018-096/2010 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN), v po članici Sonji Drozdek-šinko ob sodelovanju svetovalke Milene Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Servisiranje signalnih tabel" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ITAIA d.o.o, Litostrojska 44/d, Ljubljana, Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS d.d., ulica XIV divizije, 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.05.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijskim postopkom, se zavrne kot neutemeljena.
3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni od prejema tega sklepa, na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 2.500,00 evrov, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 12.01.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 13.01.2010, pod. št. objave JN 270/2010.
Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila št. 000663/2009-lk, z dne 23.03.2010, predmetno javno naročilo za sklop 1:Servisiranje signalnih tabel za zapiranje prometnih pasov oddal ponudniku Javna razsvetljava d.d., Litijska cesta 263, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za sklop 2 pa ponudniku LEA d.o.o., Finžgarjeva ulica 1a, Lesce.

Vlagatelj je po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 (dokument št. 000663/2010, z dne 30.03.2010) pri naročniku dne 12.04.2010 vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik postopal v nasprotju z določili ZJN-2, ko ponudbe izbranega ponudnika ni označil kot nepopolne ponudbe. Vlagatelj je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je le-ta kot reference navedel tri posle in sicer posel v vrednosti 2.484.583,00 evrov, sklenjen z Mestno občino Ljubljana, posel v vrednosti 928.461,99 evrov, sklenjen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste ter posel v vrednosti 2.163,239,56 evrov, sklenjen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Po mnenju vlagatelja iz navedenih referenc ne izhaja dokazilo pogodbenih partnerjev iz katerih je razvidna pogodbena vrednost (vrednost z DDV) ali količinski red pogodbenih artiklov, številka pogodbe in potrditev pogodbenih partnerjev, da so pogodbene obveznosti opravljene pravilno kakovostno in v dogovorjenih rokih, niti ni razviden čas končanja ali prevzema posla ter potrdilo o predložitvi dokazil iz katerih bo razvidno, da so bila dela plačana. Izbrani ponudnik po pozivu naročnika k pojasnitvi referenc ni predložil dokazil o referencah, pač pa je v dopisu zgolj pavšalno navedel storitve, ki jih opravlja. Ker izbrani ponudnik, tudi po pozivu naročnika, ni predložil dokazil o izkazovanju referenc, vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z določilom 80. člena ZJN-2, saj bi moral ponudbo izbranega ponudnika zaradi formalne nepopolnosti ponudbe izločiti. Vlagatelj podredno navaja, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahteva o referenčnih naročnikov, da predložijo pogodbe, iz katerih bo razvidno, da izpolnjujejo pogoje iz razpisa. Nadalje vlagatelj navaja, da je naročnik uporabljal merila v nasprotju z določili razpisne dokumentacije, saj cena storitve servisiranja v višini 80% pogojena s ceno rezervnih delov. Naročnik je v nasprotju z določili razpisne dokumentacije (merilo najnižje cene se navezuje na tehnične specifikacije) kot merilo vzel le ceno vpisano pod delovno uro, ne pa tudi vrednosti rezervnih delov, čeprav le seštevek obeh cen skupaj predstavlja ponudbeno ceno. S tem ko naročnik ni vrednotil ponudbe izbranega ponudnika po vnaprej postavljenih merilih je kršil lastno razpisno dokumentacijo in določila ZJN-2, vlagatelja pa postavil v diskriminatorni položaj, saj je njegova ponudba popolna in po merilih najcenejša.
Vlagatelj predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila in se v ponovnem postopku izbere ponudbo vlagatelja. Vlagatelj priglaša tudi stroške revizijskega postopka in sicer stroške vplačane takse in odvetniškega zastopanja.

Naročnik je dne 23.04.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa je naročnik zapisal, da je izbran ponudnik po pozivu pojasnil okoliščine posameznih referenčnih storitev zaradi boljšega razumevanja s strani tehnične službe pri naročniku ter dodal, da je v razpisni dokumentaciji v zvezi z izkazom referenc zahteval izpolnitev podatkov v izjavi in predložitev referenčnih dokazil pogodbeni partnerjev, kar je izbrani ponudnik storil, zato njegove ponudbe ni mogoče oceniti kot nepopolno. V zvezi z domnevno nepravilno uporabo meril pa naročnik pojasnjuje, da je razpisni dokumentaciji izrecno določil, da je merilo najnižja cena, enako pa je bilo objavljeno v objavi na Portalu javnih naročil. Naročnik dodaja, da je na odpiranju ponudb navedel izračun cene iz ponudbe vlagatelja po merilu najnižje cene na katero vlagatelj ni imel pripomb.

