018-091/2010 Mestna občina Koper

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Prenova dvorane zadružnega doma škofije (OB050-07-0317 KS škofije - zadružni dom)" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Adriaing, d.o.o., Ankaranska cesta 7, Koper, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Koper, Verdijeva ulica 10, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 5.5.2010

odločila:

1. Zahtevku za revizijo z dne 6.4.2010 se ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija postopka oddaje javnega naročila "Prenova dvorane zadružnega doma škofije (OB050-07-0317 KS škofije - zadružni dom)" v točki "4.1.14 Negativne reference ponudnika" in vsa ravnanja naročnika v navedenem postopku oddaje javnega naročila, izvedena po vložitvi vlagateljevega revizijskega zahtevka, vključno z odločitvijo o (ne)oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev" št. 351-479/2009 z dne 8.4.2010.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, v višini 5.744,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19.3.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Prenova dvorane zadružnega doma škofije (OB050-07-0317 KS škofije - zadružni dom)". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 2298/2010 z dne 23.3.2010.
Z vlogo z dne 6.4.2010 je vlagatelj na naročnika naslovil revizijski zahtevek. V njem najprej zatrjuje svojo aktivno legitimacijo za vodenje revizijskega postopka in pravočasnost vloženega revizijskega zahtevka, v nadaljevanju pa napada določila točke 4.1.14 razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na negativne reference ponudnika. Po vlagateljevem mnenju je razpisna dokumentacija zaradi določil točke 4.1.14 nejasna, ker naročnik ni opredelil, ali bo kot negativno referenco upošteval zgolj upravičeno unovčene bančne garancije oziroma upravičeno obračunane pogodbene kazni ter upravičene reklamacije ali bo kot negativno referenco upošteval tudi neupravičeno unovčene bančne garancije, obračunane pogodbene kazni in reklamacije oziroma takšna unovčenja, obračune in reklamacije, glede katerih obstaja med naročnikom in izvajalcem spor o njihovi upravičenosti. Ker so lahko unovčenja, obračuni in reklamacije s strani naročnika tudi povsem neutemeljeni, je naročnikov pogoj diskriminatoren in v nasprotju z določbo drugega odstavka 9. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj meni, da je v skladu z načelom prepovedi diskriminiranja potrebno jasno opredeliti, da se kot unovčene garancije oziroma obračunane pogodbene kazni ali reklamacije ne štejejo tiste, o katerih teče spor v pravdnem postopku in o katerih sodišče še ni odločilo. Nezakonitost omenjenega pogoja po vlagateljevem prepričanju izhaja tudi iz prakse Državne revizijske komisije. Vlagatelj dalje opozarja, da je izpodbijani pogoj nezakonit tudi zato, ker ne določa jasno časovne upoštevnosti oziroma "veljavnosti" unovčenja bančne garancije kot negativne reference. Poleg tega je izpodbijani pogoj po vlagateljevem mnenju tudi nekonkretiziran, saj v njem ni določeno, katere so "osebe javnega prava", ki so relevantne. Glede spornega pogoja se pri vlagatelju zastavlja tudi vprašanje, ali lahko ponudniki zatrjujejo obstoj negativnih referenc konkurenčnega ponudnika, ali pa bo obstoj teh ugotavljal zgolj naročnik. Kot slednje vlagatelj izpostavlja, da je dne 1.4.2010 na Portal javnih naročil oddal vprašanja v zvezi z vsebino izpodbijanega pogoja, naročnik pa do vložitve revizijskega zahtevka na ta ni odgovoril, kar je v neskladju z 81. členom ZJN-2. Vlagatelj primarno predlaga, da se postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi in da se mu povrnejo stroški, nastali z revizijo. Podredno vlagatelj predlaga, da se razveljavi pogoj iz točke 4.1.14 razpisne dokumentacije in da se mu povrnejo stroški, nastali z revizijo.

Naročnik je dne 7.4.2010 izvedel javno odpiranje ponudb za izvedbo predmetnega javnega naročila, o čemer je bil napravljen tudi zapisnik. Iz slednjega je razvidno, da vlagatelj svoje ponudbe v postopku oddaje javnega naročila ni oddal.

Vlagatelj je dne 7.4.2010 na naročnika naslovil vlogo, v kateri izpostavlja, da je naročnik svoje odgovore na s strani vlagatelja zastavljena vprašanja objavil dne 6.4.2010, to je en dan pred potekom roka za oddajo ponudb, kar je v neskladju z 81. členom ZJN-2.

Dne 8.4.2010 je naročnik izdal dokument "Odločitev", iz katerega izhaja, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila zaključi kot neuspešen, prejeti ponudbi pa se izločita kot nesprejemljivi in nepopolni. Iz obrazložitve dokumenta izhaja tudi zapis o tem, da bo naročnik, skladno z določili prvega odstavka 28. člena ZJN-2, izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave s ponudnikoma, ki sta oddala svoji ponudbi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer bosta ta ponudnika na pogajanja pisno pozvana.

Na naročnikov poziv z dne 8.4.2010 je vlagatelj svoj revizijski zahtevek z vlogo z dne 14.4.2010 dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 16.4.2010, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik na očitke o kršitvi 81. člena ZJN-2 odgovarja navajajoč, da je vlagatelj svoja vprašanja naročniku posredoval šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, po zaključku delovnega časa občinske uprave, kar pomeni, da so bila posredovana prepozno, da bi naročnik na njih lahko odgovoril v roku iz 81. člena ZJN-2. Naročnik zavrača navedbe vlagatelja, da je z odgovori na vprašanja spremenil razpisno dokumentacijo. Naročnik dalje navaja, da je v razpisni dokumentaciji določil točna merila in pogoje, pod katerimi bo lahko dokazoval negativne reference posameznega ponudnika. S tem povezana določba razpisne dokumentacije po naročnikovem mnenju ni diskriminatorna do ponudnikov temveč konkretno določa kdaj in kako se dokazujejo negativne reference. Vlagatelj je z vložitvijo revizijskega zahtevka prejudiciral naročnikovo odločitev, čeprav v postopku oddaje javnega naročila sploh ni oddal ponudbe. Naročnik vztraja, da je določba o negativnih referencah zakonita in je ni potrebno razveljaviti. Naročnik navaja tudi, da so se pojasnila k razpisni dokumentaciji z dne 1.4.2010, na katerih vlagatelj utemeljuje pravočasnost revizijskega zahtevka, nanašala na dimenzije dveh predpražnikov, naročnik pa z njimi ni dopolnjeval in spreminjal razpisne dokumentacije. Naročnik se ne strinja, da so pojasnila k razpisni dokumentaciji, kjer se samo pojasnjuje razpisna dokumentacija in se ne podajajo nove informacije, podlaga za podaljšanje roka za vložitev revizije. Naročnik pripominja še, da ne drži trditev vlagatelja, da je uspel v predhodni reviziji, izpostavlja pa tudi prepričanje, da vlagatelj zavlačuje postopek oddaje javnega naročila in s tem povzroča škodo naročniku, ki ne bo uspel pravočasno izvesti prenove objekta in koristiti pridobljenih nepovratnih sredstev.

Vlagatelj je z vlogo z dne 22.4 2010 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je ponovno predstavil svoja stališča v zadevi.

Naročnik je v prilogi dopisa z dne 23.4.2010 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, naročnik med drugim izpostavlja vprašanje pravočasnosti vlagateljevega revizijskega zahtevka, kar predstavlja procesno predpostavko za vodenje revizijskega postopka.

Iz določil drugega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da se "zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, /se/ v postopkih iz 1., 2., 3., in 5. točke prvega odstavka 24. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06) in 1., 2. in 4. točke prvega odstavka 32. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06) lahko vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. Zahtevka za revizijo po tem odstavku v nobenem primeru ni mogoče vložiti po roku, ki je določen za oddajo ponudb.".

