018-072/2010 Zavod za zdravstveno varstvo Kranj

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in nasl.; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu predsednice Miriam Ravnikar šurk in članic Maje Bilbija in Vide Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nabava laboratorijskega materiala", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Mikro+Polo, d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopajo odvetniki Mojca Veljkovič, Tamara Fugina in Ana lešnik, Ljubljanska ulica 42, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), in na podlagi vlagateljeve pritožbe zoper ravnanje naročnika Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska cesta 12, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 4.2010

odločila:

Vlagateljevi pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo, kot izhaja iz naročnikovega sklepa št. št. 060-2/2010 z dne 2.4.2010.

Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je na portalu javnih naročil 7.3.2008 pod št. objave JN1686/2008 in v Uradnem listu Evropske unije 11.3.2008 pod št. objave 2008/S 49-067423 objavil obvestilo o naročilu za nabavo laboratorijskega materiala po odprtem postopku s sklenitvijo okvirnega sporazuma za obdobje štirih let s fiksnimi cenami za čas enega leta, po sklopih.

Naročnik je z vlagateljem in drugimi ponudniki, ki jih je z Obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika z dne 6.5.2008 za posamezne sklope izbral, v letu 2008 sklenil okvirne sporazume za dobavo laboratorijskega materiala za obdobje štirih let.

Naročnik je v okviru izvajanja okvirnega sporazuma iz prejšnjega odstavka z razpisno dokumentacijo za nabavo laboratorijskega materiala z dne 8.3.2010 (št. predmeta: JN3-OS3/4-LM10) ponudnike, s katerimi je sklenil okvirne sporazume, povabil k oddaji ponudbe za tretje letno obdobje.

Vlagatelj je 30.3.2010 zoper določbe razpisne dokumentacije z dne 8.3.2010 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je po pregledu razpisne dokumentacije z dne 8.3.2010 ugotovil, da je naročnik v sklopu 1 za nekatere artikle kot vrsto materiala, ki se zahteva, zahteval teste "MIK" in ne teste "E", kakor je bilo to zahtevano v predhodnih letih za dobavo po sklenjenem okvirnem sporazumu. Vlagatelj pojasnjuje, da navedba "E-test" predstavlja blagovno znamko nekdaj samostojnega proizvajalca AB Biodisk, ki ga je v Sloveniji zastopalo podjetje Mediline d.o.o. Medtem je AB Biodisk prešel v last podjetja BioMĂ"rieux, ki ga v Sloveniji zastopa vlagatelj, blagovna znamka "E-test" pa se uporablja še naprej. Družba BioMĂ"rieux se je odločila distribucijo E-testov od družbe Mediline d.o.o. na podlagi sklenjenega pravnega posla prenesti na vlagatelja, s čemer je družba Mediline d.o.o. izgubila pravico in dolžnost dobave tovrstnega materiala. Družba Mediline d.o.o. je še imela določene pogodbene obveznosti za oskrbovanje naročnikov z E-testi, saj je bila sklenjena posebna pogodba, ki je družbi Mediline d.o.o. to tudi omogočala. Tako je prvo dobavo zahtevanih E testov po sklenjenem okvirnem sporazumu naročniku dobavljala družba Mediline d.o.o., ki jih je sprva dobavljala direktno od AB Biodiska, od 1.1.2009 pa jih je družba Mediline d.o.o. nabavljala pri vlagatelju. V drugem letu trajanja okvirnega sporazuma je zahtevane E-teste naročniku dobavljal vlagatelj. Naročnik je po mnenju vlagatelja s tem, ko je za tretje leto trajanja okvirnega sporazuma v razpisni dokumentaciji za določene artikle zahteval teste "MIK" namesto testov "E", nedopustno spremenil razpisno dokumentacijo in s tem kršil določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in nasl.; v nadaljevanju: ZJN-2), saj je omogočil širjenje konkurence tudi na druge ponudnike. V zvezi s tem vlagatelj navaja, da oznaka materiala s testi "MIK" omogoča širši nabor ponudnikov, saj navedba znamke test "E" pomeni natančno specifikacijo zahtevanega blaga, ker slednje pomeni oznako blagovne znamke, medtem ko navedba test "MIK" pomeni, da lahko ponudnik ponuja kakršenkoli test, s katerim je mogoče izmeriti minimalno inhabitorno koncentracijo. Vlagatelj še dodaja, da je naročnik s poimenovanjem materiala in z oznako "E-test" v prejšnjih letih izvajanja sklenjenega okvirnega sporazuma za predmetno javno naročilo omogočal oddajo ponudbe le družbi Mediline d.o.o. Poimenovanje testov je naročnik spremenil šele v zadnji razpisni dokumentaciji, ko bi zaradi vseh sklenjenih pravnih poslih, obrazloženih zgoraj, ponudnik bil vlagatelj in ne več Mediline d.o.o. oziroma bi moral ponudnik zahtevane "E" teste naročati pri vlagatelju. Da bi naročnik družbi Mediline d.o.o. kljub temu omogočil uspešen nastop pri oddaji ponudbe, je spremenil opis zahtevanega blaga, ki naj ga ponudijo ponudniki. S tem je omogočil širjenje konkurence oziroma je s takšnim opisom blaga omogočil dobavo blaga zgolj enemu ponudniku, tj. družbi Mediline d.o.o. Tudi obrazložitev naročnika v elektronski pošti z dne 24.3.2010 je, kot navaja vlagatelj, zavajajoča, saj se merila iz razpisne dokumentacije tekom izvajanja druge faze postopka in sklepanja pogodb o dobavi na temelju okvirnega sporazuma ne smejo spreminjati, ampak lahko naročnik na temelju najnižje cene sklepa pogodbe o dobavi blaga le s ponudniki, ki so bili izbrani v okviru postopka oddaje javnega naročila za sklenitev okvirnega sporazuma.

Naročnik je 2.4.2010 izdal sklep št. 060-2/2010, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel (vlagatelj je sklep prejel 7.4.2010). Naročnik je v obrazložitvi sklepa navedel, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil pravočasno, saj so bili vsi pogoji dobave in način odpiranja konkurence opredeljeni v razpisu leta 2008 in bi moral vlagatelj nejasnosti glede okvirnega sporazuma uveljavljati pri predmetnem javnem naročilu leta 2008. Naročnik še dodaja, da vlaganje zahtevka za revizijo na razpisno dokumentacijo, kot je to dopustno v postopkih javnega naročanja, v postopku odpiranja konkurence med dobavitelji, s katerimi ima naročnik sklenjen okvirni sporazum, ni mogoče, saj razpisna dokumentacija ne obstaja, ampak obstaja le seznam artiklov, ki predstavljajo potrebo naročnika za naslednje naročilo, ki ga bo naročnik oddal po pogojih dobave okvirnega sporazuma. V tem primeru odpiranja konkurence ni mogoče šteti za postopek oddaje javnega naročila, ampak gre za posebni način javnega naročanja, in dokumentacije, ki je nastala ob odpiranju konkurence, ni mogoče šteti za razpisno dokumentacijo.
Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel tudi zato, ker vlagatelju ni mogel priznati statusa osebe z aktivno legitimacijo. Naročnik navaja, da mu je vlagatelj na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma v letu 2008 že dobavljal material tako v letu 2008 kot v letu 2009 in bo lahko dobave izvajal tudi v letu 2010, če bo nudil artikle, ki jih naročnik potrebuje, po konkurenčnih cenah, zato vlagatelj ne more izkazati verjetnosti nastanka škode.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 12.4.2010 obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 13.4.2010 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, poimenovano "Revizijski zahtevek". V vlogi vlagatelj navaja, da se ne strinja z naročnikovo odločitvijo, da zavrže vlagateljev zahtevek za revizijo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, in zato nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da je naročniku na temelju sklenjenega okvirnega sporazuma že dobavljal material v letu 2008 in 2009, s čimer je izkazal aktivno legitimacijo, prav tako pa mu zaradi nezakonitega ravnanja naročnika lahko nastane škoda v okviru poslovne škode. Po mnenju vlagatelja gre za drugo fazo izvajanja postopka javnega naročila na temelju okvirnega pogodbenega sporazuma, ki je sklenjen tudi za obdobje leta 2010, zato očitek naročnika, da postopek javnega naročanja ni več v teku, ni utemeljen. Naročnik tudi iz razlogov, ki jih je vlagatelj navedel že v zahtevku za revizijo z dne 30.3.2010 in jih v vlogi ponavlja, ni ravnal v skladu z določbo 32. člena ZJN-2 v delu, v katerem je določeno, da je naročnik na temelju okvirnega sporazuma dolžan odločati vedno na temelju in v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma, in je odpiranje konkurence možno, če v okvirnem sporazumu niso določeni vsi pogoji in kadar izvajalci okvirnega sporazuma konkurirajo med seboj, vendar na podlagi istih oziroma po potrebi bolj natančno opredeljenih pogojev.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 22.4.2010 odstopil dokumentacijo, ki se nanaša na predmetni postopek oddaje javnega naročila in z njim povezanim revizijskim postopkom.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi utemeljenosti pritožbenih navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, da je pritožba utemeljena, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala zakonitost naročnikovega ravnanja, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, ker bi naj bil ta vložen prepozno in ker vlagatelju zaradi neizkazane škode ni mogoče priznati aktivne legitimacije. Pri tem je uvodoma treba ugotoviti, da v primeru, ko naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo iz navedenih razlogov zavrže, ZRPJN v drugem odstavku 13. člena jasno določa, da lahko vlagatelj, ki meni, da je naročnik neupravičeno zavrgel zahtevek za revizijo, v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo.

Po vpogledu v spisovno dokumentacijo gre ugotoviti, da vlagatelj zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo z dne 2.4.2010 v zakonskem 3-dnevnem roku ni vložil pritožbe na Državno revizijsko komisijo, ampak je v 3-dnevnem roku pri naročniku vložil vlogo, s katero je naročnika obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vendar pa je nadalje treba ugotoviti, da naročnik v izpodbijanem sklepu vlagatelju ni podal pravnega pouka v smislu drugega odstavka 13. člena ZRPJN, ampak je navedel napačni pravni pouk, v katerem je zapisal: "Naročnik vlagatelja zahtevka za revizijo poziva, da skladno s 17. členom ZRPJN naročnika v roku treh dni od prejema tega sklepa obvestil, ali bo postopek nadaljeval pred DKOM ali zahtevek za revizijo umika." Tak pravni pouk se navede pri odločitvi o zahtevku za revizijo, s katero naročnik meritorno (vsebinsko) odloči o vlagateljevem zahtevku za revizijo, ne pa tudi v primeru zavrženja zahtevka za revizijo na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN (kot v obravnavanem primeru). Ker v skladu s prakso Državne revizijske komisije napačen pravni pouk oziroma opustitev dolžnosti naročnika vlagatelja poučiti o pravilnem pravnem sredstvu ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem, je Državna revizijska komisija vlagateljevo obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki ga je vlagatelj (sicer v zakonitem, tridnevnem pritožbenem roku) vložil pri naročniku, štela kot pravočasno vloženo pritožbo.

Kot izhaja iz naročnikovega sklepa z dne 2.4.2010, je naročnik na podlagi 1. odst. 13. člena ZRPJN preveril pravočasnost vlagateljevega zahtevka za revizijo (12. člen ZRPJN) in ugotovil, da zahtevek za revizijo ni vložen pravočasno, z obrazložitvijo, da odpiranje konkurence med dobavitelji, s katerimi ima naročnik sklenjen okvirni sporazum, ni mogoče šteti za postopek oddaje javnega naročila, ampak gre za posebni način javnega naročanja in sklenitev posamezne pogodbe na podlagi okvirnega sporazuma. Zato vlaganje zahtevka za revizijo na razpisno dokumentacijo, kot je to dopustno v postopkih javnega naročanja, v postopku odpiranja konkurence ni mogoče, saj razpisna dokumentacija ne obstaja. Obstaja samo seznam artiklov, ki predstavljajo potrebo naročnika za naslednje naročilo, ki ga bo naročnik oddal po pogojih dobave okvirnega sporazuma in cenah, ki jih bodo podali dobavitelji.

Z vpogledom v spisovno dokumentacijo gre ugotoviti, da je naročnik ponudnike, s katerimi je v letu 2008 za predmetno javno naročilo sklenil okvirni sporazum, z razpisno dokumentacijo z dne 8.3.2010 pozval k predložitvi ponudb za tretje obdobje izvajanja tega okvirnega sporazuma s fiksnimi cenami za obdobje enega leta. Ponudniki so morali izpolniti seznam blaga, ki jim ga je naročnik posredoval in vanj vnesti cene za posamezne artikle. Kot izhaja iz predloženega seznama blaga in kar potrjuje tudi naročnik, je naročnik ta seznam v primerjavi s seznamom blaga, na podlagi katerega je bil sklenjen okvirni sporazum in po katerem so ponudniki naročniku dobavljali blago v preteklih obdobjih izvajanja okvirnega sporazuma, spremenil tako, da je sklop 1 preimenoval iz "Antibiotiki in E testi" v "Antibiotiki in MIK testi" in znotraj tega sklopa nekaterim artiklom spremenil opise tehničnih specifikacij. Kot gre razumeti vlagateljeve navedbe, naj bi naročnik s tem nedopustno spremenil pogoje, na podlagi katerih je bil sklenjen in bi se moral izvajati okvirni sporazum.

ZRPJN v prvem odstavku 12. člena določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.

Okvirni sporazum v ZJN-2 ni urejen kot samostojen postopek oddaje javnega naročila, temveč zgolj kot "tehnika" javnega naročanja; sklenitev okvirnega sporazuma namreč sledi prehodno izvedenemu odprtemu postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi ali pa postopku s pogajanji brez predhodne objave (četrti odstavek 32. člena ZJN-2). Vendar pa v konkretnem primeru navedeno ne pomeni, da se je postopek oddaje javnega naročila zaključil že s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Z vpogledom v dokumentacijo gre ugotoviti, da je naročnik okvirni sporazum sklenil na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka (4. odst. 32. člena ZJN-2) z večjim številom ponudnikov (šesti odstavek 32. člena ZJN-2), vendar pa je pri oddaji naročil na podlagi sklenjenega sporazuma ponovno odpiral konkurenco med izvajalci okvirnega sporazuma na način, da so morali ti za vsako naročilo oddati ponudbo. Navedeno pomeni, da v okvirnem sporazumu niso bili vsi pogoji določeni (točka (b) šestega odstavka 32. člena ZJN-2) in da odločitev o dodelitvi naročila v postopku oddaje javnega naročila in na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma še ni bila sprejeta.

Lahko pa na podlagi Okvirnega sporazuma, sklenjenega med naročnikom in vlagateljem dne 26.5.2008, ki je bil spremenjen z Aneksom št. 1 k okvirnemu sporazumu z dne 18.3.2009 (pri čemer se Državna revizijska komisija v zakonitost predmetnega aneksa k okvirnemu sporazumu ob obravnavi predmetne pritožbe ni spuščala) ugotovimo, da je naročnik kot enega od pogojev v okvirnem sporazumu nedvomno določil kvaliteto in neoporečnost blaga, ki je predmet okvirnega sporazuma in ki mora biti upoštevana pri izvajanju okvirnega sporazuma. To je razvidno iz 2. člena Okvirnega sporazuma, kjer je naročnik določil, da mora kvaliteta in neoporečnost ponujenega blaga odgovarjati zahtevam, ki so bile opredeljene v razpisni dokumentaciji (tj. razpisni dokumentaciji iz leta 2008; opomba Državne revizijske komisije). Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo, ki je bila podlaga za sklenitev okvirnega sporazuma, je Državna revizijska komisija ugotovila, da so bile zahteve glede blaga opredeljene v seznamu blaga, ki je bil priloga obrazcu št. 12 - Predračun, in ki so ga morali ponudniki predložiti vsakokratni ponudbi za posamezno razpisno obdobje. Seznam blaga oziroma natančneje povedano, zahteve glede tehničnih karakteristik blaga, kot so bile razvidne iz tega seznama, so glede na povedano nedvomno predstavljale pogoj iz sklenjenega okvirnega sporazuma. Le-tega pa je naročnik v letu 2010, ko je vlagatelja pozval k oddaji ponudbe v okviru sklenjenega okvirnega sporazuma, po navedbah vlagatelja v sklopu 1 spremenil, iz česar gre zaključiti, da vlagatelj naročniku očita spreminjanje pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma.

Ob pregledu vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojimi navedbami ne napada pogojev iz razpisne dokumentacije iz leta 2008, na podlagi katerih je bil okvirni sporazum med njim in naročnikom sklenjen, kot to razume naročnik, ampak želi preprečiti spreminjanje le-teh s strani naročnika v fazi oddaje naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma. Vlagatelj želi preprečiti naročniku, da bi pri oddaji naročila v letu 2010 s spreminjanjem vsebinskih zahtev v sklopu 1 seznama blaga spremenil pogoje iz sklenjenega okvirnega sporazuma, na podlagi katerih bi moral javno naročilo oddati (v skladu z določbami ZJN-2 je tako ravnanje prepovedano, v kolikor so spremembe pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma bistvene (zadnji stavek četrtega odstavka 32. člena ZJN-2)).
To ravnanje naročnika, ki ga vlagatelj izpodbija v svojem zahtevku za revizijo, pa je po oceni Državne revizijske komisije zaradi doslej navedenega nedvomno mogoče opredeliti kot ravnanje, ki je bilo storjeno na eni izmed stopenj postopka oddaje javnega naročila s sklenitvijo okvirnega sporazuma, in zoper katerega je vlagatelj lahko vložil zahtevek za revizijo, naročnik pa v prvem odstavku 12. člena ZRPJN ni imel podlage za zavrženje njegovega zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel tudi iz razloga, ker vlagatelj ni izkazal verjetnosti nastanka škode.

Aktivno legitimacijo v revizijskih postopkih opredeljuje 9. člen ZRPJN, ki v prvem odstavku določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Iz citirane določbe ZRPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) izkazana realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Aktivno legitimirana oseba iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN z vložitvijo zahtevka za revizijo zavaruje svoj pravni položaj, ne more pa uveljavljati objektivnih naročnikovih kršitev pravil javnega naročanja, ki ne vplivajo neposredno na njen pravni položaj oziroma ji ne morejo povzročiti konkretne škode. Zato mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila izkazati, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali da bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

Medtem, ko interes vlagatelja za dodelitev naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma med strankama ni sporen, pa to ne velja za drug element aktivne legitimacije: verjetnost nastanka škode vlagatelju zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, verjetno izkazal, da bi mu z ravnanjem naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev, lahko nastala škoda.

Kot je Državna revizijska komisija že zgoraj zapisala, vlagatelj naročniku z zahtevkom za revizijo očita, da je ta v fazi oddaje javnega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma nedopustno spreminjal pogoje iz sklenjenega okvirnega sporazuma. Naročnik naj bi s takšnim spremenjenim opisom blaga omogočal "â??dobavo blaga zgolj enemu ponudniku in to je družbi Mediline d.o.o.", kar pomeni, da bi vlagatelju v nasprotju s sklenjenim okvirnim sporazumom onemogočil oddajo ponudbe v sklopu 1, spremembe katerega vlagatelj izpodbija.

Ob navedenem gre tako ugotoviti, da glede na navedbe v vlagateljevem zahtevku za revizijo obstaja realna stopnja verjetnosti nastanka škode zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev. Če bi se zatrjevane kršitve izkazale za utemeljene, vlagatelj kljub sklenjenemu okvirnemu sporazumu pri oddaji naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma v letu 2010 ne bi mogel konkurirati z drugimi ponudniki in svoje ponudbe sploh ne bi mogel oddati, čeprav so mu to pogoji, na podlagi katerih je bil okvirni sporazum sklenjen, dopuščali. Zatrjevane kršitve bi torej utegnile bistveno vplivati na pravni položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in bi mu, če vlagatelj ne bi imel možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki bi se kazala v morebitni nepridobitvi predmetnega javnega naročila. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj izkazal verjetnost nastanka škode zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev, naročnik pa vlagateljevega zahtevka za revizijo iz tega razloga ni bil upravičen zavreči.

Upoštevajoč zgornja dejstva je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi ugodila in je razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, kot izhaja iz sklepa št. 060-2/2010 z dne 2.4.2010.

Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 30.4.2010

Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije








Vročiti:
â"˘ Odvetnica Mojca Veljkovič, Ljubljanska ulica 42, Maribor
â"˘ Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska cesta 12, Kranj
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran