018-081/2010 Dars,d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice ter mag. Nataše Jeršič in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Preureditev počivališča na AC A1 šentilj - Srmin, odsek 1661 Lopata - Jug za zagotovitev dodatnih urejenih parkirnih mest" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna vlagatelja ASFALTI PTUJ, podjetje za nizke gradnje, d.o.o., Žnidaričevo nabrežje 13, Ptuj in KRANJC VNG, visoke, nizke gradnje in transporti, IGOR KRANJC s.p., Cesta Žalskega tabora 21, Žalec, ki ju oba zastopa odvetnik Anton Nosan, Komenskega 36, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik) dne 14.5.2010

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o dodelitvi naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Sklep o oddaji javnega naročila" št. 402-25/09-RPP/BP-488 z dne 2.3.2010.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.960,00 evrov, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27.10.2009 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi, javno naročilo pa je dne 19.11.2009 objavil na portalu javnih naročil pod številko JN9675/2009. Po prejemu ponudb in izvedenih pogajanjih je naročnik dne 2.3.2010 sprejel sklep o oddaji javnega naročila št. 402-25/09-RPP/BP-488, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega izbral ponudnika CM Celje, d.d., Lava 42, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) in da je ponudbo vlagatelja izločil kot nepopolno.

Zoper sklep o oddaji javnega naročila je vlagatelj z vlogo z dne 19.3.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je iz sklepa razvidno, da je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nepravilno in neprimerno, zaradi česar ga tudi ni pozval k pogajanjem. Kot razlog za nepravilnost je naročnik navedel, da v vlagateljevi ponudbi za partnerja Kranjc VNG, Igor Kranjc s.p., ni priloženega dokazila o izpolnjeni obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost, ki je bilo zahtevano v podčlenu 5.1(e) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila), saj naj bi bilo iz potrdila davčne izjave razvidno le to, da ima poravnane obveznosti v zvezi s plačili davkov, ni pa razvidno, ali ima poravnane vse obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost. Vlagatelj navaja, da je priložil ustrezna dokazila za partnerja Asfalti Ptuj d.o.o., glede dokazila za partnerja Kranjc VNG, Igor Kranjc s.p. pa vlagatelj opozarja, da gre za dokument, pridobljen s strani pristojnega davčnega organa, za katerega naročnik trdi le, da iz njega ni razvidno plačilo socialnih prispevkov, ne pa tega, da prispevki niso bili plačani. Le v tem primeru, navaja vlagatelj, bi lahko govorili o nepravilni ponudbi. Potrdilo, ki ga je vlagatelj predložil za partnerja Kranjc VNG, Igor Kranjc s.p., je ustrezno, saj je bilo pridobljeno na podlagi Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006 in spremembe; v nadaljevanju: ZDavP-2), v skladu s katerim pojem davkov zajema tudi socialne prispevke, zatrjuje vlagatelj. Če pa je naročnik ugotovil, da ima s strani davčnega organa pridobljen dokument pomanjkljivosti, t.j. da ni vseboval navedb o tem, ali ima vlagatelj poravnane vse socialne prispevke, bi moral vlagateljevo ponudbo obravnavati kot formalno nepopolno ter vlagatelju omogočiti dopolnitev ponudbe ali pa bi moral sam pridobiti manjkajoči podatek. Po mnenju vlagatelja gre vsekakor za pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti, in sicer s pojasnilom pristojnega davčnega urada. Če bi naročnik ravnal v skladu z določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2), bi vlagatelja moral pozvati k dopolnitvi ponudbe ter mu omogočiti, da bi v pogajanjih konkuriral z ostalimi ponudniki, tako pa mu je onemogočil, da bi podal konkurenčno ponudbo. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz sklepa o oddaji javnega naročila št. 402-25/09-RPP/BP-488 z dne 2.3.2010, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer za plačilo takse ter odvetniško zastopanje.

Naročnik je dne 6.4.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navaja, da so v 5. členu Navodil navedeni pogoji za udeležbo ponudnika na javnem razpisu, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, da bi bili upravičeni sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev ponudniki izpolnjujejo na način, kot je naveden pri posameznem pogoju. V podčlenu 5.1(e) je podana naslednja zahteva: "Ponudnik ima izpolnjene obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika. V zvezi z navedenim morajo ponudniki predložiti dokazila, izdana s strani pristojnih organov, ki ne smejo biti starejša od 30 dni od datuma, ki je določen kot skrajni rok za oddajo ponudbe na podlagi javnega naročila". V podčlenu 5.1(f) je določeno: "Ponudnik ima izpolnjene obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika. V zvezi z navedenim morajo ponudniki predložiti dokazila, izdana s strani pristojnih organov, ki ne smejo biti starejša od 30 dni od datuma, ki je določen kot skrajni rok za oddajo ponudbe na podlagi javnega naročila". Obe citirani zahtevi sta podani v skladu z določilom tretjega odstavka 42. člena ZJN-2, ki prav tako ločeno obravnava obveznost v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ter obveznost v zvezi s plačili davkov. Naročnik navaja, da bi vlagatelj vsekakor moral predložiti potrdilo, iz katerega je razvidno, da ima plačane prispevke iz naslova prispevkov za socialno varnost. To je storil le za partnerja Asfalti Ptuj d.o.o., ne pa tudi za partnerja Kranjc VNG, Igor Kranjc s.p., za katerega je predložil le potrdilo, da na dan prejema vloge v uradnih evidencah davčnega knjigovodstva nima neporavnanih davčnih obveznosti. Vlagateljevo potrdilo ne ustreza zahtevi iz podčlenov 5.1(e) ter 5.1(f) Navodil, saj vlagatelj za partnerja Kranjc VNG, Igor Kranjc s.p. ni izpolnil pogojev iz točk 5.1(e) ter 5.1(f) Navodil, zato je bila ponudba ocenjena kot nepravilna in posledično kot nepopolna, navaja naročnik. Naročnik omenjene pomanjkljivosti ni obravnaval kot formalne nepopolnosti, saj bi bila dopolnitev ponudbe z novim potrdilom nedopustna. Poleg tega naročnik opozarja, da pojem davčnih obveznosti ne zajema tudi prispevkov za socialno varnost. Določila ZDavP-2 sicer res veljajo tudi za socialne prispevke, vendar to ne pomeni, da so ti vključeni v pojem davčnih obveznosti, saj slednji ne zajemajo prispevkov za socialno varnost. Tudi sicer so vsi ponudniki, tudi vodilni partner v vlagateljevi ponudbi, predložili ustrezna potrdila, v katerih je pravilno navedeno, da ima ponudnik poravnane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ter tudi obveznosti v zvezi s plačili davkov. To pomeni, da tudi izdajatelj potrdil razlikuje med tema dvema kategorijama obveznosti. Naročnik ugotavlja, da je ponudnik za partnerja Kranjc VNG, Igor Kranjc s.p. sicer priložil potrdilo Davčne uprave, iz katerega je razvidno, da ima poravnane obveznosti v zvezi s plačili davkov, ni pa iz potrdila razvidno, ali ima izpolnjene obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost. Ponudba tako ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, zato jo je naročnik ocenil kot nepravilno.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek, je naročnik z dopisom z dne 19.4.2010 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je vlagatelj za ponudbenega partnerja Kranjc VNG, Igor Kranjc s.p. priložil potrdilo, iz katerega je razvidno, da ima poravnane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost, posledično pa je spor tudi glede vprašanja, ali je naročnik ob ugotovitvi, da vlagatelj za ponudbenega partnerja Kranjc VNG, Igor Kranjc s.p. ni priložil ustreznega potrdila, iz katerega bi bilo razvidno plačilo prispevkov za socialno varnost, ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno.

Naročnik je zahtevo v zvezi s potrdilom o plačilu prispevkov za socialno varnost določil v podčlenu 5.1(e) Navodil, kjer je zapisal, da mora ponudnik izpolniti naslednji pogoj:

"Ponudnik ima izpolnjene obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika.

V zvezi z navedenim morajo ponudniki predložiti dokazila, izdana s strani pristojnih organov, ki ne smejo biti starejša od 30 dni od datuma, ki je določen kot skrajni rok za oddajo ponudbe na podlagi javnega naročila".

Določilo podčlena 5.1(e) Navodil temelji na točki e) četrtega odstavka 42. člena ZJN-2, ki določa, da lahko naročnik določi, da bo iz postopka oddaje naročila izločil kandidata ali ponudnika, če ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika.

Kot je razvidno iz ponudbe vlagatelja, je ta za ponudbenega partnerja Kranjc VNG, Igor Kranjc s.p. predložil dokument Davčne uprave RS, Davčni urad Celje, št. DT 439-146/2009 (0409-03) z dne 17.12.2009, in sicer "OBVESTILO O IZPOLNJEVANJU OBVEZNOSTI KANDIDATA ALI PONUDNIKA V POSTOPKU JAVNEGA NAROČANJA, V ZVEZI S PLAČILI DAVKOV OZIROMA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST". V obvestilu Davčni urad Celje navaja, da na podlagi določb 77. člena v povezavi z e. in f. točko tretjega odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju in na osnovi vloge z dne 11.12.2009 za namene izvedbe postopka javnega naročanja pošilja podatke o izpolnjevanju obveznosti kandidata oziroma ponudnika KRANJC VNG IGOR KRANJC s.p., Cesta Žalskega tabora 21, Žalec v zvezi s plačili obveznih dajatev v skladu z zakonskimi določbami države naročnika, in sicer: 1. podatek o višini obveznih dajatev, ki jim je potekel rok plačila, in so v uradnih evidencah evidentirane, po stanju na dan prejema zahtevka: Davčni zavezanec na dan prejema vloge v uradnih evidencah davčnega knjigovodstva nima neporavnanih davčnih obveznosti.

Iz potrdila Davčne uprave RS, ki ga je vlagatelj predložil za partnerja Kranjc VNG, Igor Kranjc s.p., po mnenju Državne revizijske komisije ni mogoče sklepati, da se nanaša le na plačilo davkov oz. da ne potrjuje plačanih prispevkov za socialno varnost. Potrdilo namreč tako v samem naslovu kot tudi v besedilu izrecno navaja, da se nanaša tudi na plačilo prispevkov za socialno varnost oz. da je izdano na podlagi točke e) in f) tretjega odstavka 42. člena ZJN-2, pri čemer prav točka e) tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 kot možen izločilni kriterij navaja neplačane prispevke za socialno varnost. Prav tako iz termina "davčne obveznosti", katerih poravnavo potrjuje 1. točka obravnavanega potrdila Davčne uprave RS, glede na vzpostavljeno enotno davčno evidenco ni mogoče nedvoumno sklepati, da potrjuje le poravnane davke in da ne vsebuje prispevkov za socialno varnost. Po mnenju Državne revizijske komisije je potrebno takšno potrdilo obravnavati kot nejasno, ne pa tudi kot neustrezno oz. kot takšno, ki bi izkazovalo, da vlagatelj nima izpolnjenih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost.

Državna revizijska komisija opozarja, da bi lahko naročnik vlagateljevo ponudbo označil za nepravilno v smislu 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter jo na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločil kot nepopolno v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 le v primeru, če bi nedvoumno ugotovil, da ponudbeni partner Kranjc VNG, Igor Kranjc s.p. nima plačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost. Le v tem primeru bi namreč ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja iz točke e) četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 oz. podčlena 5.1(e) Navodil. Kot je razvidno iz sklepa o oddaji javnega naročila z dne 2.3.2010 ter sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 6.4.2010, pa naročnik za ponudbo vlagatelja ni nedvoumno ugotovil obstoja neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost, temveč je ugotovil le, da je iz potrdila Davčne uprave RS razvidno le, da ima ponudbeni partner Kranjc VNG, Igor Kranjc s.p. poravnane obveznosti v zvezi s plačili davkov, "ni pa razvidno, ali ima izpolnjene obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost". Naročnik torej ne ugotavlja obstoja izločilnega pogoja, temveč le nejasnost v zvezi s predloženim dokazilom Davčne uprave RS.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel pravne podlage, ko je vlagateljevo ponudbo označil za nepravilno in posledično nepopolno. Naročnik bi namreč moral glede na dejstvo, da ni nedvoumno ugotovil obstoja neplačanih prispevkov za socialno varnost, temveč zgolj pomanjkljivost oz. nejasnost ponudbenega dokazila, upoštevati 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki določa, da je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Ravnanje s formalno nepopolno ponudbo je določeno v prvem odstavku 78. člena ZJN-2: če naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Naročnik ponudbo izloči šele v primeru, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni. Podrobneje je formalna nepopolnost obrazložena še v drugem odstavku 78. člena ZJN-2, ki določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, npr. tudi v zadevi št. 018-18/2009, na katero se sicer sklicuje naročnik, je treba pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz ponudbi priloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske!) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določene zahteve v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno.

Potrdilo o plačanih prispevkih za socialno varnost v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni povezano z merili (edini merili v predmetnem postopku oddaje javnega naročila sta ponudbena cena in rok izvedbe), zaradi česar gre za del ponudbe, ki ne vpliva na razvrstitev ponudbe glede na merila. Prav tako ne gre za del ponudbe, ki bi se vezal na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma ne tisti element ponudbe, ki bi lahko vplival na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe. Ker iz potrdila Davčne uprave RS, ki ga je vlagatelj predložil za ponudbenega partnerja Kranjc VNG, Igor Kranjc s.p., ni razviden obstoj neplačanih prispevkov za socialno varnost, temveč iz njega izhaja zgolj morebitna pomanjkljivost oz. nejasnost, zaradi katere ni mogoče nedvoumno ugotoviti izpolnjevanja zahteve iz podčlena 5.1(e) Navodil, bi moral naročnik pri izdajatelju potrdila preveriti, ali se to nanaša tudi na plačane prispevke za socialno varnost oz. ali je imel ponudbeni partner Kranjc VNG, Igor Kranjc s.p. v trenutku predložitve ponudbe izpolnjene obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost. Ta naročnikova dolžnost izhaja tako iz določila že citiranega prvega odstavka 78. člena ZJN-2 (naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti) kot tudi iz določila drugega odstavka 41. člena ZJN-2, ki določa, da ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba, podatke iz uradnih evidenc pa naročnik pridobi sam. šele če bi naročnik po takšnem preverjanju ugotovil, da ponudbeni partner Kranjc VNG, Igor Kranjc s.p. v trenutku predložitve ponudbe ni izpolnjeval zahteve iz podčlena 5.1(e) Navodil oz. da ni imel poravnanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost, bi lahko vlagateljevo ponudbo označil za nepravilno ter jo izločil kot nepopolno.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ni mogla slediti naročniku, ki navaja, da pomanjkljivosti v zvezi s potrdilom o plačanih prispevkih za socialno varnost ni mogel obravnavati kot formalne nepopolnosti in da bi bila predložitev novega potrdila nedopustna. Po mnenju Državne revizijske komisije bi bilo mogoče pomanjkljivost oz. nejasnost potrdila Davčne uprave RS, ki ga je vlagatelj predložil za ponudbenega partnerja Kranjc VNG, Igor Kranjc s.p., odpraviti že s pojasnilom pristojnega davčnega urada o tem, ali med davčne obveznosti iz 1. točke potrdila spadajo tudi prispevki za socialno varnost, pri čemer tudi morebitna pridobitev novega potrdila pristojnega državnega organa, ki bi potrjevalo, da je imel ponudbeni partner Kranjc VNG, Igor Kranjc s.p. že v trenutku predložitve ponudbe poravnane prispevke za socialno varnost, ne bi vplivala na razvrstitev ponudbe glede na merila niti ne bi pomenilo spremembe ponudbe v tehničnem ali kakšnem drugem ponudbenem delu. Ob tem je treba opozoriti, da se naročnik pri svoji argumentaciji neutemeljeno sklicuje na sklep Državne revizijske komisije št. 018-18/2009, saj je bilo v tej zadevi nesporno, da je takratni izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil bančno garancijo za resnost ponudbe z neustrezno veljavnostjo, kar je pomenilo, da takratni izbrani ponudnik v trenutku poteka roka za oddajo ponudb ni izpolnjeval zahteve razpisne dokumentacije, ki se je nanašala na veljavnost omenjene garancije, in da bi naknadna sprememba bančne garancije pomenila nedopustno spremembo ponudbe. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila pridobitev pojasnila pristojnega davčnega urada ali morebitnega novega potrdila ne bi pomenila spremenjenega izpolnjevanja pogoja oz. spremembe ponudbe iz nepravilne v pravilno, temveč bi zgolj razjasnilo dvom o tem, ali je ponudbeni partner Kranjc VNG, Igor Kranjc s.p. že v trenutku predložitve ponudbe izpolnjeval zahtevo iz podčlena 5.1(e) Navodil. Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da naročnik predmetnega postopka oddaje javnega naročila ne izvaja po odprtem postopku, temveč po postopku s pogajanji po predhodni objavi, za katerega je značilno, da se naročnik pogaja s ponudniki o vseh pogojih za izvedbo naročila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejše ponudbe, ob uporabi v naprej določenih meril (drugi odstavek 89. člena ZJN-2).

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ni imel pravne podlage, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno, ne da bi glede na predloženo nejasno dokazilo v skladu z ZJN-2 prej preveril izpolnjevanje zahteve iz podčlena 5.1(e) Navodil, je v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o dodelitvi naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Sklep o oddaji javnega naročila" št. 402-25/09-RPP/BP-488 z dne 2.3.2010.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer:

- 10.000,00 evrov za zastopanje in pripravo zahtevka za revizijo z 20% DDV in 3% materialnih stroškov,
- takso.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, Državna revizijska komisija na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT) vlagatelju kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:

- za zastopanje vlagatelja v revizijskem postopku - nagrado v višini 800,00 evrov z 20% DDV,
- takso za revizijski zahtevek - stroške v višini 5.000,00 evrov.

Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 5.960,00 evrov. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 14.5.2010



predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije













Vročiti:

- DARS družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- Odvetnik Anton Nosan, Komenskega 36, 1000 Ljubljana
- CM Celje, d.d., Lava 42, 3000 Celje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran