018-088/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek šinko, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nakup relativnega gravimetra s pripadajočo opremo" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Geoservis, d.o.o., Litijska cesta 45, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.4.2010

odločila:

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 1.4.2010 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Nakup relativnega gravimetra s pripadajočo opremo", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Sklep o oddaji javnega naročila" št. 43000-24/2009-9 z dne 10.3.2010.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.980,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 1.2.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila Nakup relativnega gravimetra s pripadajočo opremo". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 959/2010 z dne 9.2.2010.

Dne 10.3.2010 je naročnik izdal "Sklep o oddaji javnega naročila" št. 43000-24/2009-9, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Geodetska družba, d.o.o., Gerbičeva ulica 51a, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljeva ponudba je bila po merilih za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe na drugem mestu.

Z vlogo z dne 15.3.2010 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila. Zahtevano dodatno obrazložitev je naročnik vlagatelju izdal dne 18.3.2010.

Z vlogo z dne 1.4.2010 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da je v postopku oddaje javnega naročila ponudil najnižjo ceno, naročnik pa mu neupravičeno ni priznal petih točk po merilu "servisiranje opreme na območju Evropske unije". Če bi mu te točke priznal, bi njegova ponudba skupno prejela 68 točk, kar bi bilo več, kot pa je prejela ponudba izbranega ponudnika (ki jo je naročnik ocenil s 67,74 točke). Javno naročilo bi moralo biti v tem primeru oddano vlagatelju. Vlagatelj je v svoji ponudbi navedel, da bo zagotovil servisiranje dobavljene opreme v EU, v dodatni obrazložitvi ponudbe je navedel tudi, da obstaja usposobljena ekipa strokovnjakov na Poljskem, ki servisirajo ponujeno opremo. Vlagatelj je svojo ponudbo podal skrajno resno in zanjo tudi odgovarja - v primeru potrebe po servisiranju bo moral to zagotoviti na območju EU, kot se je s ponudbo zavezal - zagotavljanje obveznosti po dani ponudbi je odgovornost ponudnika. Vlagatelj izpostavlja tudi, da naročnik ni zahteval, da mora biti zagotovljen pooblaščeni servis na območju EU, temveč zgolj, da mora ponudnik zagotoviti servisiranje, kar pa vlagatelj definitivno zagotavlja. Prav tako naročnik ni zahteval, da mora pooblaščeni servis obstajati v trenutku oddaje ponudbe, zato bo ta pogoj vlagatelj izpolnil na dan dobave inštrumenta, če ne drugače v lastni režiji in delavnici, ki jo ima v Ljubljani. Predhodna vzpostavitev servisa zaradi negotovosti glede izbora najugodnejšega ponudnika ekonomsko ni upravičena, saj je slovenski trg za relativne gravimetre zelo majhen (v Sloveniji obstaja samo še ena takšna naprava). Vzdrževanje servisnega centra "na zalogo" nima ekonomske računice. V primeru, da bo vlagatelj izbran, pa bo servisiranje zagotovil na lastne stroške in odgovornost, kot je navedel tudi v ponudbi, zato bi mu naročnik po tem merilu moral priznati 5 točk. Vlagatelj je pridobil tudi izjavo proizvajalca ponujene opreme, podjetja Scintrex iz Kanade, da je na Poljskem ekipa strokovnjakov, ki so usposobljeni za servisiranje ponujene opreme, ter da bo v kratkem organiziran tudi servis v Veliki Britaniji. Že iz tega dopisa je razvidno, da je servis v EU zagotovljen, saj je ta zagotovljen na Poljskem. Vlagatelj izpostavlja še, da je naročnik nekritično presojal zagotavljanje garancijske dobe in navedel, da je odgovornost iz garancije v domeni ponudnika, čeprav proizvajalec takšne garancije na dobavljeno opremo ne nudi. Vlagatelja je zato obravnaval diskriminatorno, saj njegovega zagotovila glede območja servisiranja ni upošteval, za veljavno pa je štel ponujeno garancijo nad enim letom, ki sta jo ponudila ostala ponudnika, čeprav proizvajalec te opreme daje garancijo samo eno leto in niti dneva več. Preostala ponudnika sta tako na špekulativen način (ponudila sta garancijo v trajanju leto in dan) prišla do dodatnih treh točk pri ocenjevanju ponudbe, in sicer kljub višji ceni, kar je ekonomsko neupravičeno in pomeni neracionalno razpolaganje s sredstvi naročnika. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se naročnikova odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila razveljavi ter da se mu povrnejo stroški postopka.

Naročnik je vlagatelja z dopisom z dne 6.4.2010 pozval k dopolnitvi revizijskega zahtevka s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek ter z dopisom proizvajalca opreme Scintrex (ki ga je vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navedel kot dokaz). Vlagatelj je svoj revizijski zahtevek dopolnil z vlogo z dne 15.4.2010.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 16.4.2010, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik izraža prepričanje, da je postopek oddaje javnega naročila izvedel skladno z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Pri pripravi razpisne dokumentacije je določil različna merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, in sicer z namenom zagotovitve kakovostne opreme, ob hkratni stroškovni učinkovitosti nabave in poprodajnih storitev (servisiranja opreme). Naročnik je pred pričetkom postopka ugotovil, da se specifična oprema prodaja le izven Evrope, zato je presodil, da postavitev merila zagotavljanja ustreznih servisnih storitev znotraj EU predstavlja možnost zagotovitve nižjih stroškov. Naročnik je z merilom nameraval zagotoviti na eni strani čim krajši čas izpada opreme iz delovnega procesa, hkrati pa za opremo, ki je instrument visoke natančnosti za izvajanje posebnih merjenj, ni želel, da vanjo posega le priučeno osebje, ki ni pooblaščeno za izvajanje popravil. V primeru nepooblaščenega posega v opremo s strani nepooblaščenega servisa bi v garancijskem obdobju obstajala tudi verjetnost izgube garancije s strani proizvajalca. V primeru pogarancijskega vzdrževanja pa se je naročnik želel izogniti tveganju, da bi moral opremo najprej poslati na nepooblaščeni servis v EU, v primeru nezmožnosti odprave napake pa bi šla ta k proizvajalcu v Kanado, kar bi lahko bistveno podaljšalo čas izpada uporabe opreme in posledično vplivalo na delovne procese. Naročnik je po pregledu prispelih ponudb ugotovil, da so vsi ponudniki ponudili opremo istega proizvajalca, ki ima sedež v Kanadi. Pri tem je izbrani ponudnik navedel, da je servisiranje zagotovljeno v Kanadi, saj naj po izjavi proizvajalca v EU ne bi bilo pooblaščenega servisa, vlagatelj je navedel, da zagotavlja servisiranje v Kanadi ali v EU (v Veliki Britaniji in na Poljskem), preostali ponudnik pa, da je servisiranje zagotovljeno v Kanadi. Iz navedenih razlogov je naročnik vlagatelja prosil za dodatno obrazložitev ponudbe, možnost servisiranja pa je preveril tudi neposredno pri proizvajalcu. Na podlagi izjave proizvajalca je naročnik ugotovil, da uradni servis za opremo na območju EU v času oddaje ponudb ne obstaja, saj se je o tem šele sklepal dogovor, za katerega pa naročnik ne more vedeti kaj je njegov predmet niti kdaj bo zaključen in realiziran. Tudi na Poljskem uradnega servisa ni in proizvajalec tudi ne navaja, da ga im namen ustanoviti. Navaja le, da obstaja uporabnik, ki ima več takšnih inštrumentov in ki je usposobljen za popravila, pri čemer pa ne navaja, da ta uporabnik zagotavlja servisiranje tudi drugim uporabnikom take opreme. Naročnik je tako ugotovil, da pooblaščenega servisa v času oddaje ponudb v EU ni bilo. S takšno ugotovitvijo naročnika sta skladni tudi ostali prejeti ponudbi. Glede navedbe vlagatelja o tem, da bo servisiranje, če ne bo šlo drugače, izvajal v lastni režiji in delavnici, ki jo ima v Ljubljani, naročnik navaja, da se je prav tovrstnemu nepooblaščenemu načinu servisiranja želel izogniti. Naročnik opozarja tudi, da je vlagatelj dopis proizvajalca opreme pridobil šele po vložitvi zahtevka za revizijo, tudi sicer pa ta v ničemer ne spreminja že ugotovljenih dejstev. Naročnik se je tako odločil, da po omenjenem merilu točk ne dodeli nobenemu od ponudnikov. Pri merilu garancijske dobe pa je naročnik želel zagotoviti čim daljšo odgovornost ponudnika za brezhibno delovanje opreme, v kateri gredo vsi stroški v breme ponudnika. V postopku ocenjevanja ponudb po tem merilu je naročnik ugotovil, da sta dva ponudnika dejansko ponudila minimalno daljšo garancijsko dobo od vlagatelja, vendar pa z njune strani ponujena garancijska doba dejansko traja več kot 12 mesecev, zato je naročnik omenjeni ponudbi točkoval v skladu z navedenim. Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen.

Vlagatelj je z vlogo z dne 22.4.2010 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede pravilnosti naročnikovega vrednotenja prispelih ponudb po dveh izmed meril za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Iz določil četrtega odstavka 48. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010; v nadaljevanju: ZJN-2) izhaja, da mora pri ocenjevanju ponudb naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v njej določil skupno štiri merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, in sicer merila "cena", "servisni pogoji (za komplet)", "garancijska doba (za komplet)" in "dobavni rok (za komplet)".

V zadevi sporno merilo "servisni pogoji (za komplet)" je naročnik v razpisni dokumentaciji opredelil z naslednjo vsebino: "5 točk dobi ponudnik, ki ponudi servisiranje ponujene opreme v Evropski Uniji. 0 točk dobi ponudnik, ki ne ponudi servisiranje ponujene opreme v Evropski Uniji".

V zadevi ravno tako sporno merilo "garancijska doba (za komplet)" pa je naročnik opredelil z naslednjo vsebino: "5 točk dobi ponudnik, ki ponudi garancijski rok 24 ali več mesecev od prevzema opreme. 3 točke dobi ponudnik, ki ponudi garancijski rok več kot 12 in manj kot 24 mesecev od prevzema opreme."

Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre ugotoviti, da je ta v njej v vzorcu pogodbe in v predračunu navedel, da zagotavlja servisiranje "pri proizvajalcu ali v EU (Poljska in Velika Britanija".

Iz naročnikovega dokumenta "Sklep o oddaji javnega naročila" št. 43000-24/2009-9 z dne 10.3.2010 v zvezi z zgoraj zapisanim izhaja, da naročnik po merilu "servisni pogoji (za komplet)" vlagateljevi ponudbi točk ni podelil.

Ob upoštevanju zgoraj navedenih dejstev Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik vlagateljeve ponudbe po merilu "servisni pogoji (za komplet)" ni vrednotil v skladu z določili razpisne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, ki izpostavlja, da naročnik merila "servisni pogoji (za komplet)" v razpisni dokumentaciji ni vezal na zagotavljanje "uradnega", "pooblaščenega" ali podobnega servisa ponujene opreme, temveč je kot razlikovalni kriterij za podelitev točk ponudbam po omenjenem merilu določil zgolj, ali je ponudnik v ponudbi ponudil servisiranje ponujene opreme v Evropski Uniji. Ker lahko v fazi ocenjevanja ponudb skladno s četrtim odstavkom 48. člena ZJN-2 naročnik uporabi le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena, bi moral točke po omenjenem merilu podeliti vsem ponudbam, v katerih je bilo izkazano izpolnjevanje omenjenega kriterija, torej je bilo v njih ponujeno servisiranje ponujene opreme v Evropski Uniji.

Kot že navedeno, je vlagatelj v svoji ponudbi navedel, da zagotavlja servisiranje "pri proizvajalcu ali v EU (Poljska in Velika Britanija)". Vlagatelj je torej ponudil servisiranje ponujene opreme v Evropski Uniji, naročnik pa bi njegovi ponudbi, skladno z razpisno dokumentacijo, po merilu "servisni pogoji (za komplet)" že ob upoštevanju navedenega moral podeliti pet točk.

Ob zapisanem gre ne glede na navedeno pripomniti, da je iz dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila razvidno, da je naročnik dne 25.2.2010 po elektronski pošti prejel pojasnilo proizvajalca naprave, ki je bila ponujena v vlagateljevi ponudbi, družbe Scintrex iz Kanade, iz katerega izhaja, da bo imela omenjena družba v nekaj tednih vzpostavljen uraden servisni center za tovrstne naprave v Veliki Britaniji, poleg tega pa tudi, da se na Poljskem nahaja uporabnik več tovrstnih naprav, ki je usposobljen za njihova popravila in ki ima na zalogi tudi rezervne dele zanje. Tako pridobljeno pojasnilo, ki je vsebinsko skladno s pojasnilom ponudbe, ki ga je vlagatelj naročniku na njegovo zahtevo podal dne 5.3.2010 ter z dopisom družbe Scintrex, na katerega se vlagatelj sklicuje v svojem revizijskem zahtevku, po oceni Državne revizijske komisije potrjuje, da je vlagatelj že ob oddaji ponudbe zagotavljal (in ne zgolj ponudil za fazo izvedbe javnega naročila, kar je skladno z razpisno dokumentacijo sicer že zadostovalo za dodelitev točk po obravnavanem merilu) servis ponujene naprave na območju EU.

S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so zato utemeljene.


V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj zatrjuje tudi napačno vrednotenje prispelih ponudb po merilu "garancijska doba (za komplet)".

V zvezi z zgornjimi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, ki navaja, da je naročnik ravnal diskriminatorno, ko vlagatelju po merilu "servisni pogoji (za komplet)" ni podelil točk, ker naj na območju EU ne bi bilo uradnega servisa proizvajalca ponujene naprave, po drugi strani pa je preostalima ponudnikoma podelil točke po merilu "garancijska doba (za komplet)", ker sta ponudila garancijo v trajanju leto dni in dodaten dan, in sicer kljub temu, da znaša uradna garancija proizvajalca ponujene naprave leto dni (kar je med vlagateljem in naročnikom nesporno).

Ob zapisanem pa Državna revizijska komisija ne priznava utemeljenosti revizijskim navedbam vlagatelja o napačnem točkovanju ponudbe izbranega ponudnika po merilu "servisni pogoji (za komplet)". Ugotoviti gre namreč, da naročnik v razpisni dokumentaciji (podobno kot pri merilu "servisni pogoji (za komplet)") ni določil, da mora ponujena garancija predstavljati uradno garancijo proizvajalca opreme, zato lahko dodaten dan garancije, kot navaja tudi naročnik, zagotovi tudi izbrani ponudnik sam. Ponudba tega je bila posledično točkovana skladno z določbami razpisne dokumentacije in so mu bile po merilu "garancijska doba (za komplet)" s strani naročnika upravičeno podeljene tri točke.


V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vrednotenje vlagateljeve ponudbe po merilu "servisni pogoji (za komplet)" izvedel v neskladju z načinom, kot je bilo navedeno merilo opisano v razpisni dokumentaciji postopka oddaje javnega naročila, s čemer je kršil določila četrtega odstavka 48. člena ZJN-2. Ker je navedena kršitev vplivala na zakonitost odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila (v primeru pravilnega točkovanja vlagateljeve ponudbe po omenjenem merilu bi bila ta namreč ekonomsko najugodnejša), je Državna revizijska komisija vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 1.4.2010 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Nakup relativnega gravimetra s pripadajočo opremo", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Sklep o oddaji javnega naročila" št. 43000-24/2009-9 z dne 10.3.2010.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, v višini 1.000,00 EUR, povečano za 20% DDV, za stroške zastopanja v postopku revizije, ter v višini 2.500,00 EUR, za plačilo takse za revizijski postopek.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter določili 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008), kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- stroške takse za revizijski zahtevek v višini 2.500,00 EUR,
- nagrado odvetniku za zastopanje v revizijskem postopku v višini 400,00 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 480,00 EUR.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.980,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 30.4.2010


Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, Ljubljana,
- Geoservis, d.o.o., Litijska cesta 45, Ljubljana,
- Geodetska družba, d.o.o., Gerbičeva ulica 51a, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran