvijo oddaje naročila, izdano dne 6. 4. 2010.
Vlagatelj je z vlogo, z dne 13. 4. 2010, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, s katerim je izpodbijal odločitev naročnika o oddaji naročila izbranemu ponudniku.

Vlagatelj je zatrjeval, da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnitve referenčnega pogoja, saj je predložil tri reference, ki niso njegove lastne reference, ampak reference podizvajalca. Predmet konkretnega javnega naročila ni dejavnost izbranega ponudnika. V razpisni dokumentaciji ponudba s podizvajalci ni bila predvidena, zato izbrani ponudnik referenc podizvajalca ni mogel formalno vključiti v ponudbo.

Vlagatelj je dalje izpodbijal ocenjevanje naročnika glede na postavljeno merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe v razpisni dokumentaciji. V zvezi z ocenjevanjem po merilu idejna rešitev atraktivnosti je vlagatelj navajal, da je izbrani ponudnik prejel maksimalno število 25 točk, čeprav v svojo rešitev ni vključil smiselne zgodbe in primernega slogana oziroma besedne igre, ki povezuje namen JAPTI in naravo sejmov. Vlagatelj je v svojem predlogu vključil zgodbo in slogan, celo več alternativnih, slogan je grafično obdelal in ga apliciral na vizualizaciji arhitekturno grafične zasnove ter dodal tudi zasnovo ustreznega darilca za obiskovalce, ki podkrepi zgodbo. Kljub temu je prejel le 5 točk. Pri merilu idejna rešitev za grafike je naročnik ponovno dodelil izbranemu ponudniku maksimalnih 5 točk, čeprav v predloženi rešitvi grafike ne pokrivajo celotne površine sten. Grafični element, ki dopolnjuje fotografije, je identičen tistemu na grafični opremi sejma ExpoReal v MĂĽnchnu iz leta 2009. Na vizualizaciji aplicirane grafike in predvsem fotografije so premajhne, da bi se dalo oceniti, da so ustvarjalne, kakovostne in povezujejo zgodbo celotne sejemske konstrukcije. Vlagatelj je za svojo rešitev pri ocenjevanju istega merila prejel le 1 točko, ker naj grafike ne bi bile ustvarjalne niti kakovostne in ne povezujejo zgodbe celotne sejemske konstrukcije. Vlagatelj navaja, da gre za rešitev, ki je edina povezovala sporočilo blagovne znamke Invest Slovenia, ki so kot ključna komunicirana na spletu, kjer so izpostavljene primerjalne prednosti Slovenije. Ta sporočila so vizualno podprta z ustrezno izbranimi velikimi fotografijami. Naročnik je izbranemu ponudniku tudi pri merilu postavitve sejemske opreme dodelil vseh 5 točk, čeprav je izbrani ponudnik razporedil razstavljene projekte na zadnjo steno prostora, daleč od hojnice, za kar vlagatelj navaja, da je v nasprotju s pravili stroke. Vlagatelj je po tem merilu prejel le eno točko, čeprav so projekti predstavljeni na podobnih podstavkih kot pri izbranem ponudniku, so pa ob samem robu stojnice, tako da jih ne more zgrešiti noben obiskovalec. Predlog naj ne bi vključeval vseh obveznih elementov sejemske konstrukcije, vendar vključuje prav vse elemente po spisku naročnika iz razpisne dokumentacije. Glede ocenjevanja po merilu kombinacija uporabljenih materialov je vlagatelj navedel, da izbrani ponudnik ni opredelil zahtevan popis vse uporabljene opreme, pa je vseeno prejel vseh 5 točk. Materiali in elementi opreme, ki so opisani, pa so praktično identični materialom, ki jih je v svojo rešitev vključil vlagatelj. Vlagatelj je navedel proizvajalca in tip izdelka za vsak kos posebej. Predlagan je svetovno poznan proizvajalec opreme, pa je vlagatelj kljub temu prejel le 1 točko, ker naj materiali ne bi bili stilsko dovršeni in naj ne bi zagotavljali udobja. Naročnik je v podrobni obrazložitvi za izbor ponudbe izbranega ponudnika navedel tudi razlog, da je bila zahteva naročnika po tristransko odprti stojnici. Vlagatelj navaja, da te zahteve ni bilo v razpisni dokumentaciji. Naročnik je kot izhodišče podal tri stojnice, dve tristransko odprti in eno dvostransko odprto. Vlagatelj je po svoji presoji pripravil predlog za največjo dvostransko odprto stojnico, z razlogom, ker največja daleč najbolj ilustrira kompleksnost nastopa. Vlagatelj še navaja, da je ocenjevalna komisija naročnika spregledala precej bistvenih vsebin zavrnjene ponudbe vlagatelja in jih neustrezno ocenila glede na kriterije, postavljene v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je dne 4. 5. 2010 izdal Odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil.

V zvezi z referencami izbranega ponudnika je naročnik pojasnil, da je izbrani ponudnik izkazal najmanj tri reference, kar je razvidno iz Obrazca 3 in katere je šteti za njegove lastne reference.

Glede ocenjevanja po merilu idejna rešitev atraktivnosti je naročnik navedel, da je izbrani ponudnik sistematično povezal konstrukcijo sejemskega prostora, tip sejmov in publike ter naročnikove interese s primerno besedno igro oziroma sloganom "A room with a view", zato mu je naročnik dodelil maksimalnih 25 točk. Vlagatelj je izdelal kopijo postavitve lanskoletne zasnovane stojnice, nekatere elemente je deloma spremenil, vendar nima nobeden od njih dodane vrednosti v smislu večje opaznosti med obiskovalci. Z vidika kreativnosti vlagatelj ni ponudil nikakršnega novega lastnega koncepta. Koncept postavitve vlagatelja je pravzaprav koncept, ki ga naročnik uporablja zadnja tri leta, kar je dodaten razlog, zakaj je naročnik želel spremembe. Iz predloženih sloganov vlagatelja naročnik ne more prepoznati krovnega slogana, ki se ocenjuje za celoten sklop predmeta javnega naročila. Ker je vlagatelj upošteval lanskoletno zasnovano stojnico in izdelal kopijo sporočilnosti grafik, se ta ne more šteti za ustvarjalno, zato je naročnik vlagatelju po tem merilu dodelil le 1 točko. Grafike vlagatelja tudi ne povezujejo zgodbe celotne sejemske konstrukcije, kar pomeni, da vanje ne vključuje vseh prisotnih na sejemski stojnici. Nasprotno pa grafike izbranega ponudnika premišljeno povezujejo tako naročnika in je hkrati omogočeno, da se grafike menjajo glede na izbrane so-razstavljavce. Takšna ustvarjalnost in zgodba je bila točkovana z maksimalnim številom 5 točk. Naročnik je ugotovil, da vlagatelj v kreativni predlog ni vključil vseh obveznih elementov, zato je vlagatelj prejel po merilu postavitve sejemske opreme le 1 točko. Predlog sejemske postavitve ne upošteva razstavnega pulta za so-razstavljavce, ki se predstavljajo s promocijskimi brošurami. Predlog ne vključuje niti razsvetljave, ki se uporablja za nazorno predstavitev maket investicijskih projektov. Izbrani ponudnik je po oceni naročnika prikazal optimalno rešitev postavitve sejemske opreme, saj je ta inovativna, ustvarjalna, omogoča najboljši možen pregled razstavljenih projektov in vključuje vse obvezne elemente, zato je naročnik rešitev ocenil z vsemi možnimi 5 točkami. Glede ocenjevanja po merilu kombinacija uporabljenih materialov je naročnik pojasnil, da ponudba vlagatelja ne ponuja sistemske rešitve, kar je bil predmet javnega naročila. Naročnik je v razpisni dokumentaciji poudaril, da bo zmagovalno sistemsko rešitev kreativne idejne zasnove sejemske konstrukcije uporabljal na specializiranih investicijsko-nepremičninskih sejmih v tujini za leti 2010 in 2011, torej ne le na enem. Naročnik je v predmetu javnega naročila točno opredelil različne sejme, različne dimenzije, višino in odprtost sejemskih prostorov. Vlagatelj tega pri izdelavi kreativne sistemske idejne zasnove ni upošteval. Poleg tega je bil koncept ponujene sejemske postavitve vlagatelja dvostransko odprt, s predvideno kuhinjo prav v enem od kotov, ki onemogoča tristransko odprtost. Zaradi tega bi se moral koncept postavitve v primeru tristransko odprtega sejemskega prostora močno spremeniti. Vlagatelj rešitve v takem primeru ni predvidel, zato naročnik ni prepoznal kombinacije stilske dovršenosti in udobja, ki se ocenjuje za celoten sklop javnega naročila. Nasprotno je izbrani ponudnik ponudil sistemsko rešitev za vse investicijsko-nepremičninske sejme, ki so bili predmet javnega naročila, zato je prejel vseh 5 točk. S strani naročnika je bilo ugotovljeno, da je komisija sestavljena tako, da se preko izkušenj in znanja članov ocenjevalne komisije zagotavlja optimalna podlaga uporabe meril. Izkušenost dveh članov komisije se izkazuje z večletnimi izkušnjami udeležbe na specializiranih investicijsko-nepremičninskih sejmih, ki so predmet tega javnega naročila in poznavanje parametrov za zagotovitev uspešne predstavitve naročnika na teh sejmih. Naročnik se udeležuje vseh večjih investicijsko-nepremičninskih sejmih že osem let, zato so njegove potrebe jasno definirane, predvsem glede zahtev naročnika in postavitvi meril.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 7. 5. 2010, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je dodal svoja stališča v zvezi z naročnikovo zavrnitvijo zahtevka za revizijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 11. 5. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil celotno dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve dejanskega stanja, na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN, v zvezi s 3. odstavkom 19. člena ZRPJN, od izbranega ponudnika pridobila dokazila v zvezi z referencami, ki jih je izbrani ponudnik predložil v svoji ponudbi.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki jo je odstopil naročnik, ter v dokazila, ki jih je izbrani ponudnik predložil z vlogo, z dne 4. 6. 2010, in sicer Pogodbo o poslovnem sodelovanju, z dne 8. 6. 2006, Potrdilo o nosilcu del, z dne 2. 6. 2010, Pogodbo o izvajanju skrbništva nad celostno podobo (prva stran ter zadnja stran dodatka, z dne 13. 11. 2006), Pogodbo o izvajanju storitev, z dne 15. 9. 2009, Račun št. 09000271, Račun št. 09000291, Pogodbo o izvajanju storitev, z dne 21. 10. 2008, Račun št. 08000464, dopis naročniku "Za potrebe referenc scenografa J.K.", z dne 2. 6. 2010, s prilogo Vidna podoba, Pogodbo o izdelavi treh obeležij in talne instalacije, z dne 27. 11. 2007 in Račun št. 29/2007.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po postopku zbiranja ponudb, v katerem je prejel štiri pravočasne ponudbe. Iz Odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 25. 3. 2010 izhaja, da je naročnik vse ponudbe ocenil kot popolne, ter na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, izbral ponudbo izbranega ponudnika.

Med naročnikom in vlagateljem je najprej sporno vprašanje glede izpolnjevanja tehnične sposobnosti izbranega ponudnika.

Skladno s 1. odstavkom 41. člena ZJN-2 mora naročnik oddati javno naročilo na podlagi meril, opredeljenih v 48. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 49. člena tega zakona, upoštevaje možnost ponujanja variant, potem ko naročnik preveri sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila, ki izpolnjujejo pogoje, vezane na osnovno sposobnost kandidata ali ponudnika in sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti. Preverjanje se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 44. do 47. člena tega zakona in na nediskriminacijske pogoje in merila iz 3. odstavka 41. člena ZJN-2. Skladno s 3. odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Tehnično sposobnost zakon ureja v 45. členu, ki določa, da naročnik oceni in preveri tehnično sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z 2. in 3. odstavkom tega člena. Gospodarski subjekti lahko skladno z določbo druge alineje a) točke 2. odstavka 45. člena ZJN-2 izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti s seznamom opravljenih storitev, opravljenih v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov.

Naročnik je v obravnavanem primeru v razpisni dokumentaciji, točki 5. Reference zahteval naslednji pogoj:

"Naročnik bo ponudniku priznal usposobljenost oz. sposobnost za izvedbo predmetnega naročila na osnovi izpolnjevanja posebnih pogojev. Ponudnik mora pogoje izpolnjevati ob predložitvi ponudbe. Če ponudba ne izpolnjuje vseh pogojev, ki jih je določil naročnik, se zavrne kot nepravilna.

Ponudnik mora izpolnjevati naslednje pogoje:
Ponudnik izkazuje sposobnost s svojimi poslovnimi referencami. Ponudnik mora izkazati vsaj 3 projekte, vključno od leta 2007 dalje, katerih predmet je oblikovanje, zasnova in/ali izris sejemske ali predstavitvene stojnice. Priznajo se tudi projekti, ki so povezani z zasnovanjem marketinškega koncepta predstavitve podjetja ali organizacije pred širšo javnostjo.
Izključena so dela postavitve in ureditve razstavnega prostora.

Projekti morajo biti v vrednosti najmanj 8.000 EUR (bruto).

Ponudniki morajo reference navesti v obrazcu št. 3, ki je sestavni del te razpisne dokumentacije. Na zahtevo naročnika se ponudnik zavezuje predložiti pogodbo in/ali račun na vpogled."

Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, z dne 19. 3. 2010, ugotovila, da je slednji za izkazovanje tehnične sposobnosti predložil izpolnjen Obrazec št. 3 (Reference), v katerem je navedel tri reference, in sicer Idejno zasnovo predstavitve na sejmu M., Predstavitev S. in Podelitev MD.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo izpodbijal ustreznost predloženih referenc iz razloga, ker naj ne bi bile lastne reference izbranega ponudnika, ampak reference podizvajalca, kar izhaja iz dejstva, da izbrani ponudnik ni registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet obravnavanega javnega naročila, razpisna dokumentacija pa ni predvidela ponudbe s podizvajalci. Naročnik je glede slednjega revizijskega očitka v odločitvi o zahtevku za revizijo, z dne 4. 5. 2010, zapisal, da gre za reference, ki jih je šteti za lastne reference izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je v zvezi s spornim vprašanjem, ob upoštevanju revizijskih trditev vlagatelja, od izbranega ponudnika pridobila dokazila, in sicer Pogodbo o poslovnem sodelovanju, z dne 8. 6. 2006, Potrdilo o nosilcu del, z dne 2. 6. 2010, Pogodbo o izvajanju skrbništva nad celostno podobo (prva stran ter zadnja stran dodatka, z dne 13. 11. 2006), Pogodbo o izvajanju storitev, z dne 15. 9. 2009, Račun št. 09000271, Račun št. 09000291, Pogodbo o izvajanju storitev, z dne 21. 10. 2008, Račun št. 08000464, dopis naročniku "Za potrebe referenc scenografa J.K.", z dne 2. 6. 2010, s prilogo Vidna podoba, Pogodbo o izdelavi treh obeležij in talne instalacije, z dne 27. 11. 2007 in Račun št. 29/2007.

Iz navedenih dokazil je Državna revizijska komisija ugotovila, da je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da referenčni posli, ki jih je izbrani ponudnik uveljavljal za izkazovanje tehnične sposobnosti v svoji ponudbi, niso bili neposredno izvedeni s strani izbranega ponudnika, t.j. družbe FUTURISTIČNI MARKETING, d.o.o., Podutiška cesta 92, Ljubljana. Slednja družba se v predloženih dokazilih (pogodbah in računih) ne pojavlja kot pogodbena stranka (izvajalec, partner) ali kot podizvajalec. Družba izbranega ponudnika se pojavi le kot naročnik Pogodbe o sodelovanju, sklenjene dne 8. 6. 2006 z izvajalcem, družbo AS in družbo A. V tej pogodbi je dogovorjeno medsebojno dolgoročno poslovno sodelovanje med naročnikom in izvajalcem na področju priprave, svetovanja in izvedbe sejemskih prostorov oziroma poslovnih promocijskih prostorov, ki jih za naročnika opravlja izvajalec. S pogodbo se je izvajalec zavezal opraviti storitve za naročnika na podlagi vsakokratnega naročila, ki ga naročnik posreduje izvajalcu. Izvajalec bo sodeloval z naročnikom v okviru prijav na razpise in projekte, na katere se bo v svojem imenu in za svoj račun samostojno ali z drugimi izvedbenimi partnerji pojavljal naročnik. Naročnik se bo prijavil na razpise, v okviru izvedbenega dela prijave na razpis pa bo na področju storitev, na katere se nanaša ta pogodba, praviloma vključil izvajalca kot svojega podizvajalca. Naročnik ima pravico v vseh razpisih, v okviru katerih je ali bo angažiral izvajalca, vključevati (navajati) reference izvajalca med svojimi referencami ter na svojem spletnem mestu in drugod objaviti izvajalca med svojimi stalnimi partnerji/podizvajalci.

Državna revizijska komisija je iz vsebine slednje pogodbe ocenila, da je izbrani ponudnik načeloma imel pravico navajati (uporabljati) reference izvajalca (družbe AS in družbe A), za tiste razpise, v okviru katerih bi vključil izvajalca kot svojega podizvajalca, oziroma, v okviru katerih bi angažiral izvajalca.

V obravnavanem primeru gre za razpis v postopku oddaje javnega naročila, katerega urejajo določbe Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 in nasl.). Tudi pravila ZJN-2 ne prepovedujejo, da ponudniki ne bi smeli sodelovati s ponudbo v skupini gospodarskih subjektov ali s podizvajalci. Tako lahko skladno s 3. odstavkom 4. člena ZJN-2 skupine gospodarskih subjektov predložijo ponudbo, naročnik pa od take skupine ne sme zahtevati, da se povežejo v kakršnokoli pravno formalno obliko. Po 4. odstavku 4. člena ZJN-2 pa lahko naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteva, da v svoji ponudbi navedejo vsak del naročila, ki ga morebiti nameravajo dati v podizvajanje tretji osebi ter vse predlagane podizvajalce. Iz slednje določbe izhaja, da kljub dejstvu, da naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno ne dovoli (ali posebej določi) predložitve ponudbe s podizvajalci ali s partnerji, takšno sodelovanje oziroma takšna ponudba ni prepovedana.

Izbrani ponudnik je v obravnavanem primeru tehnično sposobnost dokazoval z referencami, ki so "last" druge družbe. V zvezi s takšnim načinom izkazovanja tehnične sposobnosti je potrebno upoštevati pravilo iz 3. odstavka 45. člena ZJN-2, ki gospodarskemu subjektu, kadar je to primerno, dovoljuje, da se za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo se na primer šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, lahko naročnik njegovo ponudbo izloči.

Ne glede na dejstvo, da v obravnavanem primeru iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi naročnik morebiti pisno preverjal dejstva, povezana z "lastništvom" referenc izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju dejstev, ki izhajajo iz pridobljenih dokazil ter dejstva, da iz ponudbe (4. list) izhaja, da ponudbo podaja skupina FM (izbrani ponudnik) in skupina AS (eden od izvajalcev iz gornje pogodbe o sodelovanju), zaključila, da je naročnik izbranemu ponudniku lahko priznal izkazovanje tehnične sposobnosti na način, da se je izbrani ponudnik skliceval na reference drugega gospodarskega subjekta (ki bo verjetno tudi sodeloval v konkretnem razpisu). Naročnik bi sicer lahko (in ne moral) skladno s 3. odstavkom 45. člena ZJN-2, izločil ponudbo izbranega ponudnika, ker se je ta skliceval na kapacitete drugega gospodarskega subjekta, pa ni predložil ustreznega dokazila, da bo imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila (izbrani ponudnik v ponudbi npr. ni predložil dogovora, da bo "lastnik" referenc sodeloval v konkretnem razpisu). Zakon v tem delu namreč ne nalaga dolžnosti naročniku, da mora takšno ponudbo izločiti, ampak mu zgolj daje to možnost.

Ob upoštevanju ugotovljenega je potrebno revizijske očitke vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo kot neutemeljene zavrniti, saj vlagatelj ni izkazal, da je naročnik ravnal v nasprotju s pravili javnega naročanja, s tem ko je izbranemu ponudniku priznal tehnično sposobnost, kljub dejstvu, da se je izbrani ponudnik skliceval na sposobnost drugega gospodarskega subjekta, pa o tem v svoji ponudbi ni predložil dokazil.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila revizijske očitke, povezane z ocenjevanjem ponudbe izbranega ponudnika in ponudbe vlagatelja po merilih iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je v obravnavanem primeru kot merilo določil naslednje merilo:

"4. MERILO ZA IZBOR PONUDNIKA:

Merilo za izbor ponudnika je ekonomsko najugodnejša ponudba glede na merila, navedena v nadaljevanju. Ponudnik lahko dobi največ 100 točk; največ 60 točk po merilu cena in največ 40 točk po merilu kreativni predlog sejemske postavitve. Ekonomsko najugodnejši ponudnik je tisti, ki zbere največje število točk. V primeru enakega izida najugodnejših ponudb bo izbran ponudnik, ki bo dosegel največ točk pri merilu kreativnega predloga.

Ponudba lahko prejme maksimalno 100 točk.

â"˘ Kreativni predlog sejemske postavitve (40 točk)

A Idejna rešitev atraktivnosti razstavne konstrukcije s strani obiskovalcev 25 točk
B Idejna rešitev za grafike na razstavni konstrukcij 5 točk
C Idejna rešitev postavitve sejemske opreme 5 točk
D Kombinacija uporabljenih materialov 5 točk

Pod A: Kreativni predlog bo ocenjevan na podlagi atraktivnosti, ki bo med obiskovalci spodbujal večjo opaznost naročnika na sledeči način:
25 točk - Kreativni predlog vpliva na večjo opaznost naročnika in prepoznavnost stojnice med mimoidočimi obiskovalci, odlično animira obiskovalce, s tem pa jih vključuje v doživetje, izkustvo. Kreativna idejna zasnova vsebuje zanimivo in smiselno zgodbo ter primeren slogan oz. besedno igro, ki povezuje namen JAPTI in naravo sejmov.
15 točk - Kreativni predlog vpliva na večjo opaznost naročnika in prepoznavnost stojnice med mimoidočimi obiskovalci, vendar obiskovalcev ne animira in jih ne vključuje v doživetje, izkustvo. Kreativna idejna zasnova sicer vsebuje zgodbo in slogan oz. besedno igro, vendar ne povezuje namena JAPTI in narave sejmov.
5 točk - Kreativni predlog le delno vpliva na nekoliko večjo opaznost naročnika in prepoznavnost stojnice med mimoidočimi obiskovalci. Obenem obiskovalcev ne animira in jih ne vključuje v doživetje, izkustvo. Kreativna idejna zasnova ne vsebuje zgodbe niti slogana oz. besedne igre.
0 točk - Kreativni predlog ne vpliva na opaznost naročnika in prepoznavnost stojnice med mimoidočimi obiskovalci, jih tudi ne animira ali vključuje v doživetje, izkustvo. Kreativna idejna zasnova ne vsebuje zgodbe niti slogana oz. besedne igre.

Pod B: Kreativni predlog bo ocenjevan na podlagi predlagane rešitve za uporabljene grafike na razstavni konstrukciji na sledeči način:
5 točk - Grafike se skladajo s celostno grafično podobo tržne znamke Invest Slovenia, so ustvarjalne, kakovostne in povezujejo zgodbo celotne sejemske konstrukcije. Grafike pokrivajo celotno površino sten sejemske konstrukcije in odrejenih delov sejemske opreme, razen delov, ki so na podlagi kreativne zasnove drugače izkoriščeni.
3 točk - Grafike se skladajo s celostno grafično podobo tržne znamke Invest Slovenia, povezujejo zgodbo celotne sejemske konstrukcije, vendar niso ustvarjalne in kakovostne. Grafike pokrivajo celotno površino sten sejemske konstrukcije in odrejenih delov sejemske opreme, razen delov, ki so na podlagi kreativne zasnove drugače izkoriščeni.
1 točk - Grafike se skladajo s celostno grafično podobo tržne znamke Invest Slovenia, vendar niso ustvarjalne, niti kakovostne, poleg tega pa ne povezujejo zgodbe celotne sejemske konstrukcije. Grafike pokrivajo celotno površino sten sejemske konstrukcije in odrejenih delov sejemske opreme, razen delov, ki so na podlagi kreativne zasnove drugače izkoriščeni.
0 točk - Grafike se ne skladajo s celostno grafično podobo tržne znamke Invest Slovenia, niso ustvarjalne, niti kakovostne in ne povezujejo zgodbe celotne sejemske konstrukcije. Grafike ne pokrivajo celotne površine sten sejemske konstrukcije in odrejenih delov sejemske opreme, razen delov, ki so na podlagi kreativne zasnove drugače izkoriščeni.

Pod C: Kreativni predlog bo ocenjevan na podlagi predlagane rešitve postavitve sejemske opreme na sledeči način:
5 točk - Postavitev sejemske konstrukcije in razporeditev opreme na razstavnem prostoru sta inovativni in ustvarjalni, hkrati pa omogočata obiskovalcem najboljši možen pregled razstavljenih projektov. Predlog vključuje vse obvezne elemente sejemske konstrukcije.
3 točk - Postavitev sejemske konstrukcije in razporeditev opreme na razstavnem prostoru sta sicer inovativni in ustvarjalni, vendar ne omogočata obiskovalcem najboljši možen pregled razstavljenih projektov. Predlog vključuje vse obvezne elemente sejemske konstrukcije.
1 točk - Postavitev sejemske konstrukcije in razporeditev opreme na razstavnem prostoru sta sicer inovativni in ustvarjalni, vendar ne omogočata obiskovalcem najboljši možen pregled razstavljenih projektov. Predlog ne vključuje vseh obveznih elementov sejemske konstrukcije.
0 točk - Postavitev sejemske konstrukcije in razporeditev opreme na razstavnem prostoru nista niti inovativni ali ustvarjalni, niti ne omogočata obiskovalcem najboljši možen pregled razstavljenih projektov. Predlog ne vključuje vseh obveznih elementov sejemske konstrukcije.

Pod D: Kreativni predlog bo ocenjevan na podlagi predlagane kombinacije uporabljenih materialov na sledeči način:
5 točk - Predlog sejemske konstrukcije uporablja kakovostne materiale, hkrati pa kombinira udobje in stil.
3 točk - Predlog sejemske konstrukcije uporablja kakovostne materiale, ki so stilsko dovršeni, a ne zagotavljajo udobja.
1 točk - Predlog sejemske konstrukcije uporablja kakovostne materiale, vendar le-ti niso stilsko dovršeni in ne zagotavljajo udobja.
0 točk - Predlog sejemske konstrukcije ne uporablja kakovostnih materialov. Le-ti niso stilsko dovršeni, niti ne zagotavljajo udobja.

Oblikovni predlog bo ocenila 3 članska strokovna komisija, ki jo je imenovala odgovorna oseba naročnika.

â"˘ Cena (60 točk)

Točke za navedeno ceno ponudbe bodo izračunane po formuli:

Tn = Tmax x (Pmin/Ppon)

Tn â??. .. točke za ponudbo;
Tmax â??. maksimalno možno število točk;
Pmin â??.. najnižja ponujena cena;
Ppon â??.. ponujena cena.

Omejitev nelojalne konkurence velja za ponujene vrednosti na podlagi naslednje formule:

Cmin + Cmin Ă" X = Cmin+1,

pri čemer velja: X > 50 % â"ş Cmin = neveljavna ponudba.

Cmin ..... minimalna cena (najnižja ponujena cena),
Cmin+1â??.. naslednja najnižja ponujena cena
X â??â??. delež (odstotek)

V kolikor je razlika v ponujeni ceni med najnižjo in naslednjo najnižjo ponudbo večja za 50 odstotkov vrednosti ponudbe z najnižjo ponujeno ceno, se šteje, da je ponudba z najnižjo ponujeno ceno neveljavna.

Cene morajo biti izražene v evrih in morajo vključevati vse elemente, iz katerih so sestavljene. V cene morajo biti všteti vsi možni rabati, popusti in drugi davki, vključno z davkom na dodano vrednost.
Izbrani ponudnik se zaveže naročniku zagotoviti izvedbo storitev po cenah in pogojih, ki jih je navedel v ponudbi."

Med strankama ni sporno ocenjevanje po merilu cena, ampak po merilu kreativni predlog sejemske postavitve.

Iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila, z dne 25. 3. 2010, izhaja, da so bile vse ponudbe ocenjene kot popolne, ter, koliko točk po obeh merilih skupaj je naročnik dodelil ponudnikom. Za izbranega ponudnika je naročnik v obrazložitvi odločitve še zapisal, da je z razpisanim naročilom iskal inovativne pristope k predstavitvi slovenskega investicijskega okolja in tržnih projektov na specializiranih sejmih v tujini. Koncept, ki ga je naročnik uporabljal do sedaj, je izživet, zato je zahteval, da so materiali kakovostni, konstrukcija pa atraktivna, vizualno privlačna in moderna. Velik pomen je bil dan kreativni zasnovi z zgodbo, ki povezuje naročnikove interese in namen.

Iz spisovne dokumentacije dalje izhaja, da je vlagatelj z vlogo, z dne 1. 4. 2010, naročniku podal zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ker je bil v odločitvi naveden le izbrani ponudnik, ni pa bilo podatka o sestavi komisije in ocenjevanju posameznega ponudnika po kriterijih točkovanja za ceno in za kreativni predlog sejemske postavitve.

Naročnik je dodatno obrazložitev izdal dne 6. 4. 2010. Navedel je, koliko točk je dodelil posameznemu ponudniku, posebej po merilu cena in posebej po merilu kreativni predlog sejemske postavitve. Pri merilu kreativni predlog sejemske postavitve je naročnik še razdelal število prejetih točk posameznega ponudnika, za vsako od podmeril pod točko 2a (Idejna rešitev atraktivnosti razstavne konstrukcije s strani obiskovalcev), 2b (Idejna rešitev za grafike razstavnih konstrukcij), 2c (Idejna rešitev postavitve sejemske opreme) in 2d (Kombinacija uporabljenih materialov). Za izbranega ponudnika je naročnik ponovno zapisal, da je z razpisanim naročilom iskal inovativne pristope k predstavitvi slovenskega investicijskega okolja in tržnih projektov na specializiranih sejmih v tujini. Koncept, ki ga je naročnik uporabljal do sedaj, je izživet, zato je zahteval, da so materiali kakovostni, konstrukcija pa atraktivna, vizualno privlačna in moderna. Velik pomen je bil dan kreativni zasnovi z zgodbo, ki povezuje naročnikove interese in namen.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo izpodbijal ocenjevanje naročnika po merilu kreativni predlog sejemske postavitve, tako pri izbranem ponudniku kot pri svoji ponudbi. Pri tem je po oceni Državne revizijske komisije poskušal po lastni presoji ugotoviti, zakaj naj bi naročnik po tem merilu izbranemu ponudniku dodelil vse točke, medtem ko je vlagatelju dodelil minimalne točke.

Ob tem pa je Državna revizijska komisija ocenila, da vlagatelju ni bila dana možnost učinkovitega pravnega varstva. Naročnik namreč niti v odločitvi o oddaji naročila niti v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, ni opisal oziroma obrazložil način ocenjevanja po merilu kreativni predlog sejemske postavitve oziroma po posameznih podmerilih (2a, 2b, 2c in 2d) v okviru tega merila. Iz slednjih dokumentov ni razvidna aplikacija (uporaba) meril, na način, kot so bila opisana v razpisni dokumentaciji, konkretno pri posameznih ponudbah. Naročnik je npr. za podmerilo 2a v razpisni dokumentaciji navedel, da bo maksimalnih 25 točk prejel kreativni predlog, ki vpliva na večjo opaznost naročnika in prepoznavnost stojnice med mimoidočimi obiskovalci, odlično animira obiskovalce, s tem pa jih vključuje v doživetje, izkustvo. Poleg tega kreativna idejna zasnova vsebuje zanimivo in smiselno zgodbo ter primeren slogan oz. besedno igro, ki povezuje namen JAPTI in naravo sejmov. Naročnik je po tem podmerilu izbranemu ponudniku dodelil vseh 25 točk, vendar ni pojasnil, zakaj. Naročnik tudi ni pojasnil, zakaj je vlagatelj po tem podmerilu prejel le 5 točk, katere naj bi po opisu iz razpisne dokumentacije prejel kreativni predlog, ki le delno vpliva na nekoliko večjo opaznost naročnika in prepoznavnost stojnice med mimoidočimi obiskovalci, obenem obiskovalcev ne animira in jih ne vključuje v doživetje, izkustvo, kreativna idejna zasnova pa ne vsebuje zgodbe niti slogana oz. besedne igre. Naročnik tudi za ostala podmerila po merilu kreativni predlog sejemske postavitve ni pojasnil konkretnega ocenjevanja pri ponudbah. šele v odločitvi o zahtevku za revizijo je navajal posamezna dejstva, ki so povezana z načinom uporabe meril pri ponudbi izbranega ponudnika in ponudbi vlagatelja.

Določba 5. odstavka 48. člena ZJN-2 določa pravilo, da mora naročnik pri ocenjevanju uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena. Temeljno načelo transparentnosti javnega naročanja iz 8. člena pa nalaga obveznost naročnikom, da ponudnika izberejo na pregleden način in po predpisanem postopku.

Iz naročnikovega ocenjevanja ponudb v obravnavanem primeru izhaja netransparentnost in nejasnost, v takšni meri, da ni mogoče objektivno preveriti, ali je bilo ocenjevanje izvedeno skladno z merili iz razpisne dokumentacije, oziroma na način, kot je bil opisano (razdelano) v razpisni dokumentaciji. Naročnik je z navedenim ravnanjem ravnal v nasprotju z ZJN-2 kot tudi z lastnimi pravili iz razpisne dokumentacije, vlagatelju pa ni omogočil učinkovitega pravnega varstva. Naročnikovo ocenjevanje ponudb ne vlagatelju ne Državni revizijski komisiji ni omogočilo presoje objektivnosti ocenjevanja ponudb po merilih. Na takšni podlagi sprejeta odločitev o oddaji naročila je zato v nasprotju s 1. odstavkom 41. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik oddati javno naročilo na podlagi meril, opredeljenih v 48. členu tega zakona.

Državna revizijska komisija je zato že iz navedenih razlogov, na podlagi tretje alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovano v Odločitvi o oddaji javnega naročila, izdani dne 25. 3. 2010, pod št. JN-S-004/2010-POG-4301. Državna revizijska komisija namreč iz zgoraj ugotovljenih razlogov ni mogla meritorno presoditi naročnikovega ocenjevanja po posameznih podmerilih, tudi sicer pa vlagatelj z zahtevkom za revizijo po oceni Državne revizijske komisije ni mogel učinkovito zavarovati svojih pravic oziroma pravnega položaja, saj je naročnik vlagatelju šele v odločitvi o zahtevku za revizijo pojasnjeval konkretne razloge za dodelitev določenega števila točk ponudbi vlagatelja in ponudbi izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija naročnika še opozarja, da bo moral v morebitnem v ponovljenem postopku izvesti ocenjevanje prejetih ponudb, ob upoštevanju meril, kot jih je določil in opisal v razpisni dokumentaciji. Iz določil ZJN-2 izhaja zahteva po takšnem opisu (načinu uporabe) meril, da bo na njegovi osnovi v fazi ocenjevanja ponudb mogoče posamezne ponudbe objektivno vrednotiti (to je brez vpletanja elementov subjektivne presoje). Zahteva po vnaprejšnjem opisu meril pomeni predvsem zahtevo po tem, da se vnaprej določijo in dovolj jasno opišejo elementi oziroma okoliščine, na podlagi katerih bo mogoče (tudi v primeru vloženega revizijskega zahtevka) opraviti objektivno ocenjevanje ponudb. Kolikor načini uporabe meril omogočajo različne interpretacije, se lahko zgodi, da ocenjevanje ni več objektivno. Zato naj naročnik v ponovljenem postopku ocenjevanja ponudb presodi, ali merila v obravnavanem primeru, na način, kot so opisana in ovrednotena v razpisni dokumentaciji, omogočajo objektivno vrednotenje (ocenjevanje) ponudb.

Ker vlagatelj in naročnik nista zahtevala povračila stroškov, nastalih z revizijo, Državna revizijska komisija o stroških ni odločila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 14. 6. 2010



mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- JAVNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PODJETNIšTVO IN TUJE INVESTICIJE, Verovškova ulica 60, Ljubljana
- K.R.E.S., d.o.o., Gosposvetska 8, Ljubljana
- FUTURISTIČNI MARKETING, d.o.o., Podutiška cesta 92, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran