018-071/2010 Republika Slovenija, Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami, v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice Vide Kostanjevec, članice mag. Nataše Jeršič in članice Miriam Ravnikar šurk, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Sklenitev okvirnih sporazumov za izvajanje vrednotenj posameznih vsebinskih sklopov v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 (OP ROPI), Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 (OP ESS), Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 (OP RR), Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Avstrija 2007-2013 (OP SI-AT) in Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007-2013 (OP SI-HU) v obdobju 2009-2013" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila ALIANTA, d. o. o., Verovškova ulica 60, 1000 Ljubljana, ter ECORYS Nederland BV, Postbus 4175, 3006 AD Rotterdam, Nizozemska, ki ju zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova ulica 20, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 05. maja 2010 sprejela

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 15. marca 2010 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila številka 430-89/2009-38, z dne 23. februarja 2010.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.480,00 evrov (EUR) Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27. oktobra 2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, številka 430-89/2009-1, za "Sklenitev okvirnih sporazumov za izvajanje vrednotenj posameznih vsebinskih sklopov v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 (OP ROPI), Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 (OP ESS), Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 (OP RR), Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Avstrija 2007-2013 (OP SI-AT) in Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007-2013 (OP SI-HU) v obdobju 2009-2013" (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila), obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku (s sklenitvijo okvirnih sporazumov) pa je bilo objavljeno
- na Portalu javnih naročil dne 04. novembra 2009 in sicer pod številko objave JN9151/2009,
- v Uradnem glasilu Evropske unije, to je v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2007/S 215, z dne 07. novembra 2009, pod številko dokumenta 310008
(v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Dne 09. februarja 2010 je naročnik sprejel še sklep o spremembi sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila, številka 430-89/2009-37, s katerim je spremenil šesto točko sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila.

Iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb številka 430-89/2009-24, z dne 06. januarja 2010, izhaja, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik prejel šest (pravočasnih) ponudb, med njimi tudi ponudbo vlagatelja.

Naročnik je dne 23. februarja 2010 sprejel odločitev o oddaji naročila, številka 430-89/2009-38 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), ki jo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 04. marca 2010.

Vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, dne 15. marca 2010 na pošto priporočeno s povratnico oddal zahtevek za revizijo, z dne 15. marca 2010, ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke, prejel dan kasneje (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje kršitev prvega odstavka 8. člena, četrtega odstavka 48. člena in šestega odstavka 22. člena ZJN-2, v posledici pa zahteva in predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija
- zahtevku za revizijo ugodi ter razveljavi odločitev o oddaji naročila,
- sklene, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške revizijskega postopka.
Podrejeno vlagatelj zahteva in predlaga, da mu naročnik oziroma Državna revizijska komisija dovoli vpogled v dokumentacijo o oddaji naročila (predvsem naročnikovo dokumentacijo, ki vsebuje utemeljitve oziroma obrazložitve izbire ponudb), prav tako pa mu da nov 10-dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik napačno uporabil razpisana merila, posledično pa vlagatelju dodelil manjše število točk, kot bi mu jih moral. V primeru dodelitve pravega števila točk bi bila namreč, kot dodaja vlagatelj, njegova ponudba izbrana v vseh sklopih oziroma bi moral biti vlagatelj "kot najugodnejši ponudnik izbran v vseh sklopih". Vlagatelj nadalje zatrjuje, da naročnik ni zagotovil objektivnega ocenjevanja ponudb in enakopravne obravnave ponudnikov, prav tako pa mu naročnik na vpogledu ni omogočil vpogleda v bistven dokument, iz katerega bi bili razvidni kriteriji za točkovanje na podlagi kakovosti in ustreznosti predlaganega sistema vrednotenja posameznega vsebinskega sklopa (vlagatelju je bil omogočen samo vpogled v ocenjevalni list, kjer so bile zapisane točke, ki jih je dobil ponudnik v posameznih delih za posamezen sklop, brez obrazložitve in utemeljitve članov strokovne komisije). Vlagatelj nadaljuje, da je vodja oddelka po arbitrarni presoji in odločitvi izbral zaposlenega s svojega oddelka, brez ustreznih kompetenc s področja, za katerega je podajal strokovno oceno, ter opozarja, da iz razpisne dokumentacije ni razvidno, da bi bile osebe (ki so sodelovale pri ocenjevanju ponudb) res strokovnjaki, na podlagi kakšnih kriterijev so bile izbrane, kakšna je njihova izobrazba in na podlagi česa jih naročnik imenuje za strokovnjake. Vlagatelj tudi ugotavlja, da je v vseh sklopih, na katerih je oddal ponudbo, ponudil konkurenčno ponudbo in primerljivo metodologijo (slednja naj bi edina v vseh sklopih predlagala tudi mednarodno primerljivo študijo), posledično pa bi moral v merilu ocenjevanja metodologije v vseh sklopih prejeti enako število točk, kar pa se ni zgodilo. Vlagatelj hkrati meni, da je naročnik metodologijo ponudnikov, katerih ponudbe so bile izbrane kot najugodnejše, ovrednotil previsoko, saj je vlagateljeva metodologija strokovno primerljiva, če ne še boljša od metodologij omenjenih ponudnikov, ter izpostavlja, da je pri dodelitvi točk pri posameznih ponudbah podobnost pri ocenjevanju s strani posameznih ocenjevalcev.

Naročnik je vlagatelja s pozivom številka 430-89/2009-47, z dne 17. marca 2010, pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo z navedbo potrdila o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 19. marca 2010, istega dne pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno s povratnico na pošto oddal vlogo z dne 19. marca 2010, poimenovano "ZADEVA: Dopolnitev zahtevka za revizijo z dne 15. 03. 2010", skupaj s prilogo. Dne 22. marca 2010 je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno s povratnico na pošto oddal tudi vlogo z dne 22. marca 2010, poimenovano "DOPOLNITEV REVIZIJSKEGA ZAHTEVKA", skupaj s prilogo.

Naročnik je dne 06. aprila 2010 sprejel odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo, številka 430-89/2009-51, s katero je odločil, da se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik navaja, da vlagateljev zahtevek za revizijo zavrača, saj je ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ugotovil, da ne bi sprejel drugačne odločitve, kot jo je sprejel v odločitvi o oddaji naročila.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 08. aprila 2010, dne 09. aprila 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal vlogo, poimenovano "OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", z dne 09. aprila 2010, s katero je naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom številka 430-89/2009-54, izdanim dne 12. aprila 2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je Republiko Slovenijo, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana, s pozivom številka 018-71/2010-3, z dne 14. aprila 2010, pozvala na podajo pojasnila. Želeno pojasnilo je Državna revizijska komisija prejela dne 19. aprila 2010.

Državna revizijska komisija je z obvestilom številka 018 - 71 / 2010 - 8, izdanim dne 04. maja 2010, naročnika in vlagatelja obvestila o podaljšanju roka za odločitev v zadevi.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija, v skladu s tretjim in šestim odstavkom 22. člena ter tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga v vseh sklopih. Omenjeni zaključek je Državna revizijska komisija napravila na podlagi celotne vsebine vlagateljevega zahtevka za revizijo, iz katerega med drugim izhaja tudi, da bi morala biti (po zatrjevanju vlagatelja) v primeru dodelitve pravega števila točk njegova ponudba izbrana v vseh sklopih oziroma bi moral biti vlagatelj "kot najugodnejši ponudnik izbran v vseh sklopih".

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da je naročnik napačno uporabil razpisana merila, posledično pa vlagatelju dodelil manjše število točk, kot bi mu jih moral. V primeru dodelitve pravega števila točk bi bila namreč, kot dodaja vlagatelj, njegova ponudba izbrana v vseh sklopih, vlagatelj pa naročniku tudi očita, da ni zagotovil objektivnega ocenjevanja ponudb in enakopravne obravnave ponudnikov.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik s svojim ravnanjem, ki mu ga očita vlagatelj, ni kršil četrtega odstavka 48. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006, 16/2008 in 19/2010; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2). Četrti odstavek 48. člena ZJN-2 namreč normira določanje (opisovanje) in ovrednotenje meril za izbiro ponudbe, ne pa ocenjevanja po merilih za izbiro ponudbe, saj določa, da mora naročnik v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe (kot v konkretnem primeru) v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila, pri čemer pa merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega razpona. Če po mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti, mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.

Ker v zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku očita tudi, da ni zagotovil objektivnega ocenjevanja ponudb in enakopravne obravnave ponudnikov, saj naj bi sprejel odločitev, ki ponudnikom ne omogoča pregleda nad objektivnostjo ocenjevanja, prav tako pa naj bi bil ocenjevalni list brez obrazložitve in utemeljitve članov strokovne komisije (s čimer vlagatelj po vsebini zatrjuje, da je naročnik kršil prvi odstavek 79. člena ZJN-2, v povezavi s petim odstavkom 48. člena ZJN-2 in 9. členom ZJN-2), je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k obravnavi omenjenih zatrjevanih kršitev.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 18. členu ("MERILA ZA IZBOR PO SKLOPIH") razpisne dokumentacije številka 430-89/2009-3, z dne 27. oktobra 2009, oziroma "Ljubljana, 4.11.2009" (v nadaljnjem besedilu: razpisna dokumentacija), na strani "12 od 48" določil, da bo naročilo oddal na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, "v skladu s točko a. 1. odstavka 48. člena ZJN-2" in sicer z uporabo dveh meril v povezavi s predmetom naročila, to je
- merila ponujena cena svetovalnega dne za izvedbo vrednotenj posameznih vsebinskih sklopov "v okviru OP ROPI, OP ESS, OP RR, OP SI-AT in OP SI-HU v obdobju 2009-2013", ki znaša, za posamezen sklop, 60 % ali 60 točk. Cena se, za posamezen sklop, preračuna v točke po formuli najnižja cena/ponujena cena x 60. Po tej formuli dobi najnižja cena 60 točk ostale pa ustrezno manj,
- merila kakovost in ustreznost predlaganega sistema izvajanja vrednotenj posameznega vsebinskega sklopa "v okviru OP ROPI, OP ESS, OP RR, OP SI-AT in OP SI-HU v obdobju 2009-2013, ki za potrebe naročnikovega ocenjevanja temelji na primeru vrednotenja vsebine, ki je za vsak sklop posebej, določena v 11. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe", ter "znaša 40% ali 40 točk". V okviru omenjenega merila
a) kakovost in ustreznost predstavljenega načina vsebinske izvedbe vrednotenj
b) kakovost in ustreznost predstavljenega načina in metod nabora podatkov za vrednotenja
c) kakovost in ustreznost predstavljenega načina in metod analize podatkov v postopkih vrednotenj
d) kakovost in ustreznost predstavljenega načina in metod podajanja zaključkov in priporočil, kot rezultat izvedbe vrednotenj
"OP ROPI, OP ESS, OP RR, OP SI-AT in OP SI-HU v obdobju 2009-2013 na predmetnem primeru vrednotenja vsebine, navedene za posamezen sklop v 11. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe" pri vrednotenju prinese vsako "do največ 10 točk".
Naročnik je ob tem določil, da bo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila za izvajalca, v okviru posameznega sklopa, izbral tistega sposobnega ponudnika, ki bo, upoštevaje obe merili skupaj, v posameznem sklopu zbral največje skupno število točk.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da mora naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejeti odločitev o oddaji naročila, svojo odločitev pa mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo (del prvega odstavka 79. člena ZJN-2).

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da že iz dela 6. in dela 7. uvodne izjave DIREKTIVE številka 2007/66/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA, z dne 11. decembra 2007, o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Direktiva številka 2007/66/ES), izhaja, da bi bilo treba dati ponudnikom, ko se jim sporoči odločitev o oddaji naročila, ustrezne informacije, ki so bistvenega pomena pri zahtevanju učinkovitega revizijskega postopka, enako pa velja tudi za kandidate, ki jim naročnik ni pravočasno zagotovil informacij o zavrnitvi njihove prijave za sodelovanje. Te ustrezne informacije vključujejo še posebej povzetek ustreznih razlogov, kakor so določeni v členu 41 Direktive številka 2004/18/ES in v členu 49 Direktive številka 2004/17/ES. Prav tako iz člena 2a, ki je bil v Direktivo številka 89/665/EGS na novo vstavljen na podlagi določb Direktive številka 2007/66/ES, izhaja, da sporočilo o odločitvi o oddaji naročila vsakemu (zadevnemu) ponudniku in kandidatu med drugim spremlja tudi povzetek ustreznih razlogov, navedenih v členu 41(2) Direktive številka 2004/18/ES, ob upoštevanju določb člena 41(3) te direktive. Skladno s členom 41(2) Direktive številka 2004/18/ES, ob upoštevanju določb člena 41(3) navedene direktive, naročnik na zahtevo zainteresirane stranke čim prej obvesti:
- vse neuspešne kandidate o razlogih za zavrnitev njihovih vlog,
- vse neuspešne ponudnike o razlogih za zavrnitev njihovih ponudb, vključujoč v zvezi s primeri iz odstavkov 4 in 5 člena 23 Direktive številka 2004/18/ES razloge za njegovo odločitev o neenakovrednosti, ali za svojo odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo storilnostnih ali funkcionalnih zahtev,
- vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo, o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali strank okvirnega sporazuma.
Vendar naročniki lahko odločijo, da zadržijo nekatere informacije iz člena 41(1) Direktive številka 2004/18/ES v zvezi z oddajo naročila, sklenitvi okvirnega sporazuma ali vključitvi v dinamični nakupovalni sistem, če bi objava teh informacij ovirala izvajanje zakona ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, bi škodila poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali bi lahko posegala v lojalno konkurenco med njimi.

V posledici navedenega po eni strani Državna revizijska komisija zaključuje, da mora vsak naročnik odločitev o oddaji naročila (kot eno najpomembnejših odločitev naročnika, sprejeto v postopku oddaje javnega naročila) obrazložiti ter navesti ugotovitve in razloge zanjo. Odločitev o oddaji naročila morajo tako spremljati ustrezne informacije ponudnikom (ugotovitve in razlogi zanjo), ki so bistvenega pomena pri uveljavljanju pravnega varstva v revizijskem postopku, med drugim tudi povzetek ustreznih razlogov za zavrnitev ponudb neuspešnih ponudnikov. Obrazložitev odločitve o oddaji naročila mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne.

Vendar pa ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve o oddaji naročila vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti (detajle) posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve o oddaji naročila. Zadostuje, da so v povezavi z odločitvijo strnjeno, vendar jasno in upoštevno, določena glavna pravna in dejanska dejstva, torej, da odločitev o oddaji naročila (kot je bilo to poudarjeno že v predhodnem odstavku tega sklepa) spremljajo ustrezne informacije ponudnikom (ugotovitve in razlogi zanjo), ki so bistvenega pomena pri uveljavljanju pravnega varstva v revizijskem postopku, med drugim tudi povzetek ustreznih razlogov za zavrnitev ponudb neuspešnih ponudnikov. Ali je povzetek ustreznih razlogov (obrazložitev) v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej in sicer glede na kontekst sprejetja odločitve o oddaji naročila in celoto pravnih pravil, ki urejajo področje javnega naročanja.

Po drugi strani Državna revizijska komisija zaključuje, da se mora v spisu zadeve nahajati vsa dokumentacija, ki Državni revizijski komisiji omogoča, da lahko izvrši nadzor nad zakonitostjo naročnikovih ravnanj, torej vsa tista dokumentacija, ki ji omogoča, da ugotovi, ali je naročnik ponudbe ocenjeval v skladu z določbami razpisne dokumentacije in določbami ZJN-2 (zlasti še z določbo 48. člena ZJN-2 in skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov), oziroma, ali je naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabil le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, in (na) način, kot so bila opisana in vrednotena.

Ob vpogledu v naročnikovo odločitev o oddaji naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik (ob upoštevanju konkretnih okoliščin zadeve) v njeni obrazložitvi ni navedel ugotovitev in razlogov zanjo do te mere, da bi se lahko ponudniki (med njimi tudi vlagatelj) seznanili z utemeljitvijo odločitve o oddaji naročila, da bi lahko zaščitili svoje pravice in preverili, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne. V obrazložitvi odločitve o oddaji naročila naročnik namreč ni navedel (povzetka) ustreznih razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe v vsebini, ki bi vlagatelju omogočila, da bi lahko ugotovil, ali je naročnik njegovo ponudbo (v odnosu do ponudb ostalih ponudnikov) v konkretnem primeru ocenjeval v skladu z določbami razpisne dokumentacije in določbami ZJN-2 (zlasti še z določbo 48. člena ZJN-2 in skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov), oziroma, ali je naročnik pri ocenjevanju ponudb (vključno z vlagateljevo) uporabil le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, in (na) način, kot so bila opisana in vrednotena. Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila tako (kot pravno relevanten) izhaja zgolj skupni seštevek točk, ki jih je po merilu ponujena cena svetovalnega dne za izvedbo vrednotenj posameznih vsebinskih sklopov "v okviru OP ROPI, OP ESS, OP RR, OP SI-AT in OP SI-HU v obdobju 2009-2013" prejela posamezna ponudba, ne pa (tudi) posamezno število točk, dodeljeno ponudbam po merilu
a) kakovost in ustreznost predstavljenega načina vsebinske izvedbe vrednotenj
b) kakovost in ustreznost predstavljenega načina in metod nabora podatkov za vrednotenja
c) kakovost in ustreznost predstavljenega načina in metod analize podatkov v postopkih vrednotenj
d) kakovost in ustreznost predstavljenega načina in metod podajanja zaključkov in priporočil, kot rezultat izvedbe vrednotenj
"OP ROPI, OP ESS, OP RR, OP SI-AT in OP SI-HU v obdobju 2009-2013 na predmetnem primeru vrednotenja vsebine, navedene za posamezen sklop v 11. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe". Obstoječa odločitev o oddaji naročila (enako pa velja tudi za dokument "OCENE PREDLOGOV SISTEMA IZVAJANJA VREDNOTENJ za posamezni vsebinski sklop v okviru OP ROPI, OP ESS, OP RR, OP SI-AT in OP SI-HU v obdobju 2009-2013") prav tako ne vsebuje ugotovitev in razlogov v smislu utemeljitve (obrazložitve) dodelitve števila točk ponudbam po posameznem merilu, saj je v tem smislu (v smislu pravne relevantnosti) dodan le še naslednji odstavek: "Upoštevajoč merila za izbor in ponudbene cene ponudnikov (utež 60% ali 60 točk; izračunano po formuli: najnižja cena/ponujena cena x 60) ter kakovost in ustreznost predlaganega sistema izvajanja vrednotenj posameznega vsebinskega sklopa v okviru OP ROPI, OP ESS, OP RR, OP SI-AT in OP SI-HU v obdobju 2009-2013 (utež 40% ali 40 točk) je strokovna komisija naročnika preračunala ponudbene cene ponudnikov v točke ter strokovno ocenila in točkovala predlagane sisteme izvajanja vrednotenj posameznega vsebinskega sklopa v okviru OP ROPI, OP ESS, OP RR, OP SI-AT in OP SI-HU v obdobju 2009-2013".

V povzetku navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da bi v konkretnem primeru naročnik moral svojo odločitev o oddaji naročila obrazložiti do te mere, da bi vanjo vnesel tudi (vsaj) kratek in jasen povzetek ocenjevanja po posameznih merilih, ki bi opisno utemeljeval dodelitev točk ponudbam posameznih ponudnikov (zlasti po merilih, navedenih v alinejah od a) do d) prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa), vsi neuspešni ponudniki pa bi se na njegovi podlagi lahko seznanili z razlogi za zavrnitev svojih ponudb in prednostmi sprejete ponudbe v razmerju do ponudnikov, katerih ponudba ni bila izbrana. Če je naročnik pri sprejemanju odločitve o oddaji naročila sledil ocenjevanju ponudb, ki so ga opravili člani strokovne komisije, izhaja pa iz dokumentacije v fasciklu, katerega uvodni dokument je poimenovan "INTERNI DOKUMENTI NAROČNIKA" "postopek ugotavljanja sposobnosti ponudnikov in ocenjevanja ponudb" "V POVEZAVI S SPISOM: 430-89/2009", bi moral (vsaj) kratek in jasen povzetek ocenjevanja (ustrezna glavna pravna in dejanska dejstva) po posameznih merilih, ki bi opisno utemeljeval dodelitev točk ponudbam posameznih ponudnikov, naročnik vnesti v odločitev o oddaji naročila številka 430-89/2009-38, sprejeto dne 23. februarja 2010. Res je sicer, da vlagatelj (kakor to izhaja iz Državni revizijski komisiji odstopljene dokumentacije) pri naročniku ni vložil zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (tretji odstavek 79. člena ZJN-2), vendar pa je v konkretnem primeru potrebno spoštovati določbe Direktive številka 2007/66/ES (izpostavljene v zadnjem odstavku na strani "5 od 10", ki se nadaljuje kot prvi odstavek na strani "6 od 10").

V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik s tem, ko v konkretnem primeru ni navedel ugotovitev in razlogov za odločitev o oddaji naročila do te mere, da bi se lahko ponudniki (med njimi tudi vlagatelj) seznanili z utemeljitvijo odločitve o oddaji naročila, da bi lahko zaščitili svoje pravice in preverili, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne, kršil prvi odstavek 79. člena ZJN-2, v povezavi s petim odstavkom 48. člena ZJN-2, 9. členom ZJN-2 in določbami Direktive številka 2007/66/ES. V posledici navedenega in ob upoštevanju dejstva, da iz uradnega zaznamka številka 2 (številka 430-89/2009-45, z dne 12. marca 2010) izhaja, da naročnik vlagatelju z utemeljitvijo, "da se dokumenti ne nahajajo v spisu", ni omogočil vpogleda v zbirko dokumentov, poimenovanih "INTERNI DOKUMENTI NAROČNIKA" "postopek ugotavljanja sposobnosti ponudnikov in ocenjevanja ponudb" "V POVEZAVI S SPISOM: 430-89/2009", vlagatelj ni mogel ugotoviti (preveriti), ali je naročnik njegovo ponudbo (v odnosu do ponudb ostalih ponudnikov) ocenjeval v skladu z določbami razpisne dokumentacije in določbami ZJN-2 (zlasti še z določbo 48. člena ZJN-2 in skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov), niti preveriti, ali je naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabil le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu oziroma v razpisni dokumentaciji, ter (na) način, kot so bila opisana in vrednotena. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo (v primarnem pravovarstvenem predlogu) ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila številka 430-89/2009-38, z dne 23. februarja 2010.

Ker je Državna revizijska komisija že doslej vlagateljevemu zahtevku za revizijo (v primarnem pravovarstvenem predlogu) ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, na podlagi tretjega odstavka 182. člena Zakona o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo - ZPP-UPB3; Uradni list Republike Slovenije, številka 73/2007, 101/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 102/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 45/2008 - ZArbit, 45/2008, 111/2008 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 121/2008 - sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 47/2009 - sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 48/2009 - popravek sklepa Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 57/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije in 12/2010 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, v nadaljevanju ni obravnavala podrejenega (podrednega) pravovarstvenega predloga, ki ga je v zahtevku za revizijo postavil vlagatelj.

Prav tako Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni obravnavala vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na ostale domnevne kršitve naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, saj to ne bi v ničemer prispevalo k pravilnosti in zakonitosti zadevne odločitve Državne revizijske komisije glede vprašanja (ne)utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo, prav tako pa ne bi moglo vplivati na vlagateljev položaj v zadevnem revizijskem postopku.

Ne glede na doslej navedeno Državna revizijska komisija vlagatelja v povezavi z njegovim
- zatrjevanjem, da je vodja oddelka po arbitrarni presoji in odločitvi izbral zaposlenega s svojega oddelka, brez ustreznih kompetenc s področja, za katerega je podajal strokovno oceno,
- opozorilom, da iz razpisne dokumentacije ni razvidno, da bi bile osebe (ki so sodelovale pri ocenjevanju ponudb) res strokovnjaki, na podlagi kakšnih kriterijev so bile izbrane, kakšna je njihova izobrazba in na podlagi česa jih naročnik imenuje za strokovnjake,
zgolj opominja, da ZJN-2 glede strokovne komisije naročnika določa samo to, da naročnik lahko za vodenje postopka javnega naročanja imenuje strokovno komisijo, ta pa lahko sodeluje v celotnem ali delu postopka javnega naročanja (68. člen ZJN-2). ZJN-2 tako ne določa, da bi moralo biti iz razpisne dokumentacije razvidno, da so osebe (ki so sodelovale pri ocenjevanju ponudb) res strokovnjaki, na podlagi kakšnih kriterijev so bile izbrane, kakšna je njihova izobrazba in na podlagi česa jih naročnik imenuje za strokovnjake (primerjati tudi 71. člen ZJN-2).

Z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, Državna revizijska komisija naročnika na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZRPJN napotuje, da (morebitno) novo odločitev o oddaji naročila ustrezno obrazloži in sicer do te mere, da vanjo vnese (vsaj) kratek in jasen povzetek ocenjevanja po posameznih merilih, ki bo po eni strani opisno utemeljeval dodelitev točk ponudbam posameznih ponudnikov (zlasti po merilih, navedenih v alinejah od a) do d) prvega odstavka obrazložitve tega sklepa na strani "7 od 10"), po drugi strani pa bo ponudnikom (torej tudi vlagatelju) omogočil, da bodo lahko ugotovili, ali je naročnik njihove ponudbe (v odnosu do ponudb ostalih ponudnikov) ocenjeval v skladu z določbami razpisne dokumentacije in določbami ZJN-2, oziroma, ali je pri ocenjevanju ponudb uporabil le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, in (na) način, kot so bila opisana in vrednotena.

Glede na to, da je naročnik v obrazložitvi odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo (po vsebini) zapisal le, da vlagateljev zahtevek za revizijo zavrača, saj je ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ugotovil, da ne bi sprejel drugačne odločitve, kot jo je sprejel v odločitvi o oddaji naročila, Državna revizijska komisija še pripominja, da je v primerih, ko je spor med vlagateljem in naročnikom v tem, da naročnik (kot v zadevnem primeru) vlagatelju po sprejemu odločitve o oddaji naročila ni omogočil vpogleda v določen del (ostale) dokumentacije postopka oddaje javnega naročila (v konkretnem primeru v ocenjevalne liste članov strokovne komisije, ki izkazujejo opisno ocenjevanje ponudb po posameznih merilih, navedenih v alinejah od a) do d) prvega odstavka obrazložitve tega sklepa na strani "7 od 10"), še posebej pomembno, da se naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo izreče (opredeli) do vseh kršitev, ki jih v zahtevku za revizijo navaja (zatrjuje) vlagatelj. Tega naročnik v zadevnem postopku pravnega varstva ni storil.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva povrnitev naslednjih stroškov, nastalih z revizijo:
- "stroške v višini plačane takse 5.000,00 EUR",
- "stroške za odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR",
- "20 % DDV na nagrado v višini 160,00 EUR".

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo (v primarnem pravovarstvenem predlogu) ugodila, je vlagatelju priznala naslednje potrebne stroške, nastale z revizijo:
- takso (za zahtevek za revizijo) v višini 5.000,00 EUR,
- nagrado za revizijski postopek v višini 400,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 22. člena ZRPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list Republike Slovenije, številka 35/2009 in 35/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije) ter 8. in 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list Republike Slovenije, številka 67/2008 in 35/2009 - ZOdv-C; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odvetniški tarifi), in sicer po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera,
- 20 % davek na dodano vrednost v višini 80,00 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado za revizijski postopek (na podlagi "Seznama davčnih zavezancev - fizične osebe, ki opravljajo dejavnost", v stisnjeni obliki, ki izkazuje stanje podatkov na dan 05. maja 2010, dostopen pa je na spletni strani http://www.durs.gov.si/si/seznami_davcnih_zavezancev/ Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščenka vlagatelja, "JURAKK ALEKSANDRA - ODVETNICA", "PRAŽAKOVA ULICA 020, 1000 LJUBLJANA", v seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec).

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.480,00 EUR. Ker je vlagatelj upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov, nastalih z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN), stroški, priglašeni nad priznanim zneskom, pa po oceni Državne revizijske komisije niso potrebni, je Državna revizijska komisija višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 05. maja 2010


Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Republika Slovenija, Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana
- odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova ulica 20, 1000 Ljubljana (dva izvoda izvirnika sklepa)
- OIKOS, d. o. o., Srednje Jarše, Jarška cesta 30, 1230 Domžale
- MK projekt, d. o. o., Celjska cesta 40, 3250 Rogaška Slatina
- PITIJA, d. o. o., Ulica Bratov Tuma 8, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana

Natisni stran