Vlagatelj je dne 03.05.2010 vložil zahtevo za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.
Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Sprva je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve po referencah in bi bil moral naročnik njegovo ponudbo izločiti kot nepopolno ponudbo.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju Pogoji za sodelovanje v točki II.4.4. Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti (45. člen ZJN-2) zapisal: Ponudnik navede vsaj 3 reference za zadnja tri (3)leta. Predmet, ki ga navaja, se mora nanašati na: vrednostno enak ali večji red, kot je ponudnikova ponudbena vrednost za celotno javno naročilo ali količinsko enak ali večji red, kot je naročnikova količina določena v ponudbenem predračunu javnega naročila. Reference se morajo nanašati na izdelavo ali popravilo ali servisiranje signalnih tabel, kot so opredeljene v predmetnem javnem naročilu. Ponudnik mora predložiti referenčna dokazila pogodbenih partnerjev, ki jih ponudnik navaja v izjavi številka 4-UGOTAVLJANJE TEHNIČNE IN KADROVSKE SPOSOBNOSTI in iz katerih je razvidna pogodbena vrednost (vrednost z DDV) ali količinski red pogodbenih artiklov, številka pogodbe in potrditev pogodbenih partnerjev, da so pogodbene obveznosti,ki jih navaja opravljene pravilno, kakovostno in v dogovorjenih rokih. Naročnik bo priznal referenco, če so bile storitve, ki jih navaja zaključene ali prevzete najkasneje v zadnjem letu pred predložitvijo ponudb. Naročnik pa ne glede na predložene reference lahko izloči ponudbo, če ima s ponudnikom dokazano slabe izkušnje pri izpolnjevanju obveznosti iz prej sklenjenih pogodb ali prejšnjih postopkov javnega naročanja. V dokazovanje izpolnjevanja zahteve po referencah je naročnik pripravil tabelarični obrazec na 35. strani razpisne dokumentacije-Izjava št. 4, kamor ponudniki (bodisi za vrednostni red, bodisi za količinski red) vnesejo leto, pogodbenega partnerja, kontakt in vrednost pogodbe. Pod tabelo je navedeno, da s podpisom te izjave ponudnik dovoljuje naročniku, da preveri pri pogodbenikih navedbe glede referenc.

Državna revizijska komisija po pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotavlja, da je le-ta izpolnil Izjavo št. 4, tako da je vnesel dve pogodbi sklenjeni z Direkcijo Republike Slovenije za ceste v vrednosti 928.461,99 evrov (leto 2008, 2009) in 2.163,239,56 evrov (leto 2009, 20101) ter posel sklenjen z Mestno občino Ljubljana v višini 2.484.583,39 evrov (leto 2008, 2009). Izbrani ponudnik je Izjavo št. 4 podpisal in ožigosal. V ponudbi je priložil potrditev reference s strani Mestne občine Ljubljana (dokument št. 370-8/2010-1-PS, z dne 18.2.2010) v kateri je navedeno, da je izbrani ponudnik do 21. novembra 2008 na območju MOL vzdrževal svetlobno cestno-prometno signalizacijo na podlagi pogodbe št. 014-22/06-15. Izbrani ponudnik je v ponudbi priložil tudi potrditev referenc s strani Direkcije Republike Slovenije za ceste in sicer, da vzdržuje cestno razsvetljavo in svetlobne signalne naprave na državnih cestah na podlagi pogodb št. 2415-09-001628/0, št. 2415-09-001627/0 in št. 2415-09-001629/0 (sklop 3, sklop 2in sklop 5) ter potrditev reference, da je v letu 2008 in 2009 vzdrževal cestno razsvetljavo in svetlobne signalne naprave na državnih cestah na podlagi pogodbe št. 2415-07-001819/0.

Državna revizijska komisija je pridobila pogodbe na podlagi katerih so bile izdane reference. Iz pogodbe sklenjene z Direkcijo Republike Slovenije za ceste (pogodba št. 2415-07-001819/0, sklenjena dne 21.12.2007) izhaja, da je izbrani ponudnik izvedel redno vzdrževanje cestne razsvetljave in svetlobno signalnih naprav na državnih cestah v letih 2008 in 2009 za sklop 2NG, sklop 3 KP in sklop 5 LJ, vrednost pogodbenih del pa znaša z vključenim DDV 928.461,99 evrov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je referenca ustrezna, saj izpolnjuje zahtevo naročnika po predmetu navedenem v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila, zahtevo po vrednostno večjem količinskem redu ter višji vrednosti predmeta javnega naročila in je bila zaključena v letu 2009 (terminski plan dokončanja izvajanja je bil datum 31.07.2009), zatorej izpolnjuje tudi zahtevo po izkazovanju reference za zadnja tri leta.
Ustreznost druge reference, dane s strani Direkcije Republike Slovenije za ceste izhaja iz pogodb
"Redno vzdrževanje cestna razsvetljave in svetlobno signalnih naprav na DC v Republiki Sloveniji" je za sklop 5 LJ (pogodba št. 2415-09-001629/0, sklenjene dne 19.10.2009, vrednost predmeta je 722.929,96 evrov), za sklop 3 KP ( pogodba št. 2415-09-001628/0, sklenjena dne 19.10.2010, vrednost predmeta je 744.684,90 evrov) in za sklop 2 NG (pogodba št. 2415-09-001627/0, sklenjena dne 19.10.2010, vrednost predmeta 695.624,70 evrov). Iz vseh treh pogodb je razvidno, da referenca sledi zahtevi razpisne dokumentacije, saj je vrednost predmeta navedenih pogodb višja, predmet pogodb se nanaša na servisiranje svetlobnih signalnih naprav in pogodbe so bile sklenjene v letu 2009, torej so bile prevzete najkasneje v zadnjem letu pred predložitvijo ponudbe.
Državna revizijska komisija je preverila tudi pogodbo na podlagi katere je bila izdana referenca s strani Mestne občine Ljubljana. Izbrani ponudnik je z Mestno občino Ljubljana dne 03.11.2006 sklenil pogodbo o podelitvi koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja cest ( koncesijska pogodba je obsegala 3 sklope, sklop 4: redno vzdrževanje prometne signalizacije, sklop 5: urejanje svetlobnih prometnih znakov in svetlobnih označb in sklop 6: redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev) . Vrednost sklopa 5- urejanje svetlobnih prometnih znakov in svetlobnih označb je bila 455.683,51 evra za obdobje 12 mesecev. Kot je razvidno iz potrditve reference je koncesijsko razmerje med izbranim ponudnikom in Mestno občino Ljubljano trajalo do 21. 11.2008, ko je izbrani ponudnik na podlagi koncesijske pogodbe opravil delo v skupni vrednosti 2.484.583,39 evrov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da referenca s strani Mestne občine Ljubljane, dane na podlagi koncesijske pogodbe izpolnjuje zahteve po ustreznosti reference.
Na podlagi vpogleda v naštete pogodbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudil ustrezne reference in izkazal svojo tehnično in kadrovsko usposobljenost. Ponudbe izbranega ponudnika tako, zaradi razlogov navedenih v zahtevku za revizijo, ni mogoče označiti kot formalno nepopolne ponudbe v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Posledično ni mogoče naročniku očitati kršitev določila 80. člena ZJN-2. Naročnik je namreč skladno z določilom 80. člena ZJN-2 dolžan zavrniti in izločiti vse nepopolne ponudbe (v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna). Ker ponudbe izbranega ponudnika iz razloga kot ga zatrjuje vlagatelj, ni mogoče označiti kot nepopolne, tudi naročniku ni mogoče očitati kršitve navedene v zahtevku za revizijo.

Ob navedenem pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik izbranega ponudnika dne 01.03.2010 pozval na dodatno obrazložitev kjer je zapisal: "Obrazložitev vpisanih referenčnih dobav ponudnika za zadnja 3 leta, navedenih v Izjavi št. 4 za pogodbene partnerje MOL in DRSC. Ker iz vpisanih referenc naročnik ne more razbrati ustreznost le-teh je potrebno v obrazložitvi navesti, na katere tipe oziroma vrste svetlobnih signalnih tabel se reference nanašajo.". Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom pozval k pojasnilu vsebine referenčnih dobav in oziroma na katere tipe/vrste svetlobnih signalnih tabel se reference in ne na predložitev pogodb, ki so podlaga za izdane potrditve referenc. Izbrani ponudnik je sledil pozivu naročnika in mu je dne 08.03.2010 v dopisu pojasnil, da servisira vse vrste signalnih tabel in izpostavil dolgoletne izkušnje na območju MOL in drugod po Sloveniji ter navedel nekaj tipov spremenljivih tabel, ki jih dobavljajo, vgrajujejo in vzdržujejo. Državna revizijska komisija zato zavrača navedbo vlagatelja, da izbrani ponudnik ni predložil pogodb, saj na predložitev le-te ni bil pozvan.


Na podlagi zapisanega Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku, iz razloga navedenega v zahtevku za revizijo, ni mogoče očitati postopanja v nasprotju z določilom 80. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija je preverila tudi utemeljenost vlagateljeve navedbe, da naročnik ni uporabil merila skladno z določili razpisne dokumentacije. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je merilo najnižje cene pogojeno s ceno delovne ure in s ceno rezervnih delov ( ki po navedbah vlagatelja predstavlja delež v višini 80%).

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki II.5 Merila za izbiro najugodnejše ponudbe pri oddaji javnega naročila zapisal: Naročnik bo izbral najcenejšo ponudbo. Najcenejša ponudba je tista ponudba, v kateri bo ponujena najnižja cena, ob upoštevanju tehničnih specifikacij in drugih zahtev iz razpisne dokumentacije. V primeru enakih cen bo naročnik izbral ponudbo, ki nudi najdaljši garancijski rok. V primeru enakih garancijskih rokov, bo naročnik izbral ponudbo, ki je bila prej oddana. Če so ponudbe oddane istočasno, pa bo naročnik izvedel javni žreb. Naročnik je tudi v objavi javnega naročila na Portalu javnih naročil (št. objave JN 270/2010) kot merilo navedel najnižjo ceno. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji in objavi javnega naročila jasno in nedvoumno zapisal, da bo kot merilo upošteval najcenejšo ponudbo (oziroma ponudbo z najnižjo ceno). Iz določila prvega odstavka 48. člena ZJN-2 izhaja, da naročnik lahko odda naročilo:
a) na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila, kot so na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti, stroškov poslovanja, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del ali
b) na podlagi najnižje cene.
Iz navedenega določila ZJN-2 izhaja, da merilo najnižje cene ne dopušča nikakršnega izračuna ponudbene cene, ki bi bil pogojen z različnimi postavkami. Kadar je merilo za izbor ponudbe pogojeno z različnimi postavkami/merili (cena, storitev, datum dobave,..) je potrebno kot merilo uporabiti merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe. Državna revizijska komisija zato zavrača navedbo vlagatelja, da bi se moralo pri določitvi najnižje cene upoštevati ceno rezervnih delov v 80% deležu (kar vlagatelj utemeljuje na dejstvu, da je naročnik pri opisu merila zapisal, da je najcenejša ponudba tista z najnižjo ceno ob upoštevanju tehničnih specifikacij), saj v kolikor bi bil izbor popolne ponudbe pogojen s ceno za opravljeno storitev (postavka cena/delovno uro) in s ceno rezervnih delov, bi bil moral naročnik kot merilo uporabiti merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe ter ga opisati in ovrednotiti v objavi javnega naročila in razpisni dokumentaciji.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji in v objavi javnega naročila jasno navedel, da bo kot merilo upošteval najnižjo ceno. Iz Poročila strokovne komisije za oddajo javnega naročila, z dne 09.03.2010 in obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 23.03.2010, izhaja, da je naročnik postopal skladno z določilom prvega odstavka 41. člena ZJN-2, ko je po pregledu ponudb na podlagi merila najnižje cene za sklop 1 izbral ponudbo izbranega ponudnika.

Upoštevajoč vse zapisano Državna revizijska komisija zaključuje, da na podlagi zgoraj obravnavanih vlagateljevih navedb ni mogoče ugotoviti zatrjevanih kršitev naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zato je skladno z določilom druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega izreka.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Iz določila četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."
V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 15.05.2010







Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana
- DARS d.d., ulica XIV divizije, 4, Celje
- Javna razsvetljava d.d., Litijska cesta 263, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran