Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-075/2010 Univerzitetni klinični center Ljubljana

    Številka: 018-075/2010-7
    Datum sprejema: 1. 6. 2010

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Urejanje površin ob zgradbah, ravnanje z odpadki in zimska služba" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik TVIS-TIG d.o.o., Levčeva ulica 15, Mengeš, ki ga zastopa odvetnik Roman Završek, Kotnikova ulica 33, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 1.6.2010

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila v 3. sklopu (Izvajanje zimske službe), kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" št. 01-361/7-09 z dne 17.02.2010, zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 2.12.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, javno naročilo pa je objavil na portalu javnih naročil, in sicer dne 17.12.2009 pod številko objave JN 10454/2009. Dne 17.2.2010 je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila (št. 01-361/7-09), s katero je predmetno javno naročilo v 1. sklopu (urejanje površin ob zgradbah) oddal v izvedbo ponudniku ŽLEB GRADNJE d.o.o., Založnikova 49, Brezovica pri Ljubljani (v nadaljevanju: prvi izbrani ponudnik), v 2. sklopu (ravnanje z odpadki) vlagatelju in v 3. sklopu (zimska služba) ponudniku šIG d.o.o., Tržaška 2, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi izbrani ponudnik).

    Vlagatelj je dne 4.3.2010 zahteval izdajo dodatne obrazložitve o oddaji naročila, ki jo je prejel dne 11.03.2010, dne 18.3.2010 pa je opravil še vpogled v ponudbi prvega in drugega izbranega ponudnika.

    Po prejemu dodatne obrazložitve in vpogledu v ponudbi je vlagatelj z vlogo z dne 22.3.2010 vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo navaja, da naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila ni podal pojasnil v skladu z vlagateljevo zahtevo, temveč se je le skliceval na svojo odločitev o izbiri, s čimer je bila kršena pravica do enakopravne obravnave, kršen pa je bil tudi 79. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08; v nadaljevanju: ZJN-2). V nadaljevanju vlagatelj navaja, da je ponudba prvega izbranega ponudnika v sklopu 1 nepravilna in nepopolna iz več razlogov, in sicer: ker predložena referenca ni podpisana s strani pooblaščene osebe niti s strani zakonitega zastopnika naročnika del, ker prvi izbrani ponudnik za svojega podizvajalca ni predložil referenčnega potrdila, ker ne razpolaga z vsaj 10 zaposlenimi delavci in ker uporablja stroje in naprave, ki povzročajo hrup, nekateri pa tudi dvigujejo prah. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik prvega izbranega ponudnika pozval k nedopustnim dopolnitvam ponudbe, s čimer je kršil 78. člen ZJN-2 in ustaljeno prakso Državne revizijske komisije. Vlagatelj v zvezi s tem še poudarja, da je prvi izbrani ponudnik predložil drugačno ponudbo, kot je bila izbrana, zato je bil v ugodnejšem položaju od ostalih ponudnikov.
    Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje tudi nepopolnost ponudbe drugega izbranega ponudnika v sklopu 3. Drugemu izbranemu ponudniku vlagatelj očita, da v referenčnem potrdilu ni navedel, da gre za dela enake zahtevnosti, referenčnega potrdila pa tudi ni potrdil zakoniti zastopnik naročnika oziroma njegova pooblaščena oseba. Vlagatelj še navaja, da pri sporni referenci ne gre za dela enake zahtevnosti, kar je mogoče ugotoviti tako s primerjavo referenčnih del z razpisanimi deli kot s primerjavo višine obeh cen. Vlagatelj tudi ugotavlja, da drugi izbrani ponudnik v ponudbo ni predložil načrta zimske službe, s čimer je ravnal v nasprotju s strokovnimi zahtevami, ki jih je postavil naročnik. Vlagatelj nadalje navaja, da je drugi izbrani ponudnik za sklop 3 (v Obrazcu 5, z dne 21.1.2010) ponudil ceno v višini 65.808,90 EUR brez DDV oziroma 78.970,68 EUR z DDV. Kasneje pa je drugi izbrani ponudnik naročniku ponovno posredoval Obrazec 5 (ki se je ravno tako glasil na dan 21.1.2010), le da je tokrat navedel ceno v višini 68.101,90 EUR brez DDV oziroma 82.922,28 EUR z DDV. Drugi izbrani ponudnik, poudarja vlagatelj, je tako v 3. sklopu ponudil dve ceni, kar kaže na kršitev 78. člena ZJN-2 ter na popolno netransparentnost ter na diskriminacijo ostalih ponudnikov. Kot ugotavlja vlagatelj, je drugi izbrani ponudnik po seznanitvi s cenami ostalih ponudnikov še vedno želel ostati najugodnejši ponudnik in je pri posredovanju dodatne dokumentacije ponujeno ceno dvignil za nekaj tisoč evrov. Dejstvo je, zaključuje vlagatelj, da je naročnik z izbiro drugega izbranega ponudnika kršil načelo transparentnosti in da ostali ponudniki niso bili enakopravno obravnavani, saj niso imeli možnosti predložiti variantne ponudbe kot je to lahko storil drugi izbrani ponudnik, pri čemer ima opisano ravnanje tudi znake kaznivega dejanja. Vlagatelj še zatrjuje, da drugi izbrani ponudnik ni predložil obrazložitve posameznih postavk iz predračuna, zato njegove ponudbe ni mogoče transparentno preveriti, ter ugotavlja, da bi naročnik v primeru, če javnega naročila ne bi razdelil na tri sklope, zagotovil racionalnejšo rabo proračunskih sredstev, saj bi zgolj en ponudnik vsa razpisana dela opravil ceneje.
    Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi naročnikova odločitev v delih, ki se nanašata na 1. in 3. sklop, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, kot izhajajo iz predloženega stroškovnika, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