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (glej npr. odločitve v zadevah 018-029/2008, 018-183/2008, 018-043/2009 itd.) odločila, da lahko rok iz drugega odstavka 12. člena ZRPJN prične teči šele z dnem, ko je razpisna dokumentacija dostopna v celoti, kar pomeni, da je potrebno kot del razpisne dokumentacije upoštevati vse morebitne spremembe in dopolnitve oziroma vsa podana dodatna pojasnila ponudnikom in odgovore na njihova vprašanja. Iz določila drugega odstavka 71. člena ZJN-2 namreč izhaja, "da se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila". Da je zakonodajalec v navedeni določbi z "informacijami" zajel tako spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije kot tudi pojasnila k njej, pa je mogoče ugotoviti med drugim tudi iz obrazložitve predloga prve obravnave ZJN-2 (EVA, 20051611-0077, 11.08.2006; stran 112), iz katerega izhaja, "da je razpisna dokumentacija tista, ki v celoti opredeli javno naročilo, to je predmet in celoten postopek, in kot takšna potrebna informacija potencialnim ponudnikom pri pripravi ponudbe in sodelovanju v postopku javnega naročanja". Na takšno razumevanje citiranega določila pa vsaj posredno vpliva tudi naročnikova dolžnost, da v odprtem postopku vsa dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo objavi na portalu javnih naročil najpozneje 6 dni pred iztekom roka za oddajo ponudb pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno (drugi odstavek 81. člena ZJN-2), enaka obveznost pa velja tudi za vse spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije (72. člen ZJN-2). Ponudniki morajo torej pri pripravi ponudb upoštevati ne le "prvotno razpisno dokumentacijo" pač pa tudi vse njene naknadne spremembe in dopolnitve oziroma vsa dodatna pojasnila in odgovore, saj jim slednje služijo kot opora pri razumevanju posameznih naročnikovih zahtev in posledično omogočajo pripravo popolne ponudbe v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Z vpogledom v objavo predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil gre ugotoviti, da je naročnik zadnje pojasnilo razpisne dokumentacije (pred vlagateljevo vložitvijo zahtevka za revizijo) podal dne 1.4.2010. Navedenega dne je tako, skladno z določili drugega odstavka 12. člena ZRPJN in zgoraj predstavljenimi argumenti, pričel teči tudi desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo, ki se nanaša na razpisno dokumentacijo postopka.

Z vpogledom v spisovno dokumentacijo gre ugotoviti, da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek, ki se nanaša na razpisno dokumentacijo, vložil dne 6.4.2010, t.j. znotraj zakonsko določenega roka za njegovo vložitev. Vlagateljev revizijski zahtevek je posledično pravočasen.


V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k vsebinski obravnavi vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti pogoja iz točke 4.1.14 razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ki se nanaša na negativne reference ponudnika.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo gre ugotoviti, da je naročnik v tej pod točko "4.1.14 Negativne reference ponudnika" določil:

"Naročnik bo ugotavljal negativne reference ponudnika vezane na izvedbo javnih naročil gradenj pri naročniku in drugih pravnih osebah javnega prava v tekočem in zadnjih petih letih.

Negativne reference bo dokazoval naročnik po naslednjih merilih in kriterijih:
- obračunane pogodbene kazni zaradi zamude pri izvajanju del - kot negativna referenca se šteje vsak obračun pogodbene kazni v tekočem ali zadnjih petih letih
- reklamacije na izvedena dela - kot negativna referenca se šteje v pisni obliki prijavljena reklamacija naročnika ali uporabnika objekta, ki ni bila odpravljena v roku 30 dni, oziroma ponavljajoča se reklamacija,
- vnovčitev bančne garancije ali drugega finančnega zavarovanja.
Izločilni pogoj je dokazana negativna referenca ponudnika (ena od navedenih)."

Državna revizijska komisija pritrjuje stališču vlagatelja, da je predstavljeni pogoj v razpisni dokumentaciji opredeljen na način, ki bi v fazi pregledovanja ponudb omogočal diskriminatorno obravnavo ponudnikov. Z omenjenim pogojem namreč naročnik izenačuje situacijo, ko med ponudnikom in naročnikom obstoji spor glede obračunane pogodbene kazni, reklamacije oziroma naročnikove unovčenje bančne garancije, s situacijo, ko takšnega spora med ponudnikom in naročnikom ni. V obeh navedenih situacijah, torej tudi v primeru, ko se utegne v okviru nadaljnjega reševanja spora med ponudnikom in naročnikom izkazati, da naročnikovo ravnanje (unovčenje finančnega zavarovanja, reklamacija, obračun pogodbene kazni) ni bilo utemeljeno, pa naročnik predvideva izločitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah (npr. v zadevi 018-40/2009, ki jo navaja tudi vlagatelj) že zapisala, da "ponudnika, zoper katerega je bil podan zahtevek za unovčitev bančne garancije, ni mogoče avtomatično šteti kot nezanesljivega oziroma nesposobnega za izvedbo konkretnega javnega naročila", ob tem pa tudi, da naročnik z določbo, skladno s katero za izločitev nekega ponudnika zadostuje že dejstvo podaje zahteve za unovčenje garancije, "neupravičeno kot nezanesljive izvajalce iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila izloča ponudnike, zoper katere je bil neutemeljeno vložen zahtevek za unovčitev bančne garancije in ponudnike, ki so sprožili spor pred sodiščem na ugotovitev neupravičenosti zahtevka za vnovčitev bančne garancije, o katerem pa sodišče še ni pravnomočno odločilo".

Navedeno stališče v enaki meri velja tudi za naročnikove reklamacije izvedenih del ter obračunane pogodbene kazni zaradi zamude, saj je tudi utemeljenost takšnih ravnanj naročnika lahko predmet spora.

Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da je izpodbijani pogoj v neskladju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene.


Državna revizijska komisija pa utemeljenosti ne priznava ostalim revizijskim navedbam, ki se nanašajo na pogoj iz točke 4.1.14 razpisne dokumentacije.

Vlagatelj tako najprej navaja, da razpisna dokumentacija ne določa jasno časovne upoštevnosti oziroma "veljavnosti" unovčenja bančne garancije kot negativne reference. Državna revizijska komisija z vpogledom v razpisno dokumentacijo postopka ugotavlja, da je naročnik v prvem odstavku izpodbijane določbe razpisne dokumentacije določil, da bo "ugotavljal negativne reference ponudnika vezane na izvedbo javnih naročil gradenj pri naročniku in drugih pravnih osebah javnega prava v tekočem in zadnjih petih letih". Naročnik je z omenjenim določilom tako jasno opredelil "časovno upoštevnost oziroma veljavnost unovčenja bančne garancije kot negativne reference", s tem povezanim revizijskim navedbam vlagatelja pa utemeljenosti ni mogoče priznati.

Vlagatelj dalje navaja, da je izpodbijani pogoj tudi nekonkretiziran, saj naj v njem ne bi bilo določeno, katere so "osebe javnega prava", ki so relevantne. Državna revizijska komisija s tem v zvezi pojasnjuje, da se predmetno javno naročilo oddaja na podlagi ZJN-2, ki v 3. členu med drugim definira tudi "osebe javnega prava". Ker prepisovanje te definicije v razpisno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila po oceni Državne revizijske komisije posledično ni bilo potrebno, vlagatelj pa v svojem revizijskem zahtevku ne navaja, zakaj definicija oseb javnega prava iz omenjenega predpisa ni ustrezna, s tem povezanim revizijskim navedbam vlagatelja utemeljenosti ni mogoče priznati.

Kot slednje se glede napadenega pogoja pri vlagatelju zastavlja tudi vprašanje, ali lahko ponudniki zatrjujejo obstoj negativnih referenc konkurenčnega ponudnika, ali pa bo obstoj teh ugotavljal zgolj naročnik. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da je naročnik v že citiranem v prvem odstavku točke 4.1.14 razpisne dokumentacije med drugim zapisal: "Naročnik bo ugotavljal negativne reference ponudnikaâ??". Ker je naročnik tako očitno določil, kdo bo ugotavljal negativne reference, iz vlagateljevega revizijskega zahtevka pa ne izhaja konkretizirano, v čem naj bi bila nejasnost takšne določbe, s tem povezanim revizijskim navedbam vlagatelja utemeljenosti ni mogoče priznati.


Kot slednje vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje tudi, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila kršil določila 81. člena ZJN-2, ker naj ne bi pravočasno podal odgovora na vprašanja, ki mu jih je zastavil vlagatelj.

Iz določil drugega odstavka 81. člena ZJN-2 izhaja, da so naročniki dolžni na ali preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno.

V zadevi je med vlagateljem in naročnikom nesporno, da je vlagatelj svojo zahtevo za pojasnila razpisne dokumentacije naročniku prek Portala javnih naročil posredoval dne 1.4.2010 ob 16.24 uri (vlagatelj to dejstvo zatrjuje v revizijskem zahtevku in v vlogi z dne 7.4.2010, naročnik pa mu pritrjuje v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo). Iz razpisne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila in objave predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil je ob tem razvidno, da se je rok za oddajo ponudb iztekel 7.4.2010 ob 9.00 uri.

Ob upoštevanju zgornjih dejstev Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, ki navaja, da vlagateljeve zahteve za pojasnila razpisne dokumentacije ni mogoče šteti za pravočasno v smislu 81. člena ZJN-2. Če bi naročnik želel na vlagateljevo zahtevo odgovoriti v roku iz omenjenega člena ZJN-2, bi namreč to moral storiti še isti dan, ko je to prejel, kar pa je bilo, tudi upoštevajoč dejstvo, da je vlagatelj svojo zahtevo naročniku dne 1.4.2010 posredoval po izteku njegovega delovnega časa, objektivno nemogoče. Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da naročnik določil 81. člena ZJN-2 ni prekršil, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene.


V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom uspel izkazati nezakonitost določil točke 4.1.14 razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ki se nanašajo na negativne reference ponudnika.
Naročnik je, kot že zapisano, po prejemu vlagateljevega revizijskega zahtevka nadaljeval z vodenjem predmetnega postopka oddaje javnega naročila in je v okviru tega izdal tudi odločitev o (ne)oddaji javnega naročila (dokument "Odločitev" št. 351-479/2009 z dne 8.4.2010).

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 6.4.2010 ugodila tako, da je razveljavila razpisno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila "Prenova dvorane zadružnega doma škofije (OB050-07-0317 KS škofije - zadružni dom)" v točki "4.1.14 Negativne reference ponudnika" in vsa ravnanja naročnika v navedenem postopku oddaje javnega naročila, izvedena po vložitvi vlagateljevega revizijskega zahtevka, vključno z odločitvijo o (ne)oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev" št. 351-479/2009 z dne 8.4.2010.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, in sicer v višini takse za revizijski postopek (5.000,00 EUR), v višini 1.400,00 EUR, kot nagrado za postopek, ter v višini 20,00 EUR za izdatke. Vlagatelj je priglasil tudi 20 % DDV.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), določili 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008) ter določili 6. dela Tarife, ki je priloga tega zakona, kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- stroške takse za revizijski postopek v višini 5.000,00 EUR,
- nagrado odvetniku za zastopanje v revizijskem postopku v višini 600,00 EUR, povečano za 20 % DDV, skupaj tako v višini 720,00 EUR,
- izdatke v višini 20,00 EUR, povečano za 20 % DDV, skupaj tako v višini 24,00 EUR.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.744,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.








POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 5.5.2010


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije


































Vročiti:
- Mestna občina Koper, Verdijeva ulica 10, Koper,
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran