018-089/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala št. 430-363/2009 - sklop 1 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj EXTRA LUX d.o.o., Središka ulica 21, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova ulica 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.05.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je na Portalu javnih naročil št. JN 6471/2009, z dne 12.08.2009, ter v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti št. 2009/S 155-226217, z dne 14.08.2009, objavil javni razpis po odprtem postopku za oddajo predmetnega javnega naročila. Naročnik je dne 09.11.2009 sprejel Sklep o oddaji naročila št. 430-363/2009-1 in Sklep o oddaji naročila št. 430-363/2009-2., s katerima je javno naročilo v sklopu 1 (Material za tiskanje) oddal v izvedbo ponudniku PAVLIN d.o.o., Grič 9, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), v sklopu 2 (Pisarniška galanterija in pribor) pa vlagatelju.

Vlagatelj je dne 17.08.2009 vložil zahtevek za revizijo Vlagatelj je predlagal, da se naročnikova odločitev v 1. sklopu razveljavi.

Državna revizijska komisija je zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila izpodbijani sklep ter podala napotke za pravilno izvedbo postopka v razveljavljenem delu (sklep št. 018-304/2009-7, z dne 01.02.2010).

Naročnik je dne 08.03.2010 sprejel Sklep o oddaji naročila za sklop 1, št. 430-363/2009/66 (1514-03), s katerim je javno naročilo v 1. sklopu (Material za tiskanje) ponovno oddal v izvedbo (prvotno) izbranemu ponudniku.

Vlagatelj je dne 15.03.2010 zahteval, da se mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v ponudbeni predračun, v opise artiklov ter v slikovni barvni katalog v tiskani in v elektronski obliki, v naročnikov dopis, s katerim je izbranega ponudnika pozval k dodatnim pojasnilom in v dodatna pojasnila izbranega ponudnika, skupaj s predloženimi vzorci. Vpogled je bil opravljen dne 19.03.2010, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je dne 19.03.2010 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik predložil Dodatek št. 1 h garanciji za resnost ponudbe, iz katerega izhaja dodaten pogoj, ki ni v skladu z razpisno dokumentacijo, in sicer: ta dodatek stopi v veljavo z dnem, ko bo upravičenec podal soglasje k temu dodatku. Vlagatelj poudarja, da je naročnik izjavil, da soglasja k dodatku ni podal. Iz VIII. dela razpisne dokumentacije (Finančna zavarovanja), poudarja vlagatelj, izhaja zahteva, da morajo biti bančne garancije brezpogojne in plačljive na prvi poziv ter izdane v skladu z vzorci iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj zatrjuje, da banka v primeru, če posebnega pogoja ne bi želela vzpostaviti, tega tudi ne bi storila. Vlagatelj še navaja, da je sam predložil podaljšanje k predloženi bančni garanciji, ki ga je pripravila ista banka, vendar brez navedenega pogoja.
Vlagatelj zatrjuje, da je iz navedenega razloga ponudba izbranega ponudnika nepopolna in bi jo moral naročnik, skladno z 80. členom ZJN-2, zavrniti.
Vlagatelj podredno navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi po svoji vsebini in zatrjuje, da je naročnik pri vpogledu kršil določila 8. in 22. člena ZJN-2 ter 3. člen ZRPJN, saj mu ni dovolil vpogledati v elektronsko verzijo barvnega kataloga.
Vlagatelj navaja, da je v predhodno vloženem zahtevku za revizijo upravičeno zatrjeval, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna v več pozicijah Sklopa 1 A in Sklopa 1 B. Nepravilnosti v teh pozicijah, ne pa tudi v ostalih, poudarja vlagatelj, je preverila Državna revizijska komisija. Kot ugotavlja vlagatelj, je naročnik v spornih postavkah izbranega ponudnika pozval k predložitvi vzorcev oziroma k odpravi pomanjkljivosti, vlagatelju pa v predložene vzorce ni dovolil vpogleda.
Vlagatelj zatrjuje, da po vpogledu v pisno verzijo slikovnega barvnega kataloga upravičeno meni, da izbrani ponudnik ni mogel ustrezno dopolniti svoje ponudbe, ne da bi pri tem nedovoljeno spremenil vsebino svoje ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Ker mu ni bil omogočen vpogled v predložene vzorce, poudarja vlagatelj, ni mogel preveriti, ali so bile dopolnitve ustrezne in dopustne ter predložene v zahtevanem roku. Vlagatelj še poudarja, da dopolnitve ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, saj gre v navedenih pozicijah za artikle, ki so bili s točnim nazivom proizvajalca in modela opredeljeni že v sami naročnikovi specifikaciji. Vlagatelj navaja, da mu je naročnik s tem, ko mu ni omogočil ogleda naknadno posredovanih vzorcev kršil pravico do učinkovitega pravnega varstva, saj lahko le domneva, da izbrani ponudnik ponudbe ni dopolnil v skladu z veljavno zakonodajo.
Vlagatelj še navaja, da je želel vpogledati tudi v elektronski barvni katalog oziroma v slike ostalih artiklov, kar mu je naročnik onemogočil tako na prvem kot tudi na drugem vpogledu. Vlagatelj zatrjuje, da iz navedenega razloga lahko oporeka le nepravilnosti artiklov, iz katerih je to razvidno že iz pisnega kataloga, čeprav je prepričan, da so napake tudi v elektronskem barvnem katalogu Excell.
Vlagatelj predlaga, da se mu omogoči vpogled v elektronski barvni katalog izbranega ponudnika, v dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika ter v vse naknadno predložene vzorce.
Vlagatelj podredno predlaga, da se izvede dokaz, katerega namen je ugotoviti, ali je izbrani ponudnik ponudil prave artikle v sklopih 1 A in 1 B (in sicer z izvedencem ustrezne stroke, ki bo vpogledal v vse fotografije v elektronski obliki in bo po potrebi od izbranega ponudnika zahteval, da mu v pregled dostavi brezplačne vzorce) in da se na podlagi izvedenega dokaza ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika v 1. sklopu nepopolna.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, in sicer 5.000,00 EUR za vplačano revizijsko takso, ter 5.800,00 EUR za nagrado za postopek revizije (vlagatelj poudarja, da je potrebno upoštevati, da gre za ponavljajočo kršitev naročnika), 20% DDV ter 39,00 EUR za materialne stroške.

Naročnik je s sklepom, z dne 07.04.2010, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik uvodoma zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbo predložil bančno garancijo za resnost ponudbe, ki je skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnik navaja, da je iz razloga, ker predmetni postopek oddaje javnega naročila v 1. sklopu še ni bil zaključen, zaprosil vse ponudnike, da podaljšajo veljavnost ponudb za dodatnih 90 dni ter veljavnost bančnih garancij za resnost ponudbe do dne 10.05.2010. Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik z Dodatkom št. 1 podaljšal veljavnost garancije do zahtevanega datuma. Naročnik še navaja, da vzorca teksta ponudnikom ni posredoval in da je vsebino spornega dokumenta presojal le skozi pogoje, ki jih je postavil s svojim pozivom. Naročnik se strinja z vlagateljem v tem, da iz dokumenta, ki ga je predložil izbrani ponudnik, izhaja besedilo, da stopi v veljavo z dnem, ko bo upravičenec podal soglasje. Ker se naveden tekst nanaša nanj in ker podaja soglasja ni časovno omejena, poudarja naročnik, še ni potrebno podati posebnega soglasja, saj bi ga lahko podal tudi šele ob morebitnem unovčenju bančne garancije. Navedeno besedilo, poudarja naročnik, torej ne predstavlja dodatnega pogoja, ki bi ga lahko kakorkoli oviral pri morebitnem unovčenju bančne garancije. Naročnik prilaga tudi stališče Nove Ljubljanske banke, ki je izdala bančno garancijo in dodatek k njej.
Naročnik nadalje navaja, da je vlagatelj že vpogledal v tiskano verzijo slikovnega barvnega kataloga, v elektronsko verzijo pa mu vpogled ni bil omogočen iz razloga, ker slednji vsebuje tudi cene posameznih postavk, ki jih ne bi bilo mogoče skriti. Glede vpogleda v dodatna pojasnila izbranega ponudnika (z dne 22.02.2010) ter pregleda predloženih vzorcev, naročnik poudarja, da jih je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost. Naročnik se v zvezi z zahtevo po pregledu predloženih vzorcev sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi, ki jo je vodila pod opr. št. 018-108/2008-4, z dne 12.08.2008.
Naročnik poudarja, da vlagateljev očitek o tem, da izbrani ponudnik ni mogel ustrezno dopolniti ponudbe, ne da bi pri tem spremenil ponudbo v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, ni utemeljen. Kot navaja naročnik, je izbrani ponudnik s predložitvijo zahtevanih vzorcev le dodatno pojasnil že predloženo ponudbo, kar pa ne pomeni spremembe ponudbe v delu, ki se nanaša na predmet temveč zgolj potrditev ustreznosti v ponudbi že ponujenih artiklov.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.04.2010, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da se ne strinja z naročnikovo ugotovitvijo, da je sprejel podaljšanje bančne garancije že s tem, ko na dokument ni podal pripomb ter da je podal soglasje s konkludentnim dejanjem. Vlagatelj zatrjuje, da je banka z zahtevo po naročnikovemu soglasju podala odložni in ne razvezni pogoj. Ker naročnik ni podal soglasja, poudarja vlagatelj, je njegov molk mogoče razlagati le kot zavrnitev soglasja.
Vlagatelj še navaja, da iz razloga, ker mu ni bil omogočen vpogled v elektronsko verzijo kataloga in v predložene vzorce, ni mogel preveriti, ali se postavljena specifikacija, opis artiklov, predložene slike in vzorci ujemajo. Vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji naj opise in slike iz kataloga preveri oziroma primerja z naknadno predloženimi vzorci.
Vlagatelj priglaša še nadaljnje stroške, in sicer 600,00 EUR ter 20% DDV za pripravo predmetne vloge.

Naročnik je z dopisom, z dne 23.04.2009, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija se je z naročnikom dne 07.05.2010 dogovorila za ogled naknadno predloženih vzorcev. Ogled je bil opravljen dne 11.05.2010 v prostorih naročnika, o čemer je sestavljen zapisnik.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter ob upoštevanju ogleda naknadno predloženih vzorcev, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna (v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Vlagatelj tudi očita naročniku, da izbrani ponudnik ni mogel ustrezno dopolniti svoje ponudbe, ne da bi pri tem nedovoljeno posegel v ponujeni predmet. Vlagatelj še poudarja, da iz razloga, ker mu naročnik ni dovolil vpogleda v predložene vzorce, ni mogel preveriti, ali je izbrani ponudnik pravočasno, dopustno in ustrezno dopolnil svojo ponudbo.

Vlagatelj najprej očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna iz razloga, ker dokument, s katerim je bila podaljšana bančna garancija za resnost ponudbe ni pripravljen v skladu z razpisno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se naročnik in vlagatelj očitno strinjata v tem, da je izbrani ponudnik s predloženo bančno garancijo za resnost ponudbe izpolnil vsa navodila, ki jih je v zvezi s predmetnim dokumentom postavil naročnik v VIII. delu razpisne dokumentacije (Finančna zavarovanja). Pregled s strani izbranega ponudnika predložene bančne garancije za resnost ponudbe pa tudi sicer pokaže, da je slednja podana v skladu z naročnikovim vnaprej pripravljenim vzorcem (Priloga št. VIII/2). Predložena bančna garancija za resnost ponudbe je brezpogojna, plačljiva na prvi poziv, ne vsebuje dodatnih pogojev za izplačilo in je podana tako v zahtevani višini kot tudi v zahtevani dolžini trajanja.

Naročnik je vse sodelujoče ponudnike dne 05.02.2010 pozval, da naj "iz razloga, ker postopek oddaje predmetnega javnega naročila v 1. sklopu še ni zaključen, podaljšajo veljavnost ponudbe za dodatnih 90 dni ter posledično veljavnost bančne garancije za resnost ponudb do dne 10.05.2010".

Izbrani ponudnik je naročniku dne 09.02.2010 posredoval Dodatek št. 1 h Garanciji za resnost ponudbe št. 6012, ki ga je dne 09.02.2010 izdala Nova Ljubljanska banka. Z navedenim dokumentom je Nova Ljubljanska banka veljavnost predložene garancije podaljšala do zahtevanega dne oziroma do 10.05.2010. Iz navedenega dokumenta izhaja tudi naslednji stavek: "Ta dodatek stopi v veljavo z dnem, ko bo Upravičenec podal soglasje k temu dodatku".

Vlagatelj in naročnik se ne strinjata v tem, ali je bančna garancija zaradi zgoraj citiranega določila banke še vedno brezpogojna oziroma podana v skladu z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije. Medtem, ko naročnik meni, da sporni stavek ne predstavlja dodatnega pogoja, ki bi ga kakorkoli oviral pri morebitnem unovčenju bančne garancije pa nasprotno, vlagatelj zatrjuje, da je z navedenim določilom bančna garancija postala pogojna oziroma predložena v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, predložen dodatek, razen v delu, ki se nanaša na veljavnost, ne spreminja predložene bančne garancije za resnost ponudbe. Skladno z naročnikovo izrecno (in edino) zahtevo je namreč spremenjena zgolj v delu, ki se nanaša na njeno veljavnost. Bančna garancija je torej tudi po sprejemu dodatka še vedno brezpogojna, plačljiva na prvi poziv, ne vsebuje dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov in nižjih zneskov oziroma v ničemer ne odstopa od v razpisno dokumentacijo predloženega vzorca. Sporni stavek se namreč nanaša na naročnika samega, zato zanj ne more predstavlja dodatnega pogoja, ki bi ga lahko na kakršenkoli način oviral pri morebitnem unovčenju bančne garancije. Ker je upravičenec naročnik sam, unovčenje ni odvisno od nikakršnega dodatnega pogoja izven naročnikove sfere oziroma od volje, soglasja ali privolitve tretje osebe, podaja soglasja pa tudi sicer ni v ničemer definirana oziroma časovno omejena. Naročnik tako lahko poda soglasje kadarkoli (do poteka veljavnosti bančne garancije) in kakorkoli, nenazadnje to lahko stori (kot je navedel tudi naročnik) tudi šele ob hkratnem unovčenju bančne garancije (takšno stališče je, kot izhaja iz dokumentacije iz spisa, zavzela tudi izdajateljica spornega dodatka - izjava Nove Ljubljanske banke, z dne 29.03.2010). Naročnik (upravičenec bančne garancije) tudi ob upoštevanju spornega dodatka torej še vedno razpolaga z veljavno, na prvi poziv unovčljivo in brezpogojno bančno garancijo oziroma z garancijo za resnost ponudbe, ki se razen v delu, ki se nanaša na njeno veljavnost, ni spremenila. Ker tudi sicer naročnik v zvezi z zahtevo po podaljšanju bančne garancije za resnost ponudbe ni podal nobenih drugih zahtev niti ni predložil posebnega obrazca, je Državna revizijska komisija vlagateljev očitek v tem delu zahtevka za revizijo zavrnila.

Kar zadeva očitek, ki se nanaša na domnevno neustrezno dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika, je bilo že v prejšnjem revizijskem postopku (glej obrazložitev sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-304/2009-7, z dne 01.02.2010) ugotovljeno, da je izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu v vseh 518 - ih postavkah ponudil istovrstno blago, ki ga je zahteval naročnik oziroma je pod rubriko "Naziv ponujenega blaga" povzel natančno takšno specifikacijo blaga, kot jo je navedel naročnik. Ravno tako je bilo ugotovljeno, da se tudi Pogodba o dobavi pisarniškega materiala v zvezi s tem sklicuje zgolj na ponudbeni predračun (in torej ne tudi na slikovni barvni katalog artiklov) ter na ta način zavezuje ponudnika k ponudbi (t)istega blaga, ki ga je navedel v njem. Državna revizijska komisija je v zvezi s tem ravno tako ugotovila, da je izbrani ponudnik v svojo ponudbo predložil dve (s strani naročnika vnaprej pripravljeni) izjavi, in sicer izjavo o tem, da ponujeno blago odgovarja veljavnim predpisom in standardom ter normativom in opisom iz ponudbenega predračuna ter izjavo, da so ponujeni tonerji, kartuše in pisalni trakovi originalni in kot taki ponujeni v originalni embalaži.

Pač pa je Državna revizijska komisija v prejšnjem revizijskem postopku ugotovila, da so bile takratne navedbe vlagatelja delno utemeljene v tistem delu zahtevka za revizijo, ki se je nanašal na slike artiklov v posameznih postavkah. Državna revizijska komisija je po opravljenem vpogledu v slikovni katalog namreč ugotovila:

"SKLOP 1A:
1. V poziciji 123 je razviden artikel brez vsakršnih oznak, zato ni mogoče ugotoviti, ali ustreza naročnikovi specifikaciji.
2. V pozicijah 126 in 127 sta predstavljena izdelka v embalaži in brez nje, embalaža (škatli) pa se razlikujeta od embalaže s pravilnimi oznakami, ki so jih ponudili ostali trije sodelujoči ponudniki.
3. V pozicijah 135 in 136 sta razvidna artikla brez vsakršnih oznak, zato ni mogoče ugotoviti, ali ustrezata naročnikovi specifikaciji.
4. V poziciji 152 je na sliki embalaža (škatla) z napačno oznako (namesto C-EXV3 je navedena oznaka C-EXV13).
5. V poziciji 183 je razviden artikel brez vsakršnih oznak, zato ni mogoče ugotoviti, ali ustreza naročnikovi specifikaciji.
6. V poziciji 209 sta na sliki artikel in embalaža, iz katerih ni mogoče razbrati oznak, embalaža (škatla) pa se razlikuje od embalaže s pravilnimi oznakami, ki so jih ponudili ostali trije sodelujoči ponudniki.
7. V pozicijah 316 in 343 sta razvidna artikla brez vsakršnih oznak, zato ni mogoče ugotoviti, ali ustrezata naročnikovi specifikaciji.

SKLOP 1 B:
1. V poziciji 71 je ponujena identična slika kot pri pozicijah 70 in 76, čeprav je pod navedeno številko zahtevan drug artikel.
2. V pozicijah 70 in 76, v katerih je bilo zahtevano identično blago, je na sliki artikel s pravilno oznako (in je takšen kot so ga ponudili tudi ostali trije sodelujoči ponudnika).
3. V pozicijah 29, 30, 33, 34 in 35 so razvidni artikli brez vsakršnih oznak, zato ni mogoče ugotoviti, ali ustrezajo naročnikovi specifikaciji.
4. V pozicijah 31 in 32 sta razvidna artikla brez vsakršnih oznak, zato ni mogoče ugotoviti, ali ustrezata naročnikovi specifikaciji.
5. V pozicijah 50 in 53 sta na sliki embalaži (škatli) ponujenih artiklov, iz katerih ni mogoče razbrati oznak, iz pozicije 51 pa izhaja, da je ponujena škatla z oznakami, ki so enake naročnikovi specifikaciji."

V zvezi z navedenimi pomanjkljivostmi je Državna revizijska komisija naročniku naložila, naj v vseh spornih postavkah bodisi zahteva nove slike in morebitna dodatna pojasnila ali pa naj ravna v skladu s IV.3. točko III. dela razpisne dokumentacije (Obrazec ponudbe) in naj pozove izbranega ponudnika k predložitvi brezplačnih vzorcev v vseh spornih postavkah. Kot je razvidno iz dokumentacije iz spisa, je naročnik v tem smislu sledil napotkom Državne revizijske komisije in pozval izbranega ponudnika, naj mu predloži brezplačne vzorce.

Vlagatelj je navedel, da iz razloga, ker mu naročnik ni dovolil vpogleda v dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika, ni mogel preveriti, ali je izbrani ponudnik pravočasno, dopustno in ustrezno dopolnil ponudbo. Vlagatelj je še poudaril, da je želel vpogledati tudi v elektronski barvni katalog v delu, ki se nanaša na preostale artikle, kar mu je naročnik onemogočil tako na prvem kot tudi na drugem vpogledu. Ker mu naročnik vpogleda v elektronsko verzijo barvnega kataloga ni dopustil, še zatrjuje vlagatelj, lahko oporeka le nepravilnosti artiklov, iz katerih je to razvidno že iz pisnega kataloga, čeprav je prepričan, da so napake tudi v elektronskem barvnem katalogu Excell.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem v tem, da naknadno predloženi vzorci ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti izbranega ponudnika, saj gre za tipske proizvode, ki jih je mogoče kupiti na trgu od različnih ponudnikov oziroma so predloženi vzorci enaki, kot so jih morali ponuditi tudi vsi ostali sodelujoči ponudniki (naročnik pa jih je, kot že izhaja iz te obrazložitve, s točnim nazivom proizvajalca in modela določil v razpisni dokumentaciji). Ker pa je vlagatelj Državni revizijski komisiji sam predlagal naj opravi pregled naknadno predloženih vzorcev, se je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru odločila, da ne bo naložila naročniku, naj vlagatelju omogoči vpogled v sporne artikle, pač pa je to, ob hkratnem upoštevanju načela hitrosti (3. člen ZRPJN), storila sama. Ogled je bil opravljen dne 11.05.2010 v prostorih naročnika in ob prisotnosti predstavnikov naročnika. Državna revizijska je pri pregledu vseh vzorcev, ki se nanašajo na zgoraj navedene sporne postavke ugotovila, da se v celoti ujemajo z naročnikovimi specifikacijami iz ponudbenega predračuna ter z zapisnikom, ki ga je ob primopredaji vzorcev pripravil izbrani ponudnik (Prevzemni zapisnik, z dne 22.02.2010).

Državna revizijska komisija je tudi ugotovila, da je bila dopolnitev opravljena pravočasno oziroma znotraj roka, ki ga je določil naročnik. Kot namreč izhaja iz dokumentacije iz spisa, je naročnik dne 15.02.2010 izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe, pri čemer je moral izbrani ponudnik zahtevane vzorce predložiti osebno pri naročniku, in sicer najkasneje do 22.02.2010. Izbrani ponudnik je zahtevane vzorce (skupaj z zapisnikom) osebno dostavil naročniku dne 22.02.2010.

V zvezi z vlagateljevim očitkom o tem, da izbrani ponudnik ni mogel dopolniti ponudbe ne da bi s tem posegel v sam predmet oddaje javnega naročila, ga je potrebno ponovno opozoriti na predhodno odločitev Državne revizijske komisije (ki je delno že povzeta v tej obrazložitvi) oziroma na dejstvo, da so morali ponudniki v obravnavanem primeru ponuditi zgolj točno določene artikle, in sicer so morali ponudniki v spornem sklopu 1 ponuditi 518, s strani naročnika točno določenih artiklov (oziroma 344 artiklov v sklopu 1 A in 174 artiklov v sklopu 1B) in da je izbrani ponudnik v predložen ponudbeni predračun (in v predložen slikovni barvni katalog v tiskani obliki) povzel natančno takšno specifikacijo blaga, kot jo je navedel naročnik. Navedeno med strankama nikoli ni bilo sporno. Iz navedenega razloga izbrani ponudnik z dopolnitvijo svoje ponudbe le-te ni mogel spremeniti v delu, ki se nanaša na ponujen predmet, pač pa je z posredovanimi vzorci zgolj dokazal, da se le-ti vizualno ujemajo s (prvotno že) ponujenimi artikli (kar je bil sicer namen slikovnega barvnega kataloga).

Državna revizijska komisija tudi ni mogla slediti vlagateljevim očitkom o tem, "da je lahko oporekal le nepravilnosti artiklov, iz katerih je to razvidno že iz pisnega kataloga, čeprav je prepričan, da so napake tudi v elektronskem barvnem katalogu". Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, je naročnik zahteval od ponudnikov, da morajo predložiti slikovni barvni katalog artiklov, ki je izdelan v programski opremi Excell, in sicer v papirni in elektronski obliki. Ponudniki so torej izdelali slikovni barvni katalog v programski opremi Excell, pri čemer so ga morali predložiti tako v materialni obliki (natisnjenega na papir) kot v elektronski verziji (torej na elektronskem mediju). Če se je napaka pojavila v papirni verziji je torej logično, da takšno napako vsebuje tudi katalog v elektronski obliki (navedeno ugotovitev v celoti potrjuje tudi ponudba izbranega ponudnika, v kateri sta oba kataloga popolnoma identična). Ker je vlagatelj vpogledal v celotno verzijo pisnega kataloga izbranega ponudnika, pri čemer je (v predhodno vloženem zahtevku za revizijo) ugotovil napake le v zgoraj navedenih pozicijah (od skupno 518-ih postavk je bilo spornih le 23 postavk), je Državna revizijska komisija vlagateljev očitek zavrnila. Vlagatelj bi torej ob dejstvu, da mu je bil omogočen vpogled v celoten slikovni barvni katalog artiklov v tiskani verziji, lahko ugotovil napake tudi v preostalih postavkah oziroma bi lahko v zvezi s tem navedel vsaj, da so slike nejasne oziroma, da iz njih ni mogoče ugotoviti, kaj je izbrani ponudnik ponudil (kot je to storil pri večini zgoraj navedenih spornih postavkah, pri katerih je v zvezi s tem bodisi navedel, da "je slikan nedoločljiv toner brez embalaže" oziroma da "iz slike ni razvidno, kaj je izbrani ponudnik sploh ponudil" - navedeni ugotovitvi je vlagatelj zapisal pri kar 14-ih postavkah od skupno 23-ih spornih postavk). Vlagatelj pa tega ali česarkoli drugega (razen pavšalne navedbe o tem, da so napake tudi v elektronskem katalogu) niti v predhodno vloženemu zahtevku za revizijo niti v tem postopku ni zatrjeval.

Ob upoštevanju vseh navedenih ugotovitev je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka pred Državno revizijsko komisijo."
V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 20.05.2010




Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana
odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana
PAVLIN d.o.o., Grič 9, Ljubljana
Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran