018-115/2010 Občina Lendava

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Razsvetljava mestnega stadiona v Lendavi" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ELSA GORNJA RADGONA, d.o.o., šlebingerjev trg 15, Gornja Radgona, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika OBČINA LENDAVA, Glavna ulica 20, Lendava (v nadaljevanju: naročnik) dne 4.6.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 7.4.2010 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku, javno naročilo pa je dne 9.4.2010 objavil na portalu javnih naročil (pod številko JN2873/2010).

Vlagatelj je z vlogo z dne 29.4.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da se predmetno naročilo oddaja po odprtem postopku, kljub temu pa je naročnik določil rok za odpiranje ponudb na dan 30.4.2010. Vlagatelj navaja, da je ta rok dolg 21 dni, kar je v nasprotju z 51. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora biti rok za prejem ponudb v odprtem postopku najmanj 40 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije. 21 dnevni rok vlagatelju preprečuje, da bi pridobil ustrezne ponudbe svojih poslovnih partnerjev za razpisane materiale in posledično onemogoča pravočasno pripravo pravilne ponudbe. Naročnik mora pri določanju rokov za prejem ponudb upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, upoštevaje pri tem minimalne roke, določene z zakonom. Vlagatelj je naročnika na portalu že opozoril, da krši 52. člen ZJN-2 in ga prosil, naj podaljša rok, ki bo znašal vsaj 29 dni ter tako ponudnikom omogočil dovolj časa za kvalitetno pripravo ponudbe. Če bi naročnik objavil predhodno informativno obvestilo (pa ga ni), bi se lahko rok za prejem ponudb iz 51. člena skrajšal, v nobenem primeru pa ne bi smel biti krajši od 29 dni. Naročnik je vlagatelju odgovoril, da roka za prejem ponudb ne bo podaljševal, ker naj bi bil določen razumno. Vlagatelj opozarja, da je naročnik 9 dni pred rokom za oddajo ponudb spremenil razpisno dokumentacijo, hkrati pa je zapisal, da za podaljšanje roka ni razlogov. Po mnenju vlagatelja je naročnikovo razumevanje teka rokov napačno. Drugi odstavek 50. člena ZJN-2 določa, da se v primeru, če je obvestilo o javnem naročilu objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, šteje rok za oddajo ponudbe od dneva, ko je naročnik odposlal Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti zahtevo za objavo. Ker se v Uradnem listu Evropske unije objavljajo le naročila nad določenimi vrednostnimi pragovi, pod temi pragovi pa le na portalu javnih naročil, je očitno, da 40 dnevni rok iz 51. člena ZJN-2 velja tako za javna naročila, ki se objavljajo v Uradnem listu Evropske unije ter na portalu javnih naročil, kot tudi za javna naročila, ki se objavljajo le na portalu javnih naročil, kar od vzpostavitve portala ni bilo nikdar sporno, zaključuje vlagatelj.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, naj se razveljavi objava javnega naročila in razpisna dokumentacija v delu, v katerem je kot rok za sprejem ponudb določen datum 30.4.2010. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer za takso ter odvetniško zastopanje.

Naročnik je dne 11.5.2010 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navaja, da predmetno naročilo oddaja po odprtem postopku. Ker ocenjena vrednost del ne dosega mejne vrednosti za objavo v Uradnem listu Evropske unije, je naročnik naročilo objavil le na portalu javnih naročil, v objavi pa je določil 21 dnevni rok za prejem ponudb. Po mnenju naročnika se 51. člen ZJN-2 nanaša le na postopke, ki jih je glede na vrednost treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije, zato naročniku te določbe v predmetnem postopku ni bilo treba upoštevati. ZJN-2 v prvem odstavku 50. člena določa, da mora naročnik upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, upoštevaje pri tem minimalne roke, določene s tem zakonom. Naročnik navaja, da je ob upoštevanju zapletenosti naročila določil 21 dnevni rok za oddajo ponudb, ker je menil, da lahko ponudniki v tem času pripravijo ustrezno ponudbo. To dejstvo potrjuje tudi število prejetih ponudb, saj je naročnik prejel tri ponudbe. Naročnik še navaja, da je dne 21.4.2010 objavil spremembo popisov, kar je 9 dni pred rokom za oddajo ponudb in v skladu z 81. členom ZJN-2, ta sprememba pa pomeni tudi manjši obseg del in enostavnejši poseg, saj gradnja trafo postaje odpade. Naročnik zaključuje, da je že v letu 2009 zaradi ocene vrednosti investicije vlagatelja prosil za informativno ponudbo in cene predvidenega materiala in del, kar je vlagatelj tudi posredoval, kar pomeni, da je bil vlagatelj z nameravano izgradnjo razsvetljave mestnega stadiona seznanjen.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 17.5.2010), je naročnik z dopisom z dne 19.5.2010 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama ni sporno, da je rok za prejem ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila 21 dni od dneva objave obvestila o naročilu. Obvestilo o naročilu je bilo namreč na portalu javnih naročil objavljeno dne 9.4.2010, rok za prejem ponudb pa je bil določen na dan 30.4.2010.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik določil rok za prejem ponudb v nasprotju z 51. členom ZJN-2. Le-ta določa, da mora biti rok za prejem ponudb v odprtem postopku najmanj 40 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije.

Kot je Državna revizijska komisija že zapisala (prim. npr. odločitev v zadevi 018-160/2008), se določba 51. člena ZJN-2 nanaša zgolj na postopke oddaje javnih naročil, ki jih je glede na vrednost predmeta potrebno objaviti v Uradnem listu EU. Ker naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddaja gradnje, katerih vrednost je pod vrednostnim pragom, določenim v 3. točki prvega odstavka 12. člena ZJN-2, mu predmetnega javnega naročila ni bilo treba objaviti v Uradnem glasilu Evropske unije. To pomeni, da naročniku v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pri določanju roka za prejem ponudb tudi ni bilo treba upoštevati določila 51. člena ZJN-2, zaradi česar revizijske navedbe vlagatelja o tem, da je naročnik kršil 51. člen ZJN-2, niso utemeljene.

Prav tako niso utemeljene vlagateljeve navedbe, da je naročnik kršil 52. člen ZJN-2. Le-ta določa, pod kakšnimi pogoji je dovoljeno skrajšanje roka za prejem ponudb, ki je za naročila nad evropskimi vrednostnimi pragovi, ki se oddajajo v odprtem postopku, določen v 51. členu ZJN-2. Ker naročniku, kot je bilo že zapisano, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni bilo treba upoštevati določila 51. člena ZJN-2, tudi določba 52. člena ZJN-2, ki določa način krajšanja roka iz 51. člena ZJN-2, ne more predstavljati pravne podlage za njegovo ravnanje.

Čeprav je vlagatelj skoraj celoten zahtevek za revizijo utemeljil na zatrjevanju kršitve 51. in 52. člena ZJN-2, Državna revizijska komisija opozarja, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ki ne presega evropskih vrednostnih pragov, naročnikovo ravnanje treba presojati z vidika prvega odstavka 50. člena ZJN-2, saj le ta v teh postopkih predstavlja pravno podlago za določanje in presojo primernosti dolžine roka za prejem ponudb. Prvi odstavek 50. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, upoštevaje pri tem minimalne roke, določene s tem zakonom. V postopkih oddaje javnih naročil, ki jih naročnikom ni treba objavljati v Uradnem glasilu Evropske unije, minimalni roki za prejem ponudb v ZJN-2 niso določeni, zato je ustreznost njihove dolžine treba presojati v vsakem posameznem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč pri tem konkretne okoliščine danega primera. Osnovna naročnikova dolžnost v zvezi z določitvijo dolžine roka za prejem ponudb pa je v tem, da ponudnikom omogoči dovolj časa oziroma takšen rok, da se lahko seznanijo z vsemi potrebnimi informacijami ter da zberejo vso zahtevano dokumentacijo in pripravijo popolno ponudbo.

Kot je bilo že zapisano, vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja zlasti dejstva, s katerimi želi dokazati kršitev 51. in 52. člena ZJN-2, čeprav pravno podlago za presojo naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predstavlja prvi odstavek 50. člena ZJN-2. Edina vlagateljeva revizijska navedba, ki jo je mogoče presojati tudi z vidika prvega odstavka 50. člena ZJN-2, je ta, da naj bi vlagatelju na 21 dni skrajšani rok od objave javnega razpisa do oddaje ponudbe preprečeval, da bi pridobil ustrezne ponudbe svojih poslovnih partnerjev za razpisane materiale. Za to svojo navedbo vlagatelj v zahtevku za revizijo ni predlagal nobenih dokazov, zato ji že v skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. in nasl. členi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 69/2005, 90/2005, 43/2006, 52/2007, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) ni mogoče slediti. Tako vlagatelj npr. ni predlagal nobenih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati, ali je vlagatelj pravočasno (neposredno po objavi naročila in dostopnosti razpisne dokumentacije) začel s pripravo ponudbe, ali je svoje poslovne partnerje pravočasno zaprosil tudi za ponudbe za razpisane materiale in ali so mu ti res odgovorili, da do roka za prejem ponudb tega ne morejo storiti. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ni niti zatrjeval, da bi naročnik v popisu del zahteval posebne materiale, katerih pridobitev oz. vključitev v ponudbo z ovrednotenjem bi zahtevala več časa in zaradi katerih ponudbe ne bi bilo mogoče pripraviti v rokih, ki so sicer običajni pri poslovanju gospodarskih subjektov na trgu. Zapisano sicer ne pomeni, da Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bil 21 dnevni rok za prejem ponudb v odprtih postopkih oddaje javnih naročil gradenj pod evropskimi vrednostnimi pragovi ustrezen, temveč pomeni le ugotovitev, da vlagatelj v predmetnem revizijskem postopku ni navedel nobenih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati neprimernost roka z vidika prvega odstavka 50. člena ZJN-2.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je naročnik 9 dni pred potekom roka spremenil razpisno dokumentacijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da 83. člen ZJN-2 določa, da so naročniki dolžni na ali preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno. Na podlagi dejstva, da je naročnik spremenil razpisno dokumentacijo 9 dni pred potekom roka za prejem ponudb, torej ni mogoče ugotoviti, da je kršil določbo 83. člena ZJN-2. Ob tem je treba upoštevati tudi 53. člen ZJN-2, ki določa, kdaj mora naročnik podaljšati rok za prejem ponudb: "Če se zaradi kakršnega koli razloga razpisna dokumentacija ali dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, ne predložijo v rokih, določenih v tem zakonu, ali če se naknadno ugotovi, da se ponudbe lahko predložijo šele po ogledu lokacije ali po pregledu drugih dokumentov v zvezi s predmetnim javnim naročilom na kraju samem, mora naročnik rok za prejem ponudb podaljšati, tako da se lahko gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb. Podaljšanje roka mora naročnik objaviti v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil." Ker so bile dodatne informacije predložene v roku, kot ga določa 83. člen ZJN-2, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo tudi ne zatrjuje, da je bila sprememba razpisne dokumentacije, objavljena 20.4.2010, takšne narave, da bi zahtevala podaljšanje roka za prejem ponudb, Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve določil ZJN-2.

Ker Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb ni mogla ugotoviti, da bi naročnik s tem, ko je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila določil 21 dnevni rok za prejem ponudb, kršil določila ZJN-2, je v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroškov za plačano takso ter stroškov v zvezi z odvetniškim zastopanjem. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 4.6.2010


predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije











Vročiti:

- Občina Lendava, Glavna ulica 20, 9220 Lendava
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran