Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-105/2010 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

    Številka: 018-105/2010-14
    Datum sprejema: 9. 6. 2010

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Nataše Jeršič kot članic, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup PACS/RIS sistema za Splošno bolnišnico Slovenj Gradec po pritožbi, ki jo je vložil vlagatelj Interexport, d. o. o., Potok pri Komendi 12, Komenda, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje pooblaščenega naročnika Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), 9. 6. 2010

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802, sklic 11 16110-7111290-01810510, pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000 eurov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

    Obrazložitev:

    Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji za nakup PACS/RIS sistema za Splošno bolnišnico Slovenj Gradec z "Odločitvijo o oddaji naročila" št. V01-10/B z dne 22. 2. 2010 sodelujoča ponudnika obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Meditrade, d. o. o., Središka ulica 21, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Po prejemu dokumenta št. V01-10/B z dne 4. 3. 2010, s katerim naročnik vlagatelja obvešča, da je že odločitev o oddaji javnega naročila vsebovala potrebno obrazložitev, prejemu elektronske pošte z dne 9. 3. 2010, ki ji je bila kot priloga pripet dokument "Poročilo o dopolnitvah ponudbe in predstavitvi sistema PACS/RIS, Ponudnik: Interexport d.o.o.", in vpogledu v dokumentacijo (zapisnik z dne 12. 3. 2010) je vlagatelj 15. 3. 2010 vložil zahtevek za revizijo, s katerim primarno predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in sledečih odločitev, podrejeno pa razveljavitev "dokumenta št. V01-10/B z dne 4. 3. 2010" in hkrati zahteva, da mu naročnik izda dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in omogoči vpogled v dokumentacijo v zahtevanem obsegu. Vlagatelj je priglasil tudi stroške. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik prekršil tretji odstavek 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2), ker mu tudi na izrecno zahtevo ni obrazložil razlogov za izločitev njegove ponudbe. Vlagatelj sicer ugotavlja, da mu je naročnik naknadno (9. 3. 2010) po elektronski pošti posredoval poročilo o dopolnitvah ponudbe in predstavitvi ponujenega sistema, vendar pa izpostavlja, da tega poročila ni mogoče šteti za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, saj bi mu bil okrnjen desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo, poročilo pa tudi ne kaže, da bi vlagatelj ne izpolnjeval zahtev. Vlagatelj iz previdnosti izpodbija tudi navedbe v tem poročilu. Vlagatelj navaja, da mu je naročnik omogočil vpogled zadnji delovni dan pred iztekom roka za vložitev zahtevka za revizijo, na samem vpogledu pa mu ni dovolil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, razen v delu, ki se nanaša na ceno, prav tako pa mi ni dovolil vpogleda v vprašanja, ki jih je naročnik naslavljal na izbranega ponudnika v postopku s pogajanji. Vlagatelj zato zatrjuje kršitev 22. člena ZJN-2.

    Naročnik je s sklepom z dne 30. 3. 2010 zahtevek za revizijo zavrgel. Zoper to odločitev je vlagatelj 6. 4. 2010 vložil pritožbo, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-065/2010-4 z dne 14. 4. 2010 ugodila in razveljavila odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo. Odločitev o stroških za pritožbo je Državna revizijska komisija pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo.

    Naročnik je s sklepom z dne 29. 4. 2010 zahtevek za revizijo zavrnil in pojasnil, da je iz poročila, ki ga je posredoval vlagatelju, razvidno, da je naročnikova komisija ugotovila, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, ker ne izpolnjuje treh pogojev iz točke 3.3, vezanih na funkcionalne lastnosti sistema (1. knjiga razporejanja mora omogočati tudi rezervacijo terminov po telefonu, 2. zapisovanje izvidov mora biti omogočeno na več načinov in 3. omogočeno mora biti označiti zapise posameznih bolnikov kot zaupne ter dostopne le ožjemu krogu uporabnikov), saj je vlagatelj pri predstavitvi sistema oziroma pojasnjevanju izjavil, da teh funkcionalnosti sistem nima implementiranih. Naročnik tudi opozarja, da so vlagateljeve navedbe glede vsebine razpisne dokumentacije prepozne v smislu šestega odstavka 12. člena ZRPJN. Naročnik navaja, da je vlagatelju dal vse potrebne podatke glede odločitve o njegovi ponudbi, kasnejša predložitev poročila po elektronski pošti pa je bila v zakonskih časovnih okvirih in vlagatelju tudi ni ovirala vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik zavrača očitane kršitve 22. člena ZJN-2 in navaja, da je upošteval izjavo o zaupnosti podatkov, ki jo je dal izbrani ponudnik. Naročnik tudi zavrača vlagateljeve pomisleke glede nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika in navaja, da je v razpisni dokumentaciji dopustil, da ponudnik opravi integracijo ponujenega sistema z obstoječim sistemom HIS pri naročniku.

    Vlagatelj je z dopisom z dne 5. 5. 2010, v katerem obsežno oporeka odločitvi o zahtevku za revizijo, zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

    Naročnik je 10. 5. 2010, 14. 5. 2010, 18. 5. 2010, 19. 5. 2010 in 21. 5. 2010 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

    Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija skladno z 22. in s 23. členom ZRPJN sklenila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Ker je naročnik začel izvajati postopek s pogajanji pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010; v nadaljevanju: ZJN-2B), se skladno z drugim odstavkom 58. člena ZJN-2B postopek oddaje konkretnega javnega naročila izvede po dosedanjih predpisih, tj. po ZJN-2, ne da bi upoštevali ZJN-2B.

    Skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če ZJN-2 in ZRPJN ne določata drugače. V prvem odstavku 12. člena ZRPJN je nadalje določeno, da je po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti in da mora biti zahtevek za revizijo obrazložen. Pravilo v zvezi z vlaganjem zahtevka za revizijo določa še ZJN-2, in sicer v tretjem odstavku 79. člena ZJN-2, da od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z ZRPJN. Vlagatelj, ki se ne strinja z meritorno odločitvijo naročnika o zahtevku za revizijo (16. člen ZJN-2), lahko zahteva, da o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). Naročnik in Državna revizijska komisija pri reševanju zahtevka za revizijo ugotavljata tudi dejansko stanje, saj mora vlagatelj tudi predstaviti relevantna dejstva in dokaze, ki po njegovem kažejo na to, da je podana kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (gl. 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN).

    Ni sporno, da je vlagatelj sodeloval v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo in izpodbija več naročnikovih ravnanj v postopku oddaje javnega naročila (npr. odločitev, da naročnik ne izvede pogajanj o ceni tudi z vlagateljem; odločitev, da naročnik javno naročilo odda izbranemu ponudniku; odločitev, da naročnik vlagatelju izda dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila v domnevno spornem obsegu; odločitev, da naročnik vlagatelju omogoči vpogled v dokumentacijo v domnevno spornem obsegu). Za nobeno izmed teh ravnanj naročnika ne ZJN-2 ne ZRPJN ne določata, da zoper njih ni mogoče vložiti zahtevka za revizijo. Da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, s katerimi izpodbija naročnikova ravnanja v postopku javnega naročanja, ni sporno niti samemu vlagatelju. In vlagatelju tudi ni sporno, da v primeru neuspeha z meritorno presojo zahtevka za revizijo pred naročnikom lahko predlaga, da o zahtevku za revizijo odloči tudi Državna revizijska komisija. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo jasno postavlja predlog, da bodisi naročnik bodisi Državna revizijska komisija odločita na način, kot ga predlaga vlagatelj. Tako naročnik (gl. 16. člen ZRPJN) kot Državna revizijska komisija (gl. 23. člen ZRPJN) lahko v postopku revizije ravnata le kasatorično (razveljavita odločitev, ki jo je naročnik sprejel v postopku oddaje javnega naročila). Vlagatelj dostop do pravnega varstva torej ima in ga je imel. Drugo vprašanje pa je, ali je zahtevek za revizijo utemeljen po vsebini.

    Z revizijo po ZRPJN se nadzira zakonitost ravnanj naročnika v postopkih oddaje javnih naročil, pri čemer so ravnanja naročnika opredeljena v predpisih o javnih naročilih. Obvezna ravnanja naročnika (kot je obravnavani naročnik) pri javnem naročanju so kot temeljno določena v ZJN-2 (prvi odstavek 1. člena ZJN-2).

    Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da je že npr. v zadevah št. 018-154/2004 in 018-163/2004 pojasnila, da "revizijski postopek ni namenjen temu, da se zatrjujejo objektivne kršitve, temveč kršitve, ki lahko konkretnemu vlagatelju v konkretnem primeru povzročijo škodo v postopku oddaje javnega naročila (9. člen ZRPJN)". Podobno navaja tudi teorija (Aleksij Mužina, Revizija javnih naročil, Legat, Ljubljana, 2005, str. 90âˆ"91): "Pravno varstvo ponudnikov ni namenjeno uveljavljanju nekih objektivnih kršitev v postopku, ki ne morejo biti vzrok kakršni koli škodi (t. i. objektivne kršitve), temveč uveljavljanju pravne zaščite svojega pravnega položaja. â?? Takšna strožja dikcija preprečuje, da bi zahtevek za revizijo dobil naravo actio popularis ter obenem utrjuje osnovni namen, ki je v zaščiti interesa potencialnega ponudnika, da se na enakopravnih osnovah poteguje za izvedbo javnega naročila, ne da bi ga pri tem ovirale zlorabe in samovolja naročnika."

    Iz dokumentacije je razvidno, da je naročnik izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave, pri čemer se je skliceval na prvi odstavek 29. člena ZJN-2. Upoštevajoč obrazložitev iz "Sklepa o prekinitvi postopka javnega naročanja" z dne 13. 1. 2010 je mogoče ugotoviti, da se je naročnik dejansko skliceval na 1. točko prvega odstavka 29. člena ZJN-2, saj da je v odprtem postopku prejel nepravilne ponudbe. Pri oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave naročnik upošteva 91. člen ZJN-2. Slednji člen naročnika napotuje na ravnanje v skladu z 89. členom ZJN-2:
    "(1) Naročnik ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, po pregledu ponudb povabi k pogajanjem v skladu s prvim odstavkom 85. člena tega zakona. Povabilo mora vsebovati vsaj podatke iz prvega odstavka 87. člena tega zakona.
    (2) Naročnik se pogaja s ponudniki o vseh pogojih za izvedbo naročila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejše ponudbe, ob uporabi v naprej določenih meril.
    (3) Naročnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi.
    (4) Naročnik po zaključenih pogajanjih od ponudnikov zahteva predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih. V primeru, da naročnik postopek s pogajanji opravi v več zaporednih fazah, velja navedeno za vsako fazo posebej."

    "Postopek s pogajanji" pomeni tisti postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo (25. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

    "Kandidat" je tisti, ki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji ali v konkurenčnem dialogu na podlagi naročnikovega povabila k sodelovanju izkaže interes (10. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

    "Ponudnik" je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba, ki ponuja izvedbo gradenj, storitev in/ali dobavo blaga in odda ponudbo (15. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

    Naročnik je vlagatelja in izbranega ponudnika z dopisoma z dne 14. 1. 2010 seznanil s "poročilom o pregledu ponudb" (oktober 2009) in ju pozval, naj v "skladu s poročilom o pregledu ponudbe najkasneje do 20.01.2010 posredujet[a] pisne dopolnitve". Iz teh poročil (oktober 2009) je razvidno, da je naročnik tako vlagatelju kot izbranemu ponudniku sporočil enako, in sicer, da "po pregledu razpisne dokumentacije in glede na postavljena merila pri ocenjevanju ponudb (14. člen navodil za izdelavo ponudbe) ugotavljam[o], da ponudba ne izpolnjuje vseh, v tehničnem opisu zahtevanih značilnosti in zato ni ustrezna". Naročnik je tako vlagatelju kot izbranemu ponudniku v razdelku "Poročilo o pregledu ponudb" navedel tako pozitivne kot negativne vidike predložene ponudbe v odprtem postopku, pri čemer je obema med drugim predstavil, da "želi[mo] dodatno obrazložitev- odgovore na zastavljena vprašanja" in "tudi predstavitev- prikaz delovanja sistema". Naročnik je tako vlagatelju kot izbranemu ponudniku navedel, da "kljub temu, da sama ponudba v tej fazi JN ni izpolnjevala vseh, v tehničnih pogojih zahtevanih značilnosti pa dopuščamo možnost, da bi lahko bil ponujeni sistem PACS/RIS ob ustreznih tehničnih dopolnitvah in prilagoditvah za nas ustrezen". Naročnik je v razdelku "Potrebne dopolnitve tehnične specifikacije" vlagatelja in izbranega ponudnika vprašal enako: "Ali lahko v okviru ponujene cene sistem tehnično ustrezno dopolnite tako, da bo v skladu z našimi zahtevami iz RD"" V nadaljevanju tega razdelka je naročnik tako vlagatelju kot izbranemu ponudniku navedel, katera je "manjkajoča oprema" v ponudbi (izbranemu ponudniku pa je navedel še, katera je "oprema, ki ni v skladu s tehničnimi pogoji RD"), obema pa je znotraj razdelka "Potrebujemo dopolnitve- odgovore na vprašanja" zastavil večje število vprašanj glede same vsebine ponudb.

    Iz določb ZJN-2 je razvidno, da se naročnik v postopku s pogajanji pogaja o vseh pogojih za naročilo, vendar pa (tudi upoštevajoč prvi odstavek 80. člena ZJN-2) javnega naročila ne more oddati gospodarskemu subjektu, ki ne izpolnjuje pogojev.

    Vlagatelj izpostavlja, da je naročnik kršil ne le predpise o javnih naročilih, ampak tudi druge predpise.

    Ker pri izvajanju javnega naročanja ne gre za izvajanje oblastne funkcije (prim. odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-169/00-33 z dne 14. 11. 2002, točka 10 in U-I-238/07-52 z dne 2. 4. 2009, točka 36), a fortiori velja, da javno naročanje ne predstavlja niti sodnega dejanja.

    Vlagatelj se sklicuje na to, da je naročnik kršil 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94; v nadaljevanju: EKČP), ker naj bi vlagatelju ne zagotovil zadostne obveščenosti o razlogih za sprejem odločitve o oddaji javnega naročila. Vprašanje je sicer, ali je v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila sploh mogoče uveljavljati kršitev EKČP, vendar tudi v primeru, da bi to bilo mogoče, bi bilo treba ugotoviti, da bi bil očitek vlagatelja o kršitvi 6. člena EKČP neutemeljen, saj je uporaba 6. člena EKČP odvisna od tega, ali obstaja spor o pravici, ki jo priznava nacionalno pravo (dispute ("contestation") over a "right" which can be said, at least on arguable grounds, to be recognised under domestic law; gl. npr. sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Terra Woningen B.V. proti Nizozemski št. 20641/92 z dne 17. 12. 1996, točka 52, Gustafsson proti švedski št. 15573/89 z dne 25. 4. 1996, točka 63 in Acquaviva proti Franciji št. 19248/91 z dne 21. 11. 1995, točka 46). Postopek oddaje javnega naročila pa ne predstavlja reševanja spora o pravici, ki jo priznava nacionalno pravo. Postopek oddaje javnega naročila je lahko kvečjemu razlog, da nastane nek "spor" (s tem pa se Državna revizijska komisija niti ne opredeljuje do tega, ali bi šlo za spor, kot ga opredeljuje Evropsko sodišče za človekove pravice). Naročnik v postopku oddaje javnega naročila pa tudi ne nastopa v vlogi sodišča, kot ga določa 6. člen EKČP. O sporu, ki izvira iz postopka oddaje javnega naročila, se odloča v postopku pravnega varstva, ki ga določa ZRPJN.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preizkusila vlagateljev očitek, da mu naročnik ni zagotovil zadostne obveščenosti o razlogih za sprejem odločitve o oddaji javnega naročila, upoštevaje predpise o javnih naročilih, ki opredeljujejo dolžnosti naročnika glede obveščanja udeležencev o razlogih za sprejem odločitve o oddaji javnega naročila (prim. 1. člen ZRPJN).

    Skladno s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila, ki jo mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo, o njej pa mora pisno obvestiti ponudnike. Že iz te določbe ZJN-2 je razvidno, da mora naročnik v zvezi z odločitvijo o oddaji javnega naročila zagotoviti obveščenost sodelujočih gospodarskih subjektov. Korektiv naročnikovi opustitvi predpisanih ravnanj je institut iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, ki omogoča sodelujočemu gospodarskemu subjektu (oziroma ponudniku), da zahteva izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 je razvidno, da naj bi obveščanje ponudnikov v zvezi z odločitvijo o oddaji javnega naročila obsegalo njihovo seznanitev z razlogi za zavrnitev ponudb in prednostmi sprejete ponudbe. ZJN-2 v tretjem odstavku 79. člena sicer ne omenja, kako je z obveščanjem kandidatov, vendar ne more biti sporno, da je treba ZJN-2 interpretirati tako, da imajo tudi kandidati pravico do seznanitve z določenimi informacijami, in sicer s tistimi, ki se nanašajo na zavrnitev njihove prijave (prim. 16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 v povezavi s pravico ponudnikov, da se seznanijo z razlogi za zavrnitev ponudbe).

    Da je seznanitev kandidatov z razlogi za zavrnitev njihovih prijav ter ponudnikov z razlogi za zavrnitev njihovih ponudb in prednostmi izbrane ponudbe pomembna, je razvidno tudi iz tega, da je Direktiva št. 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L 335/31 z dne 20. 12. 2007; v nadaljevanju: Direktiva 2007/66/ES), ki bi jo morale države članice prenesti v nacionalno ureditev do 20. 12. 2009 (3. člen Direktive 2007/66/ES), v Direktivo 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L 395 z dne 30. 12. 1989, str. 33âˆ"35; posebna izdaja v slovenščini: poglavje 06 zvezek 01 str. 246âˆ"248) vključila 2.a člen. Slednji člen zahteva, da sporočilo o odločitvi o oddaji naročila vsakemu zadevnemu ponudniku in kandidatu spremlja tudi povzetek ustreznih razlogov, navedenih v členu 41(2) Direktive 2004/18/ES [tj. Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134 z dne 30. 4. 2004, str. 114-240, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 06 zvezek 07 str. 132âˆ"262) s spr.] (glede obveščanja kandidatov: vsakega neuspešnega kandidata o razlogih za zavrnitev njegove prijave (prva alinea); glede obveščanja ponudnikov: vsakega neuspešnega ponudnika o razlogih za zavrnitev njegove ponudbe, vključujoč razloge v zvezi s primeri iz odstavkov 4 in 5 člena 23 Direktive 2004/18/ES, razloge za njegovo odločitev o neenakovrednosti, ali za svojo odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo izvedbenih ali funkcionalnih zahtev (druga alinea), vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo, o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali strank okvirnega sporazuma (tretja alinea)), ob upoštevanju določb člena 41(3) Direktive 2004/18/ES (katere informacije se lahko izpustijo). Zadevni kandidati so tisti, ki jim naročnik ni zagotovil informacij o zavrnitvi njihovih prošenj pred objavo odločitve o oddaji naročila zadevnim ponudnikom. Zadevni ponudniki so tisti, ki niso bili dokončno izključeni. Izključitev je dokončna, če je bil zadevni ponudnik o njej obveščen in jo neodvisni revizijski organ šteje za zakonito ali pa izključitev ne more več biti predmet revizijskega postopka.

    Iz navedenega torej izhaja, da mora vsak naročnik odločitev o oddaji naročila (kot eno najpomembnejših odločitev naročnika, sprejeto v postopku oddaje javnega naročila) obrazložiti ter navesti ugotovitve in razloge zanjo. Odločitev o oddaji naročila morajo tako spremljati ustrezne informacije ponudnikom (ugotovitve in razlogi zanjo), ki so bistvenega pomena pri uveljavljanju pravnega varstva v revizijskem postopku, med drugim tudi povzetek ustreznih razlogov za zavrnitev ponudb neuspešnih ponudnikov. Obrazložitev odločitve o oddaji naročila mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne (prim. št. 018-071/2010).

    Vendar pa ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve o oddaji naročila vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti (detajle) posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve o oddaji naročila. Zadostuje, da so v povezavi z odločitvijo strnjeno, vendar jasno in upoštevno, določena glavna pravna in dejanska dejstva, torej, da odločitev o oddaji naročila (kot je bilo to poudarjeno že v predhodnem odstavku tega sklepa) spremljajo ustrezne informacije ponudnikom (ugotovitve in razlogi zanjo), ki so bistvenega pomena pri uveljavljanju pravnega varstva v postopku revizije, med drugim tudi povzetek ustreznih razlogov za zavrnitev ponudb neuspešnih ponudnikov. Ali je povzetek ustreznih razlogov (obrazložitev) v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, in sicer glede na kontekst sprejetja odločitve o oddaji naročila in celoto pravnih pravil, ki urejajo področje javnega naročanja (prim. št. 018-071/2010).

    Predhodno navedeno (po analogiji) velja tudi v primeru seznanjanja kandidatov.

    Ker vlagatelj ni sodeloval pri oblikovanju končne cene, saj ga naročnik na to ni povabil, je sicer vprašljivo, ali je vlagatelja treba obravnavati kot ponudnika, saj bi bil primernejši izraz kandidat (arg. 10. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Vlagatelj v postopku s pogajanji ni predložil ponudbe, ampak je treba šteti, da je sodeloval s prijavo. Vendar je ponudba iz odprtega postopka (skupaj s ceno) predstavljala podlago za to, da je naročnik izvajal postopek s pogajanji tudi z vlagateljem.

    V postopku s pogajanji sta sodelovala le vlagatelj in izbrani ponudnik.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. V01-10/B z dne 22. 2. 2010 in ugotovila, da je naročnik opredelil, katero ponudbo je izbral, hkrati pa je pojasnil potek postopka oddaje javnega naročila in se opredelil do obeh prejetih ponudb (oziroma ponudbe izbranega ponudnika in vlagateljeve prijave), pri čemer je tudi navedel katera je končna ponudbena cena izbrane ponudbe. Naročnik je o vlagateljevi "ponudbi" zapisal, da "glede na prejete dopolnitve in na predstavitvi pridobljena pojasnila in odgovore ponujeni sistem ponudnika Interexport, d.o.o. ne izpolnjuje vseh, v razpisni dokumentaciji zahtevanih tehničnih pogojev, zato je ponudba neprimerna". Državna revizijska komisija ugotavlja, kar ne nazadnje ni sporno niti vlagatelju, da je naročnik obvestil vlagatelja o izidu postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik navedel, da je vlagateljeva "ponudba" neprimerna (očitno v smislu iz 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2), saj ponujeni sistem ne izpolnjuje vseh tehničnih pogojev, določenih v razpisni dokumentacije, vendar pa se pridružuje vlagatelju, da je bil upravičen zahtevati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in da je bil naročnik dolžan pojasniti, katerih tehničnih pogojev sistem, ki ga je ponudil vlagatelj, ne izpolnjuje. Iz razpisne dokumentacije (že odprtega postopka oddaje javnega naročila) izhaja, da naročnik ni določil samo ene tehnične lastnosti razpisanega predmeta (ko bi bila na podlagi naročnikove navedbe možna vsaj neka določljivost razloga za neprimernost ponujenega predmeta), ampak je tehničnih lastnosti razpisanega predmeta večje število. Tudi iz vabila na predstavitev delovanja ponujenega sistema z dne 2. 2. 2010 je razvidno, da je naročnik zanimala predstavitev večjega števila funkcij ponujenega sistema. Zato je na podlagi naročnikove navedbe, da ponujeni sistem ne izpolnjuje vseh tehničnih pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, nemogoče zaključiti, ali je naročnik ugotovil, da ponujeni sistem ne izpolnjuje le enega tehničnega pogoja ali pa morda dveh, več ali celo vseh tehničnih pogojev. Naročnik je torej z navedbo, da ponujeni sistem "ne izpolnjuje vseh, v razpisni dokumentaciji zahtevanih tehničnih pogojev" in da je zato "ponudba nepopolna", vlagatelju predstavil samo neko splošno ugotovitev, ki pa je zaradi svoje nedoločnosti vlagatelj tudi ni mogel uspešno preizkusiti. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da bi moral naročnik v odgovoru na zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila ("Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila ter dovolitev vpogleda v dokumentacijo postopka" št. V01-10/B z dne 4. 3. 2010, ki jo je vlagatelju vročil 5. 3. 2010) vlagatelju pojasniti, kateri konkretni tehnični pogoji (oziroma konkretne tehnične zahteve) so tisti, ki jih ponujeni sistem ni izpolnjeval. Tega se je očitno zavedal tudi naročnik, saj je vlagatelju naknadno, in sicer 9. 3. 2010, po elektronski pošti posredoval "še prilogo" (in sicer "Poročilo o dopolnitvah ponudbe in predstavitvi sistema PACS/RIS, Ponudnik: Interexport d.o.o." z dne 16. 2. 2010) "k dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila", iz katere je razvidno, kako je naročnik ugotavljal primernost (in s tem popolnost) vlagateljeve "ponudbe". Naročnik je vlagatelju torej ne glede na svoje stališče v "Dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila ter dovolitev vpogleda v dokumentacijo postopka" št. V01-10/B z dne 4. 3. 2010 posredoval še dodatne informacije.

    Vlagatelj ima sicer prav, ko navaja, da se je naročnik v "Dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila ter dovolitev vpogleda v dokumentacijo postopka" št. V01-10/B z dne 4. 3. 2010 skliceval na dokument št. 4110-105/2008-37, ki ne predstavlja številke dokumenta, s katerim je naročnik ponudnikom sporočil odločitev o oddaji javnega naročila. Vendar pa Državna revizijska komisija po vpogledu v dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik pravilno zapisal datum, kdaj je sprejel odločitev o oddaji naročila, in sicer 22. 2. 2010. Sporna številka (tj. 4110-105/2008-37) je številka sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila. To dejstvo pa je razvidno tako iz "uvoda" odločitve o oddaji naročila kot tudi "uvoda" "Dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ter dovolitev vpogleda v dokumentacijo postopka" št. V01-10/B z dne 4. 3. 2010. Zato gre pri zapisu sporne številke kvečjemu za napako v zapisu, ki pa oceni Državne revizijske komisije v ničemer ne more vplivati na razumevanje, da se je naročnik v "Dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila ter dovolitev vpogleda v dokumentacijo postopka" št. V01-10/B z dne 4. 3. 2010 skliceval na "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. V01-10/B z dne 22. 2. 2010.

    Bistveni namen obveščanja kandidatov in/ali ponudnikov (odločitev o oddaji javnega naročila in dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila) ni v tem, kakšno obliko naj ima dokument, s katerim naročnik obvešča gospodarske subjekte, ampak v tem, da se gospodarski subjekti lahko seznanijo z informacijami o postopku oddaje javnega naročila. Da pa se je vlagatelj seznanil z informacijami o postopku oddaje javnega naročila, dejansko ni sporno niti vlagatelju samemu, saj navaja tudi domnevne kršitve, s katerimi se je lahko seznanil šele po prejemu elektronske pošte z dne 9. 3. 2010. Skladno s prvim odstavkom 65. člena ZJN-2 pa lahko naročnik informacije pošilja tudi v elektronski obliki.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagatelju na vpogledu (zapisnik z dne 12. 3. 2010) navedel, da rok za vložitev zahtevka za revizijo začne teči od "dneva prejema dodatne obrazložitve oddaje naročila z dne 04.03.2010". Če je treba šteti, da je naročnik imel v mislih prejem "Dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ter dovolitev vpogleda v dokumentacijo postopka" št. V01-10/B z dne 4. 3. 2010 po pošti 5. 3. 2010 in ne prejema "Dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ter dovolitev vpogleda v dokumentacijo postopka" št. V01-10/B z dne 4. 3. 2010 po elektronski pošti 9. 3. 2010 (k elektronski pošti namreč ni bilo kot priponka pripeto samo "Poročilo o dopolnitvah ponudbe in predstavitvi sistema PACS/RIS, Ponudnik: Interexport d.o.o." z dne 16. 2. 2010, ampak je bila kot priponka pripeta tudi "Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila ter dovolitev vpogleda v dokumentacijo postopka" št. V01-10/B z dne 4. 3. 2010), je treba pritrditi vlagatelju, da bi vlagatelj imel po prejemu "Dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ter dovolitev vpogleda v dokumentacijo postopka" št. V01-10/B z dne 4. 3. 2010 po elektronski pošti 9. 3. 2010 manj kot 10 dni za vložitev zahtevka za revizijo (upoštevajoč prvi odstavek 12. člena ZRPJN v povezavi s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2). Vendar iz zapisnika z dne 12. 3. 2010 ni mogoče zaključiti, da bi se naročnikovo pojasnilo nanašalo izključno na prejem "Dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ter dovolitev vpogleda v dokumentacijo postopka" št. V01-10/B z dne 4. 3. 2010 po pošti 5. 3. 2010. Kljub temu pa je treba dodati, da tudi v primeru interpretacije, da je naročnik na zapisnik z dne 12. 3. 2010 pojasnil, da teče rok od prejema "Dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ter dovolitev vpogleda v dokumentacijo postopka" št. V01-10/B z dne 4. 3. 2010 po pošti 5. 3. 2010, vlagatelj ne izkazuje, kako oziroma zakaj bi bil dejansko prikrajšan v pravici do uveljavljanja pravnega varstva. Vlagatelj namreč zgolj izpostavi, da bi imel krajši rok za vložitev zahtevka za revizijo, vendar ne navaja nič konkretnega, kar bi kazalo na oškodovanje v pravici do pravnega varstva. Vlagatelj namreč (v III. točki zahtevka za revizijo) niti ne zatrjuje, da je želel uveljavljati kakšno konkretno kršitev ali pa da bi navedel kakšno dejstvo in predlagal dokaz, s katerimi bi utemeljeval kakšno konkretno kršitev, pa mu je zmanjkalo časa za pripravo zahtevka za revizijo v tem delu. Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v V. točki) sicer izpostavlja kratek rok, vendar v drugačnem kontekstu. Vlagatelj v V. točki zahtevka za revizijo izpostavlja dejstvo, kdaj mu je naročnik omogočil vpogled v dokumentacijo, vendar pravzaprav sploh ni sporno, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled še pred potekom 10-dnevnega roka za vložitev zahtevka za revizijo tudi v primeru, če štejemo, da se naročnikovo pojasnilo o štetju roka, danega na zapisnik z dne 12. 3. 2010, nanaša na štetje od prejema "Dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ter dovolitev vpogleda v dokumentacijo postopka" št. V01-10/B z dne 4. 3. 2010 po pošti 5. 3. 2010. Poleg tega pa tudi samo sklicevanje na datume, ko je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v dokumentacijo, tudi ne prikaže nič konkretnega o tem, da bi bil vlagatelj samo zaradi datumov, na katere so se zgodili posamezni dogodki, prikrajšan pri uveljavljanju pravice do pravnega varstva. Vlagatelj namreč kljub sklicevanju na datume v V. točki zahtevka za revizijo ne zatrjuje, da so ti datumi vplivali na možnost uveljavljanja pravnega varstva, ne pojasni pa niti, kako naj bi vanjo posegli.

    "Poročilo o dopolnitvah ponudbe in predstavitvi sistema PACS/RIS, Ponudnik: Interexport d.o.o." z dne 16. 2. 2010 je sestavljeno tako, da je strokovna komisija, ki je sodelovala na predstavitvi ponujenih sistemov, zabeležila svoje ugotovitve. Iz tega zapisnika je razvidno, da je strokovna komisija odločila, da je treba ob "predstavitvi sistema razjasniti vsa odprta vprašanja glede delovanja sistema PACS/RIS" (1. točka), in da je na prejete odgovore pri predstavitvi ponujenega sistema na "odprta vprašanja" dajala "mnenja članov komisije". V treh primerih je strokovna komisija dala "mnenje članov komisije", da "zahtevani pogoj ni izpolnjen", v enem primeru je navedla, da "pogoj bi lahko bil izpolnjen, v kolikor bi ponudnik nudil vsaj 7 licenc za radiologe (pisnih zagotovil o tem nismo prejeli)", v še enem primeru je navedla, da "ponujeni urni obseg izobraževanja je skromen in dvomimo, da bo zadoščal" in v še enem primeru je navedla, da "zahtevani pogoj je izpolnjen le delno in v omejenem obsegu". Podlago za dopolnjevanje in pojasnjevanje je predstavljala ponudba, ki jo je vlagatelj predložil v odprtem postopku oddaje javnega naročila.

    Ker je naročnik zahteval, da mora ponujeni sistem zadostiti tako zahtevam glede strojne kot programske opreme, Državna revizijska komisija ocenjuje, da so neutemeljene vlagateljeve navedbe o kontradiktornosti tega poročila. Četudi naj bi iz točke 1.1 tega poročila izhajalo, da je naročnik ugotovil, da "ponujene so bile vse zahtevane tehnične dopolnitve strojne opreme v sklopu predhodno ponujene cene", je iz tega razvidno, da se je naročnik kvečjemu opredelil do tega, da je vlagatelj navedel, katera strojna oprema je v ponujenem sistemu na razpolago, iz tega pa še nič ne izhaja glede programske opreme. Hkrati pa taka naročnikova navedba tudi še nič ne pove o drugih zahtevah naročnika, ki niso povezana z vprašanjem obstoja strojne in programske opreme (npr. izobraževanje uporabnikov).

    Ker oblika dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila v ZJN-2 ni konkretno določena, vlagatelj pa se je z nespornim prejemom "Poročila o dopolnitvah ponudbe in predstavitvi sistema PACS/RIS, Ponudnik: Interexport d.o.o." z dne 16. 2. 2010 lahko seznanil s podatki v zvezi z naročnikovim ravnanjem z vlagateljevo "ponudbo", Državna revizijska komisija ne more zaključiti, da bi naročnik vlagatelju ne zagotovil seznanitve s potekom postopka oddaje javnega naročila in z ravnanji z vlagateljevo "ponudbo". Iz vpogleda v zahtevek za revizijo pa je treba kot nesporno dejstvo tudi ugotoviti, da vlagatelj celo oporeka vsebini tega poročila. To pa tudi kaže na to, da se je vlagatelj seznanil z razlogi, ki jih je naročnik uveljavljal glede neprimernosti ponujenega sistema.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi tudi v primeru, da bi se kot utemeljene izkazale vlagateljeve navedbe, da se ne more braniti v primeru naročnikovih ugibanj, pomislekov in dvomov, pa ni sporno, da je strokovna komisija v treh primerih izrecno zapisala, da pogoj ni izpolnjen, v enem primeru pa je zapisala, da je pogoj izpolnjen le delno. Že v primeru, da bi se izkazalo, da je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, ko je ocenil, da ponujeni sistem ne izpolnjuje enega izmed tehničnih pogojev, bi bil upravičen postopek s pogajanji z vlagateljem zaključiti, ne da bi ga povabil k oblikovanju končne cene.

    Med naročnikom in vlagateljem ni sporno, da se je vlagatelj udeležil predstavitve ponujenega sistema in da je vlagatelj odgovarjal na posamezna naročnikova vprašanja. Sporno pa med njima dejansko tudi ni, da je vlagatelj naročniku posredoval odgovore na poziv z dne 14. 1. 2010.

    Podlago za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave je predstavljal neuspešno zaključen odprti postopek oddaje javnega naročila. Na podlagi "poročila o pregledu ponudb" (oktober 2009), s katerim je naročnik seznanil vlagatelja in izbranega ponudnika po izdaji "Sklepa o prekinitvi postopka javnega naročanja" z dne 13. 1. 2010, je naročnik vlagatelja in izbranega ponudnika z dopisom z dne 14. 1. 2010 pozval, naj v "skladu s poročilom o pregledu ponudbe najkasneje do 20.01.2010 posredujet[a] pisne dopolnitve". Iz tega dopisa ni razvidno, da bi naročnik spreminjal tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije iz odprtega postopka. Tega vlagatelj tudi ne zatrjuje. Tudi iz vabila na predstavitev delovanja ponujenega sistema z dne 2. 2. 2010 ni razvidno, da bi naročnik spreminjal tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije iz odprtega postopka. Tega vlagatelj tudi ne zatrjuje. Podlago za presojo, ali ponujeni sistemi izpolnjujejo tehnične pogoje (zahteve), je torej treba iskati tudi v razpisni dokumentaciji iz odprtega postopka, saj so morali gospodarski subjekti izkazovati, da ponujeni sistemi izpolnjujejo tehnične pogoje (zahteve) v vsebini, kot jo določa razpisna dokumentacija iz odprtega postopka. Ne nazadnje to izhaja tudi iz samega "poročila o pregledu ponudb" (oktober 2009), ki ga je naročnik priložil pozivu z dne 14. 1. 2010 v zvezi z dopolnjevanjem "ponudb", saj je iz razdelka "Potrebne dopolnitve tehnične specifikacije" tega poročila razvidno, da je naročnik izhajal iz pogojev oziroma zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji (odprtega postopka) ("Ali lahko v okviru ponujene cene sistem tehnično ustrezno dopolnite tako, da bo v skladu z našimi zahtevami iz RD"").

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v IX. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 9âˆ"10 razpisne dokumentacije iz odprtega postopka) določil, da "ponudnik mora za priznanje sposobnosti izpolnjevati tudi naslednje pogoje iz razpisne dokumentacije", pri čemer je v 8. točki določil, da "ponudnik naročniku nudi možnost demonstracije delovanja sistema oziroma njegovih posameznih delov z namenom, da preveri, ali sistem deluje na način, kot je bil zahtevan oziroma naveden v ponudbi (OBR-12)". Iz tega pogoja je mogoče razbrati, da je od njegove izpolnitve (podaja izjave na obrazcu 12) odvisna popolnost ponudbe (v odprtem postopku), pri čemer mora sistem delovati na način, kot je bil zahtevan. Dejstvo, da je naročnik zapisal tudi, da lahko preveri, ali sistem deluje na način, kot je bil naveden v ponudbi, po oceni Državne revizijske komisije ne more pomeniti drugega kot to, da mora ponudnik ponuditi tak sistem, ki bo deloval tako, kot to določa oziroma zahteva razpisna dokumentacija (arg. 20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

    Naročnik je v odprtem postopku objavil tudi posamezne informacije na portalu javnih naročil. Skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila.

    Naročnik je na prejeto vprašanje "Ali morajo vse navedene funkcionalnosti v PACS in RIS delovati že ob oddaji ponudbe ali je dovolj, da delujejo ob primopredaji"" na portalu javnih naročil 16. 11. 2009 ob 13:11 objavil odgovor, v katerem se je skliceval na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-106/2009 in zaključil, da "morajo vse navedene funkcionalnosti v PACS in RIS delovati že ob oddaji ponudbe". Skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 je ta odgovor postal del razpisne dokumentacije iz odprtega postopka.

    Upoštevajoč navedene določbe razpisne dokumentacije iz odprtega postopka je mogoče zaključiti, da je naročnik zahteval, da mora ponujeni sistem izpolnjevati določene zahteve že ob predložitvi ponudbe v odprtem postopku. To pa nedvomno pomeni, da je naročnik v odprtem postopku zahteval, da mora z določenimi rešitvami ponujeni sistem že razpolagati. Kot odstop od tega pravila bi bilo mogoče upoštevati pravilo, ki bi ga naročnik sam predvidel v odprtem postopku oddaje javnega naročila, da omogoča, da katerega izmed tehničnih pogojev (zahtev) ponujeni sistemi izpolnijo v neki kasnejši časovni točki (npr. ob sklenitvi pogodbe ali primopredaji) in ne že "ob oddaji ponudbe". Ker se skladno s 1. točko prvega odstavka 29. člena ZJN-2 postopek s pogajanji lahko uporabi med drugim le, če se "prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita", je po oceni Državne revizijske komisije treba šteti, da bi možnost, da bi lahko gospodarski subjekt v postopku s pogajanji ponudil rešitev, ki jo je treba šele razviti oziroma ki bi delovala šele naknadno, ker je sedaj sistem še ne omogoča oziroma še ni vzpostavljena, pa taka izjema ne bi bila predvidena že v odprtem postopku, pomenila bistveno spremembo, ki jo 1. točka prvega odstavka 29. člena ZJN-2 ne dovoli, da bi se naročnik lahko skliceval na uporabo postopka s pogajanji. Državna revizijska komisija namreč ocenjuje, da bi možnost ponujanja rešitve, ki bi jo lahko gospodarski subjekt razvil šele naknadno oziroma da bi lahko gospodarski subjekt prilagodil sistem šele po predložitvi ponudbe v odprtem postopku oziroma celo po pridobitvi posla, pa taka izjema ne bi bila predvidena že v odprtem postopku, vplivala na možni krog potencialnih ponudnikov. Če bi možnost ponujanja rešitve, ki bi jo lahko gospodarski subjekt razvil šele naknadno oziroma da bi lahko gospodarski subjekt prilagodil sistem šele po predložitvi ponudbe v odprtem postopku oziroma celo po pridobitvi posla, izhajala že iz razpisne dokumentacije v odprtem postopku (pa taka možnost sicer ne bi bila katera izmed izjem, predvidenih že v odprtem postopku), bi se za pridobitev posla lahko zanimali tudi vsi tisti subjekti na trgu, ki v določenem trenutku še ne morejo ponuditi sistema, ki bi v celoti zadostil vsem zahtevam iz tehničnih specifikacij že v samem postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku, ampak bi lahko manjkajočo rešitev zagotovili naknadno.

    Vlagatelj npr. navaja, da je glede telefonskega naročanja ob nepopolnem poznavanju vseh podatkov bolnika, ki se kasneje dopolnijo, na predstavitvi pojasnil, da ponujeni sistem omogoča tisto, kar naročnik zahteva. Vendar pa mora vlagatelj (kar izhaja iz opombe 3 v zahtevku za revizijo) narediti potrebne dodelave glede na zahteve naročnika iz odgovora, da je "za registracijo bolnika zadolžen HIS, ker mora generirati ''patient ID'', ki je osnova za sprejem podatkov/naročila v RIS". Vlagatelj tudi npr. navaja, da je ponujeni sistem glede zahtevanih možnosti nadzora in prilagajanja sistema s strani uporabnika enostaven, ker na podlagi dosedanjih izkušenj posebej usposobi osebje uporabnika za enostavne nastavitve glede potreb uporabnika, lahko pa se uporabniki obrnejo tudi na klicni center, ki jim pri tem pomaga. Vlagatelj nadalje navaja, da se v primeru kompleksne spremembe te pošljejo razvojni ekipi, ki glede na zahtevnost in potrebnost uredi v ustreznem času.

    Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 5. 5. 2010 navaja, da se naročnik neupravičeno sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije, in opozarja, da "ker gre v konkretni zadevi za postopek s pogajanji (in ne za odprti postopek oddaje javnega naročila) ni jasno, kaj več od svojega zagotovila (glede na to, da naročnik ni predvidel pisnosti zavez v postopku s pogajanji), da je mogoče implementacijo opraviti, sploh lahko vlagatelj naročniku ponudi, oz. kako drugače lahko sploh naročnik šteje, da je pogoj izpolnjen". Iz tega je razvidno, da vlagatelj niti ne zatrjuje, da so vse zahtevane rešitve že implementirane, ampak navaja, da je implementacijo mogoče opraviti in da se je to naročniku ustno zagotovil v postopku s pogajanji.

    Upoštevajoč tako naročnikove argumente v postopku oddaje javnega naročila kot vlagateljeve argumente v postopku revizije Državna revizijska komisija ne more zaključiti, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik neupravičeno zaključil, da sistem, ki ga ponuja vlagatelj, ne izpolnjuje vseh tehničnih pogojev (zahtev), ki jih določa razpisna dokumentacija. Namreč, vlagatelj sam priznava, da je naročniku dal ustna zagotovila, da je mogoče implementacijo opraviti, kar a contrario pomeni, da implementacija vseh tehničnih rešitev še ni opravljena. Ker pa je razpisno dokumentacijo (upoštevajoč še odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 16. 11. 2009 ob 13:11) v povezavi s pogoji za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave iz 1. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2 treba tolmačiti tako, da so morali sistemi izpolnjevati tehnične pogoje (zahteve) že v določeni časovni točki ("â?? ob oddaji ponudbe"), sporni tehnični pogoji (zahteve) pa ne predstavljajo izjeme v časovni točki glede njihovega izpolnjevanja (vlagatelj tega sicer tudi ne zatrjuje), se Državna revizijska komisija ne more strinjati z vlagateljem, da je zaradi dejstva, da naročnik oddaja javno naročilo po postopku s pogajanji, naročnikovo ravnanje, ko ni štel, da ponujeni sistem izpolnjuje vse tehnične pogoje (zahteve) (zaradi česar ni povabil vlagatelja k oblikovanju končne cene), neskladno z ZJN-2.

    Vlagatelj zatrjuje tudi kršitve, ki naj bi nastale v zvezi z vpogledom v dokumentacijo. Tako vlagatelj zatrjuje, da je zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in dokumentacijo naročnika, vendar mu je naročnik 12. 3. 2010 zagotovil zgolj omejen dostop do vpogleda v zahtevano dokumentacijo.

    V šestem odstavku 22. člena ZJN-2 je opredeljeno, da mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila. Vprašanja v zvezi z možnostjo ponudnikovega vpogleda v dokumentacijo in ponudbe so vključena v člen z nazivom "varstvo podatkov", ki je vključen v podpoglavje 1.11 Javnost in zaupnost. Iz samega 22. člena ZJN-2 je razvidno, da ne obravnava samo dolžnosti naročnika dovoliti vpogled v dokumentacijo in ponudbe, ampak zlasti naročnikove dolžnosti pri rokovanju s podatki, ki nastajajo v postopku oddaje javnega naročila. Že samo dejstvo, da ZJN-2 nalaga naročniku, da varuje določene kategorije podatkov (npr. poslovna skrivnost, tajni podatki), kaže na to, da mora naročnik zagotavljati uravnotežen pristop pri dostopanju do podatkov iz dokumentacije in ponudb. Ponudniki torej nimajo neomejenega dostopa do vseh podatkov, ampak imajo dostop do tistih podatkov, ki ne predstavljajo katere izmed izjem. Da je dostopnost do podatkov iz ponudb in dokumentacije kljub splošni težnji po zagotavljanju transparentnosti (8. člen ZJN-2), na katero se vlagatelj upravičeno sklicuje (sicer ne povsem konkretno s svojimi navedbami, ker se splošno sklicuje na temeljna načela javnega naročanja; konkreten je le s tem, da navaja sklep Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-019/2010, v katerem je bil poleg 22. člena ZJN-2 izpostavljen tudi 8. člen ZJN-2), lahko omejena, je razvidno tudi iz četrtega odstavka 79. člena ZJN-2, ki naročniku daje pravno podlago za to, da gospodarskim subjektom lahko deloma ali v celoti zavrne zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, če bi bila podana katera izmed izjem. Ne nazadnje tudi dejstvo, da je dolžnost naročnika dovoliti vpogled v ponudbe urejena šele v šestem odstavku 22. člena ZJN-2, dolžnost varovati določene kategorije podatkov pa že v prvem odstavku 22. člena ZJN-2 (in torej najprej), kaže na to, da mora naročnik zagotoviti uravnotežen pristop do podatkov iz dokumentacije in ponudb. Hkrati pa še sedmi odstavek 22. člena ZJN-2 naročniku nalaga dolžnost, da omogoči ponudniku, v čigar ponudbo bo izveden vpogled, da je prisoten na vpogledu v svojo ponudbo. Izbrani ponudnik ima skladno s sedmim odstavkom 22. člena ZJN-2 možnost varovati svoje interese.

    Glede vlagateljevih navedb v zvezi z datumom vpogleda se je Državna revizijska komisija predhodno že delno opredelila. Tu lahko Državna revizijska komisija le še doda, da je očitno, da je naročnik vlagatelju vpogled (pa čeprav, kot navaja, v omejenem obsegu) omogočil. Golo dejstvo, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled na domnevno sporen datum, ne izkazuje nobene neskladnosti z ZJN-2. Kot že predhodno navedeno, sploh ni sporno, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled (pa čeprav, kot navaja, v omejenem obsegu) pred potekom 10-dnevnega roka za vložitev zahtevka za revizijo (prvi odstavek 12. člena ZRPJN) ne glede na odgovor, kateri dan je tisti dan, od katerega je treba šteti, da je skladno s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 začel teči ta rok.

    Vlagatelj zatrjuje, da mu je naročnik prikrajšal uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, ker zaradi pomanjkanja podatkov ni mogel napisati kvalitetnega in z dokazi podkrepljenega zahtevka za revizijo glede nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vendar vlagatelj tudi predlaga, naj Državna revizijska komisija skladno z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN sama preveri vlagateljeve trditve o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija pregleda tudi odgovore na vprašanja in poročilo o dopolnitvi ponudbe in predstavitvi sistema PACS/RIS za izbranega ponudnika. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu predlogu in v nadaljevanju sama vpogledala v dokumentacijo in sledeč vlagateljevim navedbam iz zahteve za vpogled z dne 1. 3. 2010 preverila, kako je naročnik ugotavljal, ali je izbrani ponudnik izpolnil zahteve, ki jih je postavil naročnik.

    Naročnik navaja, da so vlagateljevi pomisleki o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika neutemeljeni, saj je iz ponudbe in njene dopolnitve ter prikaza na predstavitvah razvidno, da je izbrani ponudnik pripravil ponudbo v skladu s tehničnimi pogoji.

    Iz pregleda dokumentacije je mogoče ugotoviti, da je bil naročnik pri pregledu ponudb iz odprtega postopka oddaje javnega naročila tako pri vlagatelju kot izbranemu ponudniku očitno natančen in temeljit. Iz vpogleda v "poročili o pregledu ponudbe za PACS/RIS sistem" (oktober 2009), ki ga je naročnik sestavil po prejemu ponudb v odprtem postopku oddaje javnega naročila, je razvidno, da je naročnik tako vlagatelju kot izbranemu ponudniku predstavil, v katerih delih njuni ponudbi ne ustrezata zahtevam iz razpisne dokumentacije. Naročnik je tako vlagatelja kot izbranega ponudnika v pozivu z dne 14. 1. 2010 pozval na pisno dopolnitev ponudb iz odprtega postopka, pri čemer je izbranemu ponudniku v razdelku "Potrebne dopolnitve tehnične specifikacije" posredoval 43 vprašanj oziroma pripomb, vlagatelju pa 64 vprašanj oziroma pripomb. Po prejemu dopolnitev in predstavitvah obeh ponujenih sistemov je naročnik 16. 2. 2010 sestavil tudi poročili.

    Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik 14. 1. 2010 (torej na isti dan) tako vlagatelju kot izbranemu ponudniku posredoval "poročilo o pregledu ponudb" (oktober 2009) in oba pozval, da posredujeta pisne dopolnitve do 20. 1. 2010 (torej do istega dne). Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v "poročilu o pregledu ponudb" (oktober 2009) tako vlagatelju kot izbranemu ponudniku na konceptualno enak način in ob enaki strukturiranosti poročila posredoval svoje mnenje (obema je dal enako mnenje) in ugotovitve (tako kritike kot pohvale), oba pa je povsem enako vprašal, "ali lahko v okviru ponujene cene sistem tehnično ustrezno dopolnite tako, da bo v skladu z našimi zahtevami iz RD". Pri nekaterih postavkah tehničnih pogojev (zahtev) je naročnik vlagatelju in izbranemu ponudniku postavil tudi enaka vprašanja (npr. pri "garanciji in pogarancijskem vzdrževanju" je vprašanje št. 6, postavljeno izbranemu ponudniku, enako vprašanju št. 10, postavljeno vlagatelju; pri "pregledovanju slik in pisanju izvidov" je vprašanje št. 24, postavljeno izbranemu ponudniku, enako vprašanju št. 46, postavljeno vlagatelju; pri "zapisovanju izvidov" je vprašanje št. 28, postavljeno izbranemu ponudniku, enako vprašanju št. 53, postavljeno vlagatelju). Iz tega ni mogoče zaključiti, da bi naročnik preferiral eno ponudbo pred drugo. To je razvidno tudi iz pojasnila, ki ga je v enaki vsebini naročnik dal vlagatelju in izbranemu ponudniku: "Kljub temu, da sama ponudba v tej fazi JN ni izpolnjevala vseh, v tehničnih pogojih zahtevanih značilnosti pa dopuščamo možnost, da bi lahko bil ponujeni sistem PACS/RIS ob ustreznih tehničnih dopolnitvah in prilagoditvah za nas ustrezen."

    Naročnik je v tretji alinei 10. točke X. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 9âˆ"10 razpisne dokumentacije iz odprtega postopka) določil, da bo priznal sposobnost gospodarskemu subjektu, ki ima strokovno usposobljeno osebje za postavitev, implementacijo in vzdrževanje ponujenega PACS/RIS sistema. Kot dokazilo je naročnik določil potrditev izjave na obrazcih OBR-11 in OBR-11/2. Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo, pri čemer je ugotovila, da je izbrani ponudnik v ponudbo predložil potrjeno izjavo tako na obrazcu OBR-11 kot na obrazcu OBR-11/2.

    V zvezi z razpolaganjem z licencami (točka 1.2 Licence, str. 16-17 razpisne dokumentacije iz odprtega postopka) je izbrani ponudnik v ponudbi (priloga, točka 1.2, str. 2) opisal, kako je z licencami sistema, ki ga ponuja, pri čemer je tudi navedel, da so vse licence trajne. Izbrani ponudnik je naročniku dal pojasnila v zvezi z licencami tudi kot odgovor na poziv z dne 14. 1. 2010, pri čemer je predložil še prospektno gradivo.

    V zvezi z zahtevo, da "sistem mora omogočati podporo šumnikom" (peta alinea tretje tabele v točki 2. PACS/RIS sistem v celoti (funkcionalnost); str. 21 razpisne dokumentacije iz odprtega postopka), je naročnik v obrazcu OBR-5 Predmet javnega naročila zahteval, da ponudniki izpolnijo "okvirček" v tabeli, tako da navedejo stran iz priložene tehnične dokumentacije, ki dokazuje izpolnjevanje zahtevanih pogojev. Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo, pri čemer je ugotovila, da je izbrani ponudnik izpolnil zahtevani "okvirček", v prilogi, na katero napotuje sklic v "okvirčku" (str. 4), pa je navedeno, da ponujeni sistem podpira "Č, š, Ž" (torej šumnike).

    V zvezi z zahtevo, da "uporabniški vmesnik mora biti narejen (ali preveden) v slovenski jezik" (prvi odstavek v podtočki a RIS (programski paket), točka 2.2 PACS (programski paket); str. 25 razpisne dokumentacije iz odprtega postopka), je Državna revizijska komisija vpogledala v dokumentacijo, pri čemer je ugotovila, da je izbrani ponudnik v prilogi (str. 4) navedel "RIS ima slovenski vmesnik za uporabo". To dejstvo je naročnik preveril tudi na predstavitvi delovanja sistema, kjer je v poročilu (str. 3) ugotovil, da "uporabniški vmesnik RIS glede na prikazano na predstavitvi deluje v slovenskem jeziku, v skladu z zahtevo postavljeno v JN". To dejstvo izhaja tudi iz prospektnega materiala (Podpira naslednje jezike: â?? Slovenščino â??), ki ga je izbrani ponudnik predložil kot odgovor na poziv z dne 14. 1. 2010.

    V zvezi z vzdrževanjem sistema iz servisnega centra, ki mora zagotavljati neprekinjeno odzivnost na klic (po sistemu 24/7/365), je iz vpogleda v dokumentacijo, in sicer "pogodbo za vzdrževanje programske in strojne opreme", predložene na poziv z dne 14. 1. 2010, razvidno, da "izvajalec se zavezuje, da bo zagotavljal podporo za RIS/PACS sistem 24 ur dnevno, vse dni v letu (24/7/365) â??".

    V zvezi z zahtevo, da "aplikacije morajo delovati na najnovejših možnih verzijah operacijskih sistemov (npr. Win Server 2008 x64)" (str. 23 razpisne dokumentacije iz odprtega postopka) je izbrani ponudnik v ponudbi (priloga, str. 4) zapisal konkretne podatke, iz katerih izhaja, da tako PACS kot RIS ter vse delovne postaje uporabljajo operacijske sisteme, ki dosegajo vsaj minimalne zahteve naročnika. Izbrani ponudnik je tudi zapisal, da bodo aplikacije delovale na najnovejši možni verziji operacijskega sistema, ki je - glede na zapisane podatke - skladen tistemu, ki ga je kot minimalnega zahteval naročnik (npr. Win Server 2008 x64).

    V zvezi z zahtevo, da mora biti podatkovna baza Oracle 10 G2 ali novejše verzije in da mora gospodarski subjekt ponuditi opremo proizvajalca HP (štiri postavke), je Državna revizijska komisija pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je izbrani ponudnik zapisal (priloga, str. 4-5), da ponuja podatkovno bazo Oracle in strojno opremo po štirih postavkah proizvajalca HP. Izbrani ponudnik je tudi specificiral ponujeno opremo, saj je (priloga, str. 4-5) opisal lastnosti strežnikov (operacijski sistem, RAM, procesorji, diskovne kapacitete). Na poziv z dne 14. 1. 2010 je izbrani ponudnik poleg odgovorov na vprašanja predložil tudi "opis strežnikov in prospektni material", kjer je navedel število, namembnost in lastnosti strežnikov. K temu opisu je predložil dva prospekta proizvajalca HP z obsežnim prikazom tehničnih podatkov skupaj s sklici na spletne strani, na katerih je mogoče dobiti še dodatne podatke.

    Vlagatelj nadalje tudi izpostavlja vodila, ki jih je naročnik opredelil v točki 2.1 Strežniški paket PACS/RIS (programska in strojna oprema) z diskovnim poljem za kratkoročni in dolgoročni arhiv in izdelavo arhivskih kopij (str. 22-24 razpisne dokumentacije iz odprtega postopka). Iz te točke razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik opredelil, da mora "ponudnik â?? ponuditi potrebno HW opremo za delovanje PACS in RIS modula (tudi omare in UPS)", "vodilo izbora strojne in programske opreme" pa "naj bo zahtevana funkcionalnost, zanesljivost delovanja in stopnja varnosti podatkov". Naročnik je po zapisu podatkov o letnih potrebah po arhivskem prostoru, po napotilu ponudnikom, da na podlagi teh podatkov ocenijo potrebne diskovne kapacitete, in po navedbi tehničnih pogojev glede opreme v zaključku zapisal seznam vodil. Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, njeno dopolnitev in prikaz na predstavitvah je mogoče ugotoviti, da je izbrani ponudnik ponudil svojo kombinacijo rešitev, pri čemer je razvidno, da je upošteval, da je naročnik zahteval, da sistem mora biti podvojen - redundanten (ponudba, priloga, str. 4; odgovor na poziv z dne 14. 1. 2010, odgovor 12), da mora obstajati možnost vgradnje vsaj enega dodatnega procesorja (odgovor na poziv z dne 14. 1. 2010, priloga "opis strežnikov in prospektni material" kaže, da je izbrani ponudnik ponudil več kot minimalno zahtevano število), da sistem izbranega ponudnika omogoča uporabo do določene višine GB pomnilnika (odgovor na poziv z dne 14. 1. 2010, priloga "opis strežnikov in prospektni material", prospekt proizvajalca HP), da sistem izbranega ponudnika omogoča menjavo diskov pri delovanju sistema (odgovor na poziv z dne 14. 1. 2010, priloga "opis strežnikov in prospektni material"), da je omogočen sistemski SW za nadzor HW (odgovor na poziv z dne 14. 1. 2010, odgovor 13), da sistem izbranega ponudnika omogoča virtualizacijo (odgovor na poziv z dne 14. 1. 2010, odgovor 14), da je garancija 36 mesecev (odgovor na poziv z dne 14. 1. 2010, odgovor 7), da nadgradnja programske opreme vsebuje vse nadgradnje in posodobitve programske opreme (odgovor na poziv z dne 14. 1. 2010, odgovor 6) itd.

    V zvezi z zahtevo, da mora biti programska oprema RIS zasnovana na odprti arhitekturi (prvi odstavek v podtočki a RIS (programski paket), točka 2.2 PACS (programski paket); str. 25 razpisne dokumentacije iz odprtega postopka), je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo iz odprtega postopka, pri čemer je ugotovila, da je izbrani ponudnik navedel, da "programska oprema RIS-a je zasnovana na odprti arhitekturi" (priloga, str. 8).

    V zvezi z zahtevo glede integracije z obstoječim HIS sistemom po sistemu EPR (drugi odstavek v točki 3.1 Integracija PACS/RIS - HIS v celoti; str. 33 razpisne dokumentacije iz odprtega postopka) je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik določil:
    "Ponudnik v sodelovanju z dobavitelji/ponudniki obstoječega HIS sistema (BIRPIS 21- v prilogi dopis- obvestilo naročnika programski hiši SRC Infonet) opravi integracijo v celoti.
    Integracija mora biti narejena po sistemu EPR (Electronic Patient Record) kar pomeni, da se morajo v HIS in RIS uporabljati enake baze podatkov in enaki šifranti ter s tem urejanje le na enem mestu (Master File Sinchronisation over HL7)."

    V prilogi (str. 70 razpisne dokumentacije iz odprtega postopka oddaje javnega naročila) je naročnik predstavil dopis naročnika dobavitelju obstoječega sistema HIS, tj. družbi SRC Infonet, d. o. o., Kranj. Iz tega dopisa je med drugim razvidno:
    "Z izbranim ponudnikom bo bolnišnica sklenila pogodbo, na podlagi katere se bo PACS/RIS sistem vključil v hospitalni informacijski sistem bolnišnice, torej v programsko opremo Birpis21.
    V skladu z veljavnimi medsebojnimi pogodbami in glede na naše dobro dosedanje sodelovanje Vas kot pogodbenega partnerja pozivamo, da vsem ponudnikom, ki bodo sodelovali v postopku javnega naročila posredujete vse informacije oziroma podatke, ki jih le-ti potrebujejo za pripravo ponudbe. Prav tako Vas prosimo za sodelovanje z izbranim ponudnikom."

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz te določbe razpisne dokumentacije iz odprtega postopka oddaje javnega naročila ne izhaja, da bi morali gospodarski subjekti izkazovati to zahtevo že ob oddaji ponudbe v odprtem postopku in zato niti ne ob oblikovanju cene v postopku s pogajanji. Poleg tega iz dopisa izhaja, da naročnik prosi družbo SRC Infonet, d. o. o., Kranj za sodelovanje z izbranim ponudnikom (ki ga v trenutku predložitve ponudb logično sploh še ni), ponudnikom pa naj zagotovi potrebne informacije za pripravo ponudbe (npr. da lahko oceni strošek za izvedbo te aktivnosti). Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da je izbrani ponudnik izpolnil "okvirčke" v tabeli v točki 3.1 Integracija PACS/RIS - HIS v celoti (str. 33-34 razpisne dokumentacije iz odprtega postopka) in v prilogi (str. 11-12) opisal ravnanje v zvezi z integracijo.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je naročnik neupravičeno zaključil, da je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje tehničnih pogojev (zahtev), kot jih določil naročnik. Zato Državna revizijska komisija tudi ni mogla zaključiti, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2, ker je izbranega ponudnika povabil na pogajanja o končni ceni.

    Vlagatelj je postavil primarni in podrejeni pravovarstveni predlog. Ob upoštevanju vsega navedenega v tem sklepu Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila ne v primarnem ne v podrejenem pravovarstvenem predlogu. Vlagatelj namreč ni uspel izkazati, da je treba odločitev o oddaji javnega naročila razveljaviti, ni izkazal, da bi bil v postopku oddaje javnega naročila popolnoma ne seznanjen s potrebnimi podatki v zvezi z izločitvijo pred pogajanji o končni ceni, poleg tega pa je Državni revizijski komisiji predlagal, naj preveri naročnikovo pregledovanje ponudb. Zato je Državna revizijska komisija celoten zahtevek za revizijo skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, tako s pritožbo kot z zahtevkom za revizijo.

    Vlagatelj je sicer uspel s pritožbo, vendar ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

    V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, 9. 6. 2010

    Predsednica senata
    Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
    članica Državne revizijske komisije

    Vročiti:
    - Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec,
    - Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana,
    - Meditrade, d. o. o., Središka ulica 21, Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

    Natisni stran