    Naročnik je s sklepom, št. 01-361/13-09, z dne 6.4.2010, zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na 1. sklop, zavrgel, v delu, ki se nanaša na 3. sklop, pa zavrnil Naročnik je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov.
    Glede očitkov o pomanjkljivi dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila naročnik navaja, da so bile vse ponudbe strokovno ustrezne in da je glede na ceno kot edino merilo podal obrazložitev, da je razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe previsoka cena.
    Naročnik dalje ugotavlja, da so v 1. sklopu oddali ponudbe trije ponudniki, in sicer prvi izbrani ponudnik, ki je ponudil ceno v višini 116.640,00 EUR, ponudnik Želva d.o.o., Ljubljana, ki je ponudil ceno v višini 121.500,00 EUR in vlagatelj s ponujeno ceno v višini 129.600,00 EUR. Glede na to, zatrjuje naročnik, da mu vlagatelj očita zgolj nepopolnost ponudbe prvega izbranega ponudnika in ne tudi nepopolnosti ponudnika Želva d.o.o., Ljubljana (ki se je, ob upoštevanju edinega merila najnižja cena, uvrstil na drugo mesto oziroma pred vlagatelja), vlagatelj v 1. sklopu nima aktivne legitimacije. Iz navedenega razloga, poudarja naročnik, je potrebno zahtevek za revizijo, in sicer v delu, ki se nanaša na 1. sklop, zavreči. Naročnik je v pravnem pouku vlagatelja opozoril, da lahko zoper odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, v delu, ki se nanaša na 1. sklop, v roku treh dni od prejema odločitve vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo.
    V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na ponudbo drugega izbranega ponudnika v sklopu 3, naročnik ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo ponudniki navesti, da gre za dela enake zahtevnosti, pač pa mora to izhajati iz same vsebine predložene reference. Iz potrdila z dne 13.1.2010, ki ga je predložil drugi izbrani ponudnik, poudarja naročnik, izhaja, da gre za dela enake zahtevnosti oziroma, da je izvajalec v času od 15.11.2005 do 15.3.2006 izvajal zimsko službo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Naročnik navaja, da je podpisnika reference sam preveril in ugotovil, da je njegov zakoniti zastopnik (generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana) podpisnika pooblastil za podpis sporne reference.
    Glede očitkov o nepredložitvi načrta zimske službe naročnik ugotavlja, da je na 24. strani razpisne dokumentacije navedeno, da je mu je izvajalec dolžan predložiti načrt zimske službe do 15.10. za tekoče leto, kar pomeni, da se navedena določba nanaša šele na izvedbeno fazo razpisanih del.
    V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na spremembo ponudbene cene, naročnik navaja, da je kopija obrazca predračuna (Obrazec 5), ki jo je drugi izbrani ponudnik predložil k dopolnitvi ponudbe, zanj brezpredmetna. Kot pojasnjuje naročnik, je drugega izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe, in sicer k predložitvi podrobnega opisa ponudbe v skladu z zahtevo iz točke 7a, Obrazca 1, kar je drugi izbrani ponudnik tudi storil. Naročnik pa spremenjenih zneskov na predloženi kopiji predračuna ni upošteval, saj drugega izbranega ponudnika v zvezi s ponudbenim predračunom ni pozval k dopolnitvi ponudbe.
    Naročnik zaključuje, da tudi ni zahteval, da morajo ponudniki posamezne postavke iz ponudbenega predračuna kakorkoli obrazložiti.

    Vlagatelj je z dopisom z dne 12.4.2010 naročnika obvestil, da se ne strinja z odločitvijo naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo, zaradi česar bo postopek (v delu, ki se nanaša na 3. sklop) nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj ponavlja očitke iz zahtevka za revizijo in odgovarja na naročnikove navedbe iz sklepa, s katerim je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil. Vlagatelj zatrjuje, da drugi izbrani ponudnik v letih 2005 in 2006 del enakih zahtevnosti ni opravljal, omenjene dejavnosti pa tudi ni imel vpisane v sodnem registru. Takšna dela, nadaljuje vlagatelj, je drugi izbrani ponudnik začel opravljati šele po 25.4.2007 (s spremembo družbene pogodbe), vendar nikoli v obsegu, kot ga je zahtevalo predmetno javno naročilo. Vlagatelj v zvezi s tem še ugotavlja, da se naročnik o tem očitku sploh ni izrekel, temveč je brez obrazložitve navedel, da je izbrani ponudnik izpolnil vse pogoje. Vlagatelj še navaja, da sta se v ponudbi drugega izbranega ponudnika znašli dve različni ceni oziroma dva različna predračuna, ki sta oba datirana z dne 12.1.2010, pri čemer naj bi bil en predračun poslan 9.2.2010 (in pri tem antidatiran). Vlagatelj poudarja, da ponudba ni bila niti zvezana niti oštevilčena, zato ne more preveriti, kateri izmed obeh predračunov naj bi bil sestavni del ponudbe drugega izbranega ponudnika. Navedena ugotovitev, še zatrjuje vlagatelj, kaže na popolno netransparentnost postopka izbire drugega ponudnika, na diskriminacijo ostalih ponudnikov (ki niso imeli te možnosti) ter na nezakonitost postopka. Vlagatelj na koncu še navaja, da je drugi izbrani ponudnik šele po zaključku postopka posredoval podroben opis predmeta ponudbe. Vlagatelj navaja, da je moral po pozivu naročnika doplačati revizijsko takso (vlagatelj jo je plačal v višini 700,00 EUR in doplačal v višini 1.800,00 EUR). Glede na to, ugotavlja vlagatelj, da so sklopi popolnoma ločeni, kar pomeni, da vrednost posameznega sklopa ni višja od 193.000,00 EUR, je vlagatelj preplačal revizijsko takso. Vlagatelj priglaša še nadaljnje stroške v zvezi s sestavo predmetnega dokumenta.

    Naročnik je z dopisom z dne 14.4.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 15.4.2010, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 22.4.2010 naročnika pozvala, naj ji odstopi še povratnico, iz katere je razvidno, kdaj je vlagatelj prejel naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo. Državna revizijsko komisija je zahtevano povratnico prejela dne 26.4.2010.

    Državna revizijska komisija je vlagatelja s sklepom z dne 3.5.2010 pozvala k doplačilu revizijske takse. Potrdilo o doplačilu je Državna revizijska komisija prejela dne 10.5.2010.

    Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila v 3. sklopu (Izvajanje zimske službe), neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je med naročnikom in vlagateljem sporna zgolj naročnikova odločitev, ki se nanaša na 3. sklop. Le v tem delu zahtevka za revizijo je namreč vlagatelj (pravočasno) obvestil naročnika, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na 1. sklop, zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije zavrgel ter vlagatelja v tem delu pravilno poučil o pravici do pritožbe na Državno revizijsko komisijo. Ker Državna revizijska komisija pritožbe zoper naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo (v delu, ki se nanaša na 1. sklop) ni prejela, tudi ni obravnavala pravilnosti ravnanja naročnika z zahtevkom za revizijo v tem delu, niti ni vsebinsko presojala revizijskih navedb, ki se nanašajo na 1. sklop.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej navaja, da je od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, pri čemer je zahteval, naj mu pojasni, kako drugi izbrani ponudnik v sklopu 3 izpolnjuje določene zahteve iz razpisne dokumentacije. V zvezi s temi vlagateljevimi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da se dodatna obrazložitev praviloma nanaša na obrazložitev razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. Tretji odstavek 79. člena ZJN-2 namreč določa, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran, pri naročniku vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila v primeru, če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. V primeru, kadar je edino merilo za izbor najugodnejše ponudbe najnižja cena in kadar naročnik nobene ponudbe ne zavrne kot nepopolne, so razlogi za zavrnitev neizbranega ponudnika ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe neizbranega ponudnika po naravi stvari jasni že na podlagi primerjave ponudbenih cen. Neizbrani ponudnik sicer lahko v zahtevi za dodatno obrazložitev zahteva tudi druge podatke v zvezi z izvedenim javnim naročilom, če meni, da jih potrebuje, naročnik pa mu jih lahko posreduje, vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja (kot je razvidno iz zapisnika o opravljenem vpogledu v ponudbeno dokumentacijo z dne 18.3.2010), da je bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila vlagatelju v celoti omogočen vpogled ponudbo drugega izbranega ponudnika, na podlagi česar se je lahko seznanil s podatki, ki jih je sicer zahteval v dodatni obrazložitvi. S tem mu je bilo omogočeno pravno varstvo v obsegu, kot ga določa ZRPJN.

    Vlagatelj v nadaljevanju v delu zahtevka za revizijo, ki se nanaša na 3. sklop, zatrjuje, da je ponudba drugega izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna (v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Te revizijske navedbe je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Nasprotno seveda velja za ponudbo, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti); naročnik takšne ponudbe ne sme obravnavati kot nepravilne, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

    Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na domnevno neustreznost reference drugega izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za vprašanje dokazovanja tehnične oz. kadrovske sposobnosti. Drugi odstavek 45. člena ZJN-2 (tehnična in/ali kadrovska sposobnost) določa, da lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, med drugim tudi s seznamom najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Na podlagi navedene določbe je naročnik zahteve v zvezi s predložitvijo referenc v 3. sklopu določil na 23. strani razpisne dokumentacije, kjer je v točki 1 (Reference ponudnika) zapisal:

    "Ponudnik mora imeti minimalno 1 potrjeno referenco za uspešno izvedena dela enake zahtevnosti v obdobju zadnjih 5 let. Podpisana referenca s strani naročnika mora vsebovati ime naročnika, datum opravljenih del, kratki vsebinski opis del, ki dokazuje izvajanje pogoja."

    Dodatno je naročnik v Obrazcu 1, kjer so našteti pogoji za priznanje sposobnosti in dokazila, pod točko 7d) določil:

    "Ponudnik mora imeti vsaj eno potrjeno referenco s strani zakonitega zastopnika naročnika v zadnjih petih letih za izvajanje zimske službe."

    Referenčnemu potrdilu, ki ga je v svoji ponudbi za sklop 3 predložil drugi izbrani ponudnik, vlagatelj v zahtevku za revizijo očita naslednje pomanjkljivosti: 1) drugi izbrani ponudnik naj v potrdilu ne bi navedel, da gre za dela enake zahtevnosti, 2) potrdila naj ne bi podpisala oseba, ki je pri referenčnem naročniku pooblaščena za podpisovanje teh dokumentov, to je zakoniti zastopnik, in 3) iz primerjave referenčnih del s predmetnimi deli ter glede na ceno referenčnih del naj bi bilo razvidno, da ne gre za dela enake zahtevnosti.

    V zvezi z očitki, da v referenčnem potrdilu drugega izbranega ponudnika ni navedbe o enaki zahtevnosti del oz. da referenčna dela niso bila izvedena v enaki zahtevnosti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni predpisal posebnega obrazca, na katerem bi bili referenčni naročniki dolžni potrjevati reference. Posledično so vsi ponudniki, tudi vlagatelj, referenčna potrdila oblikovali sami oz. so jih pripravili referenčni naročniki. Naročnik je, kot je razvidno iz zgoraj citirane točke 1 na 23. strani razpisne dokumentacije, kot obvezno vsebino referenčnega potrdila izrecno določil naslednje sestavine: ime naročnika, datum opravljenih del, kratki vsebinski opis del, ki dokazuje izvajanje pogoja. Na podlagi navedenega se je mogoče strinjati z naročnikom, ki v sklepu, s katerim je v 3. sklopu zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora ponudnik navesti, da gre za dela enake zahtevnosti, temveč mora to izhajati iz vsebine predložene reference. Kot je razvidno iz vsebine reference, ki jo je za sklop 3 predložil drugi izbrani ponudnik, se ta nanaša na izvajanje zimske službe, in sicer v obdobju od 15.11.2005 do 15.3.2006. Iz predložene reference po mnenju Državne revizijske komisije nikakor ni mogoče sklepati, da ne bi šlo za dela enake zahtevnosti, kot to zatrjuje vlagatelj, saj se referenca izrecno nanaša na zimsko službo, kar je tudi predmet 3. sklopa. Referenca torej potrjuje izvajanje predmeta tega javnega naročila. Na to ugotovitev ne more vplivati dejstvo, da je vrednost referenčnih del nižja od ponudbene vrednosti drugega izbranega ponudnika za 3. sklop, saj ta vrednost ne odstopa bistveno, poleg tega pa je treba upoštevati tudi različno obdobje izvajanja ter različne vremenske okoliščine. Tudi sicer pa naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil nobenih zahtev glede vrednosti referenčnih del oz. v tem delu ni določil nobenega vrednostnega praga. Ob tem je treba upoštevati, da je referenčni naročnik, ki je potrdil referenčno potrdilo drugemu izbranemu ponudniku v 3. sklopu, tudi naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Zato po mnenju Državne revizijske komisije prav on lahko oceni, ali so bila izvedena dela enako zahtevna kot razpisana in ali so bila uspešno izvedena.

    Nadaljnja pomanjkljivost, ki jo referenčnemu potrdilu očita vlagatelj, je tudi odsotnost podpisa pooblaščene osebe referenčnega naročnika. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Obrazcu 1 res zahteval, da referenčno potrdilo podpiše zakoniti zastopnik referenčnega naročnika. Vendar pa je to pomanjkljivost mogoče označiti kot formalno nepopolnost v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 (formalno nepopolna ponudba je tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila). ZJN-2 v prvem odstavku 78. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe, vendar pa naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Ker je, kot je bilo že zapisano, referenčni naročnik, ki je potrdil referenčno potrdilo drugemu izbranemu ponudniku v 3. sklopu, tudi naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, je naročnik ravnal v skladu z določilom prvega odstavka 78. člena ZJN-2, ko je preveril, ali je oseba, ki je podpisala referenčno potrdilo, imela pooblastilo zakonitega zastopnika naročnika za podpis potrdila, pri čemer je ugotovil, da je zakoniti zastopnik naročnika podpisnika reference pooblastil za podpis.

    Vlagatelj je v obvestilu o nadaljevanju postopka v zvezi z referenco drugega izbranega ponudnika navajal tudi nova dejstva, in sicer da drugi izbrani ponudnik teh del sploh ni opravljal oz. da takrat sploh ni bil registriran za opravljanje dejavnosti. V zvezi s temi novimi dejstvi Državna revizijska komisija opozarja, da mora vlagatelj v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN navesti kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, že v zahtevku za revizijo. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo lahko tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. člen do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo in utemeljenost zahtevka za revizijo se presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). Če vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa navajati novih dejstev in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati oz. se do njih ni mogel opredeliti. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka za revizijo kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni vsebinsko opredeljevala do novih dejstev, ki jih je vlagatelj navedel v obvestilu o nadaljevanju revizijskega postopka.

    V zvezi z nadaljnjimi revizijskimi očitki, da drugi izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil načrta zimske službe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 6.1 Splošnih navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da mora ponudba vsebovati vse v razpisni dokumentaciji zahtevane listine, izjave, tehnično dokumentacijo, prospektni material, vzorce ipd., ter izpolnjena obrazca ponudbe (OBRAZEC 4) in predračuna (OBRAZEC 5). Načrt zimske službe je bil omenjen v 3. točki strokovnih zahtev naročnika za sklop 3 (stran 24 razpisne dokumentacije), kjer je naročnik v posameznih alinejah opisal, na kakšen način bo moral izvajalec odstranjevati sneg in opraviti posipavanje. Tako je v zadnji alineji določil:

    "Načrt zimske službe pripravi ponudnik. Načrt vsebuje: vrsto, obseg in razpored strojev, opreme delavcev, način uporabe teh sredstev, organizacijo posipanja, organizacijo stalne službe v pripravljenosti ter nadzor nad izvajanjem zimske službe. Načrt in izvedba mora upoštevati določila Odloka o zimski službi, ki velja za Mestno občino Ljubljana. Izvajalec je dolžan do 15.10.2010 za vsako tekoče leto izdelati izvedbeni program in ga predložiti naročniku v potrditev. Izvajalec je dolžan postaviti opozorilne table (npr. pazi ledene sveče, poledica itn.)."

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz 3. točke strokovnih zahtev naročnika za sklop 3 ne izhaja, da bi bili ponudniki dolžni v ponudbo predložiti dokumentacijo, ki jo omenja ta točka. Iz posameznih alinej 3. točke strokovnih zahtev naročnika za sklop 3 je namreč nesporno razvidno, da se nanašajo na fazo izvajanja predmeta naročila, ne pa na fazo priprave ponudb. Gre za opis načina izvajanja zimske službe, kot ga zahteva naročnik in kot ga bo moral zagotoviti izvajalec (odstranjevanje zapadlega snega, odstranjevanje ledenih sveč, odstranjevanje polomljenega vejevja, odstranjevanje posipnega materiala, posipanje spolzkih površin). Načrt zimske službe, ki je predviden ob izvajanju zimske službe, je torej dokument, ki ga bo šele moral izdelati izvajalec zimske službe, in sicer, kot to izrecno določa razpisna dokumentacija, do 15.10. za vsako tekoče leto. Na podlagi dejstva, da drugi izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil načrta zimske službe, zato ni mogoče ugotoviti, da njegova ponudba ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije, zato vlagateljevim navedbam v tem delu ni mogoče slediti.

    Vlagatelj naročniku v nadaljevanju očita, da je drugi izbrani ponudnik prvotno ponujeno ceno naknadno spremenil, s čimer naj bi ravnal v nasprotju z 78. členom ZJN-2.

    Naročnik je v razpisno dokumentacijo med drugim priložil obrazec predračuna (Obrazec 5), v katerega so morali ponudniki (poleg naslova, podatka o številki transakcijskega računa ter identifikacijske številke za DDV) vpisati ponujene cene, in sicer za vsakega izmed treh razpisanih sklopov posebej. Tabelo predračuna za 3. sklop (zimska služba) je naročnik razdelil na dva dela. Prvi del predračuna - "Vrsta storitve - pripravljenost" sestavlja pet različnih postavk (en kamion za odvoz snega z voznikom, dvajset delavcev za intervencijske posege, štirje traktorji oziroma "bobcati" z voznikom, pet strojev za pluženje in nakladanje snega z voznikom in dve rolbi za čiščenje pločnikov z voznikom). Drugi del obrazca - "Odstranjevanje snega ter posipanje" sestavlja 7 različnih postavk, in sicer: kamion za odvoz snega z voznikom, delavec za ročno čiščenje snega in posipavanje, traktor oziroma "bobcat" z voznikom, vozilo za pluženje in nakladanje snega z voznikom, rolba za čiščenje pločnikov z voznikom, sol za posipanje ter pesek in sol za posipanje. Za prvih pet postavk v prvem delu obrazca predračuna so morali ponudniki vpisati le eno ceno, za sedem postavk iz drugega dela predračuna pa so morali ponudniki ponuditi cene za vsako izmed sedmih postavk. Ponudniki so morali vpisati ceno na enoto brez DDV, skupno ceno (cena na enoto x količina) brez DDV ter skupno ceno z DDV. Enote in količine posameznih postavk je vnaprej navedel naročnik. Ponudniki so morali v ponudbeni predračun vpisati tudi skupno končno ponudbeno vrednost za 3. sklop, in sicer skupno končno ceno brez DDV, DDV in skupno končno ceno z DDV. S podpisom ponudbenega predračuna so se ponudniki hkrati zavezali, da so v končni ponudbeni vrednosti zajeti (tudi) vsi odvisni stroški.

    Iz dokumentacije iz spisa izhaja, da je naročnik drugega izbranega ponudnika dne 29.1.2010, z dopisom št. 01-361/5-098, pozval k dopolnitvi ponudbe (dokument Predložitev listin v skladu z obrazcem za priznanje sposobnosti), in sicer:

    "Prosimo, da v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije predložite naslednja dokazila: 1. Za izpolnitev pogoja pod točko 7a - Obrazec : Podroben opis predmeta ponudbe."

    Naročnik je zapisal, da navedene podatke zahteva v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 ter hkrati opozoril drugega izbranega ponudnika, da mora zahtevano dopolnitev poslati najkasneje do torka, 9.2.2010, sicer bo njegova ponudba izločena.

    Kot izhaja iz zgoraj citiranega naročnikovega poziva, je naročnik z njim od drugega izbranega ponudnika poskušal pridobiti (dodatne oziroma manjkajoče) podatke, ki se nanašajo na izpolnjevanje strokovnih zahtev iz razpisne dokumentacije. Naročnik je v točki 7a Obrazca 1 za vse tri razpisane sklope postavil naslednjo zahtevo: "Ponudnik mora v svojo ponudbo priložiti podroben opis predmeta ponudbe. Opis mora vsebovati: natančen popis ponujenih del v skladu s strokovnimi zahtevami naročnika (iz opisa mora biti jasno in nedvoumno razvidno, da ponudba izpolnjuje vse strokovne zahteve naročnika)".

    Drugi izbrani ponudnik je v določenem roku dopolnil svojo ponudbo in v dopisu z dne 5.2.2010 obvestil naročnika, "da so v predloženem predračunu št. 013-2010, z dne 21.01.2010, zajeta naslednja dela: čiščenje snega na vseh lokacijah Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana z zadostnim številom strojev in delavcev za čiščenje in pluženje z odvozi odvečnega snega, redni pregledi in soljenje zaledenelih površin, odstranjevanje sveč ter zagraditev in postavljanje opozoril na možnost padanja sveč in snega s streh, na tistih mestih, kjer fizična odstranitev ni mogoča".

    Jedro spora med strankama v tem postopku je v vlagateljevi ugotovitvi, da je drugi izbrani ponudnik k zgoraj navedenemu pojasnilu predložil drugačen predračun (z višjo končno ceno), kot ga je predložil v ponudbo. Medtem ko vlagatelj zatrjuje, da bi ga moral naročnik iz navedenega razloga izločiti, pa nasprotno, naročnik vztraja pri izbiri in zatrjuje, "da spremenjenih zneskov na predloženi kopiji predračuna ni upošteval, saj drugega izbranega ponudnika v zvezi s ponudbenim predračunom ni pozval k dopolnitvi ponudbe".

    Kot izhaja iz zgoraj citiranega pojasnila, se drugi izbrani ponudnik v zvezi z deli, ki jih ponuja v 3. sklopu predmetnega javnega naročila, sklicuje na (k pojasnilu predložen) predračun, ki ni (t)isti, kot ga je priložil v samo ponudbo. Na podlagi pregleda obeh predračunov (v katera je, kot izhaja iz zapisnika o opravljenem vpogledu v ponudbeno dokumentacijo z dne 18.3.2010, v celoti vpogledal tudi vlagatelj), ki sta oba datirana na dan 21.1.2010, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugi izbrani ponudnik k dopolnitvi ponudbe predložil predračun z višjimi ponudbenimi postavkami. Drugi izbrani ponudnik je namreč v ponudbo za 3. sklop predložil predračun z naslednjo ceno: 65.808,90 EUR brez DDV in 78.970,68 z DDV (takšna cena izhaja tudi iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 26.1.2010, ki so ga prejeli vsi sodelujoči ponudniki, odpiranja ponudb pa se je udeležil tudi predstavnik vlagatelja). Ponudbeni predračun, ki ga je drugi izbrani ponudnik predložil v postopku dopolnitve ponudbe, pa vsebuje drugačno (višjo) ceno, in sicer ceno v višini 69.101,90 EUR brez DDV in 82.922,28 EUR z DDV. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je zvišanje "skupne končne cene" posledica dviga dveh ponujenih cen znotraj predračuna, in sicer cene iz prvega dela ponudbenega predračuna in cene postavke "delavec za ročno čiščenje snega in posipavanje" iz drugega dela ponudbenega predračuna.

    Ne glede na to, da je drugi izbrani ponudnik ob dopolnitvi ponudbe predložil predračun z višjo ponudbeno ceno, pa navedeno še ne pomeni, da je mogoče naročniku v predmetnem postopku oddaje javnega naročila očitati kršitev pravil javnega naročanja. Iz določila 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je razvidno, da je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. V skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 mora naročnik dopustiti in omogočiti dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, vendar pa drugi odstavek istega člena izrecno prepoveduje spreminjanje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Kot je bilo že ugotovljeno, je naročnik drugega izbranega ponudnika dne 29.1.2010, z dopisom št. 01-361/5-098, pozval k dopolnitvi ponudbe, pri čemer ga je v pozivu izrecno pozval (le) k predložitvi listin v skladu z obrazcem za priznanje sposobnosti, in sicer s prošnjo, naj poda podroben opis predmeta ponudbe. Naročnik torej drugega izbranega ponudnika ni v ničemer pozival, naj mu ponovno pošlje ponudbeni predračun. Prav tako naročnik spremenjenega ponudbenega predračuna, ki ga je drugi izbrani ponudnik poslal povsem na lastno pobudo, ni v ničemer upošteval. Kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila z dne 17.2.2010, je naročnik ob izbiri v 3. sklopu upošteval tisto ponudbeno ceno, ki jo je drugi izbrani ponudnik ponudil v svoji pravočasno oddani ponudbi, kot je bila tudi ugotovljena na javnem odpiranju ponudb in vpisana v zapisnik o javnem odpiranju ponudb z dne 26.1.2010, in sicer 78.970,68 EUR. Na podlagi navedenega naročniku ni mogoče očitati, da je omogočil ali dopustil spremembo ponudbene cene, saj drugega izbranega ponudnika ni niti pozval h kakršnikoli spremembi ponudbene cene niti ni naknadno spremenjene ponudbene cene upošteval pri izbiri najugodnejšega ponudnika v 3. sklopu.

    Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je naročnik drugega izbranega ponudnika z dopisom z dne 1.4.2010 pozval, naj mu pojasni, zakaj je k dopolnitvi svoje ponudbe, predložene dne 9.2.2010, katere predmet je bil le predložitev podrobnega opisa ponudbe v skladu s točko 7a Obrazca 1 razpisne dokumentacije, predložil tudi kopijo obrazca predračuna z dne 21.1.2010 z višjimi zneski, kot jih je navedel v svoji osnovni ponudbi in so bili prebrani na javnem odpiranju ponudb. Drugi izbrani ponudnik je naročniku dne 6.4.2010 posredoval pojasnilo, da je ob dopolnitvi ponudbe s podrobnim opisom predmeta ponudbe pomotoma priložil tudi eno od variant predračuna, ki jo je pripravil pred oddajo dokumentacije. Ne glede na navedeno pojasnilo drugega izbranega ponudnika, iz katerega je razvidno, da je pri posredovanju spremenjenega ponudbenega predračuna prišlo do pomote, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je lahko v postopku oddaje javnega naročila veljavna le tista ponudba, ki je predložena pravočasno in v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Le takšno ponudbo lahko naročnik upošteva in jo oceni v skladu z vnaprej določenimi merili in le pogodba, sklenjena po akceptu takšne ponudbe, je lahko veljavna. Navsezadnje je na ponudbo, kakršna obstaja v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe, vezana tudi bančna garancija za resnost ponudbe. Glede na specialne določbe ZJN-2 ( v primerjavi s splošnimi pravili obligacijskega prava) torej ni dvoma o tem, katera ponudba je veljavna in katera ponudbena volja je prava. Sankcija za ponudnika, ki kljub jasni določbi drugega odstavka 78. člena ZJN-2 naknadno spremeni ponudbeno ceno, je zato lahko le neupoštevanje naknadno spremenjene cene ter v primeru, če ponudnik ne želi skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila v vsebini, kot je razvidna z njegove pravočasne ponudbe, unovčenje bančne garancije za resnost ponudbe. Ker naročniku v primeru, kadar ne zahteva dopolnitve ponudbe v delih, ki se nanašajo na ceno ali druga merila, oz. kadar naknadno spremenjene cene pri izbiri najugodnejšega ponudnika ne upošteva, ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-2, tudi ni mogoče najti pravne podlage za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila.

    V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da drugi izbrani ponudnik ni predložil obrazložitve posameznih postavk iz predračuna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik niti v Splošnih navodilih ponudnikom za pripravo ponudbe niti v Obrazcu 5 (obrazec ponudbenega predračuna) ni zahteval obrazložitve posameznih postavk iz predračuna. Zato na podlagi vlagateljevih navedb v tem delu ponudbe drugega izbranega ponudnika ni mogoče označiti za nepopolno v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

    Glede vlagateljevih navedb, da bi naročnik v primeru, če javnega naročila ne bi razdelil na tri sklope, zagotovil racionalnejšo rabo proračunskih sredstev, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN prepozne. Gre namreč za navedbe, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, s katero se je vlagatelj seznanil ob njenem prevzemu, šesti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Državna revizijska komisija zato revizijskih navedb v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

    Ker Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb ni mogla ugotoviti, da bi naročnik s tem, ko je ponudbo drugega izbranega ponudnika obravnaval kot popolno, kršil pravila ZJN-2, je v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v obvestilu o nadaljevanju postopka z dne 12.4.2010 zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroškov za plačano takso ter stroškov v zvezi z odvetniškim zastopanjem. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 1.6.2010


    predsednica senata:
    mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
    članica Državne revizijske komisije




















    Vročiti:

    - Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
    - Odvetnik Roman Završek, Kotnikova ulica 33, 1000 Ljubljana
    - ŽLEB GRADNJE d.o.o., Založnikova 49, Brezovica pri Ljubljani
    - šIG d.o.o., Tržaška 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran