018-076/2010 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in nasl.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Vide Kostanjevec in članic Miriam Ravnikar šurk ter Sonje Drozdek šinko, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nakup delovne in zaščitne obutve", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Kopitarna Sevnica d.d., Prvomajska 8, Sevnica (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 30. 4. 2010

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 2.500,00 evrov, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je 4.11.2009 na Portalu javnih naročil pod št. JN9168/2009 objavil obvestilo o oddaji javnega naročila za nakup delovne in zaščitne obutve po sklopih.

Naročnik je 2.3.2010 izdal Odločitev o oddaji naročila št. 01-334/10-09, iz katere izhaja, da je naročnik v sklopu 1 (obutev za medicino, zdravstveno nego in oskrbo, fizioterapijo, rentgen, laboratorij) javno naročilo oddal ponudniku ZAVAS d.o.o., špruha 19, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo pa izločil kot neprimerno.

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 23.3.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik z vsebino razpisa v sklopu 1 omejil in diskriminiral vse ponudnike, vključno z vlagateljem. Naročnik naj bi z združitvijo več tipov obutve znotraj sklopa 1 in s podrobnimi tehničnimi lastnostmi za vsako obutev v sklopu 1, ki niso bistvene za namen in funkcionalnost, za katere se ta obutev kupuje, izbral obutev znamke ABEBA in tako omogočil oddajo ponudbe le izbranemu ponudniku, ki naj bi bil edini zastopnik za Slovenijo za to blagovno znamko. Vse ostale ponudnike, ki sicer lahko ponudijo namenu in funkcionalnosti ustrezno obutev, a nimajo enake kombinacije lastnosti ali podrobnosti posameznega modela, je naročnik diskriminiral in jim onemogočil oddajo popolne ponudbe. Vlagatelj še navaja, da so naročnikove ugotovitve o neustreznosti njegove ponujene obutve v sklopu 1 nepravilne. Na podlagi navedenega vlagatelj sumi na obstoj znakov koruptivnega ravnanja odgovornih oseb pri naročniku, oškodovanja v breme sredstev naročnika ter nevestnega ravnanja strokovnih služb naročnika, ki so sodelovale pri pripravi javnega razpisa. Vlagatelj zahteva razveljavitev razpisa v celoti in njegovo ponovitev, ki bo skladna z zakonodajo o javnih naročilih.

Naročnik je s sklepom št. 01-334/14-09 z dne 1.4.2010 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Pri tem je zavrnil vlagateljeve očitke, da je vnaprej izbral obutev znamke ABEBA oziroma izbranega ponudnika in glede očitkov o strokovnih zahtevah odgovoril, da bi moral vlagatelj, v kolikor je menil, da so te pisane na kožo enega izmed ponudnikov, zahtevek za revizijo vložiti v 10 dneh od objave razpisne dokumentacije, česar pa ni storil. Naročnik je vlagateljeve navedbe o nepravilnosti naročnikovih ugotovitev o neprimernosti obutve zavrnil in pojasnil, da je bilo v razpisni dokumentaciji jasno navedeno, katere zahteve mora vsak kos ponujene obutve izpolnjevati, vendar vlagateljevi vzorci teh zahtev niso izpolnjevali, kar je naročnik podrobno razložil tudi v odločitvi o oddaji naročila.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 9.4.2010 obvestil, da bo nadaljeval postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo, zato je naročnik Državni revizijski komisiji 15.4.2010 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami iz zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na domnevno neustreznost sestave sklopa 1 in na podrobne tehnične lastnosti obutve v omenjenem sklopu, ki niso bistveno povezane s funkcionalnostjo obutve in z namenom, za katerega se ta obutev kupuje, in so zato nedopustno diskriminirale vlagatelja in druge ponudnike in jim onemogočile sodelovanje v sklopu 1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so te z vidika šestega odstavka 12. člena ZRPJN prepozne. šesti odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Ker je bil vlagatelj tako z razdelitvijo predmeta javnega naročila v sklope in vsebino le-teh (torej tudi s strokovnimi zahtevami za posamezne tipe obutve v sklopu 1), seznanjen že ob prevzemu in pregledu razpisne dokumentacije, katere del so bili, bi moral v primeru, če je menil, da je vsebina razpisne dokumentacije v nasprotju s pravili javnega naročanja, zahtevek za revizijo vložiti čim prej, najkasneje pa do poteka roka za predložitev ponudb. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija teh revizijskih navedb ni vsebinsko obravnavala.

Državna revizijska komisija se prav tako ni spustila v vsebinsko presojo vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na nepravilne ugotovitve naročnika o neustreznosti obutve, ki jo je vlagatelj ponudil v sklopu 1 svoje ponudbe, saj je iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, ugotovila, da se pravni položaj vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila kljub morebitni utemeljenosti navedb v tem delu zahtevka za revizijo ne bi spremenil oziroma izboljšal.

Kot gre ugotoviti z vpogledom v Odločitev o oddaji naročila z dne 2.3.2010, je naročnik vlagateljevo ponudbo za sklop 1 izločil kot neprimerno (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 kot neprimerno določa ponudbo, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji) in posledično nepopolno (prvi odstavek 80. člena ZJN-2 v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 nalaga naročniku, da mora v postopku oddaje javnega naročila po pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne, torej tudi tiste, ki niso primerne) zato, ker je ugotovil, da so pri vlagateljevih ponujenih vzorcih za 1. sklop za tip 1 manjkale oznake glede antistatičnosti, SRC ni bil označen in ni bilo oznak glede olja in maščob. Tudi tip 2 obutve je bil brez zahtevanih oznak, ki jih druga obutev ima (v ostalih sklopih), obutev tipa 3 ni bila perforirana z notranje strani, ampak samo iz zgornje, manjkala je tudi letnica. Ponujene obutve za tip 4 naročnik ni mogel uvrstiti tja, ker ni ustrezala zahtevam, pri tipu 5 pa je manjkala letnica. Naročnik je torej izločil vlagateljevo ponudbo v sklopu 1 zato, ker ta ni izpolnjevala vseh naročnikovih zahtev, določenih v splošnih in strokovnih zahtevah razpisne dokumentacije (stran 11 in nasl. razpisne dokumentacije).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da so naročnikove ugotovitve o neustreznosti ponujene obutve v sklopu 1 nepravilne v delu, kjer je naročnik ugotovil, da obutev vlagatelja ne ustreza standardu SCR in da na obutvi ni bil ustrezno odtisnjen datum, saj naročnik vlagatelja ni pozival k predložitvi novih vzorcev z odtisnjenimi novimi certifikati. Vendar pa gre ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne oporeka naročnikovim ugotovitvam o neustreznosti vlagateljeve obutve v sklopu 1 tudi glede pomanjkljivosti obutve pri oznakah o antistatičnosti, oznakah glede olja in maščob, perforacije obutve z notranje strani, neustreznosti ponujene obutve za tip 4, čeprav so tudi te ugotovitve (poleg tistih, ki jih z zahtevkom za revizijo izpodbija vlagatelj) predstavljale podlago za označitev vlagateljeve ponudbe kot neprimerne in njeno izločitev iz postopka oddaje javnega naročila.

Navedeno pomeni, da bi tudi v primeru, če bi Državna revizijska komisija ugotovila, da so vlagateljeve navedbe v tem delu utemeljene, vlagateljeva ponudba zaradi (ostalih) razlogov neustreznosti ponujene obutve v sklopu 1, ki jih je ugotovil naročnik in ki jim vlagatelj v zahtevku za revizijo ne nasprotuje, še vedno ostala neprimerna, in kot taka še vedno izločena iz postopka oddaje javnega naročila. Vlagateljev položaj bi tako ostal nespremenjen.

Državna revizijska komisija se tudi do vlagateljevih sumov o koruptivnem ravnanju odgovornih oseb pri naročniku in nevestnega ravnanja strokovnih služb pri naročniku ni opredeljevala, saj ni pristojni organ za odločanje o teh vprašanjih. Glede vlagateljevih sumov o obstoju znakov oškodovanja v breme sredstev naročnika, ker naj bi bila ponudba izbranega ponudnika za skoraj 50% dražja od vlagateljeve, pa Državna revizijska komisija zgolj na podlagi podatka o primerljivosti cene vlagateljeve ponudbe s ceno ponudbe izbranega ponudnika ne more ugotoviti kršitve načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-2). ZJN-2 (1. odst. 79. člena ZJN-2 v povezavi z 1. odst. 80. člena ZJN-2) izrecno določa, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo po merilih iz razpisne dokumentacije izbere le izmed tistih, ki so popolne, kar pomeni, da pri ocenjevanju ne sme upoštevati tistih, ki so bile izločene kot nepopolne. Ker je bila v konkretnem primeru vlagateljeva ponudba izločena kot nepopolna, njegove ponudbe ni moč primerjati s ponudbo izbranega ponudnika, ki je (za razliko od vlagatelja) upoštevala in izpolnila vse zahteve, določene v razpisni dokumentaciji, in zato kot popolna ponudba bila upoštevana pri ocenjevanju. Zato zgolj primerjava ponudbenih cen teh dveh, medsebojno neprimerljivih, ponudb ni zadostna podlaga za ugotovitev kršitve načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev in je treba vlagateljeve navedbe v tem delu zavrniti.

Na podlagi zgoraj ugotovljenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške, nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz 1. odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 2.500,00 evrov, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 30.4.2010


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Kopitarna Sevnica d.d., Prvomajska 8, Sevnica
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- ZAVAS d.o.o., špruha 19, Trzin
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran