018-065/2010 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Vide Kostanjevec ter članic Miriam Ravnikar šurk in mag. Nataše Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila za nakup PACS/RIS sistema za Splošno bolnišnico Slovenj Gradec po pritožbi, ki jo je vložil vlagatelj Interexport, d. o. o., Potok pri Komendi 12, Komenda, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje pooblaščenega naročnika Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), 14. 4. 2010

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa z dne 30. 3. 2010.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

3. Odločitev o stroških se pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji za nakup PACS/RIS sistema za Splošno bolnišnico Slovenj Gradec z "Odločitvijo o oddaji naročila" št. V01-10/B z dne 22. 2. 2010 sodelujoča ponudnika obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Meditrade, d. o. o., Središka ulica 21, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 15. 3. 2010, ki ga je naročnik s sklepom z dne 30. 3. 2010 zavrgel z utemeljitvijo, da vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije, kot jo določa prvi odstavek 9. člena ZRPJN. Naročnik navaja, da je vlagateljevo ponudbo označil za neprimerno in nepopolno, zato se z vlagateljem tudi ni pogajal o ceni, da pa bi vlagatelju priznal interes za izpodbijanje odločitve o oddaji naročila, bi moral vlagatelj izkazati, da je njegova ponudba popolna v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 34/2008; v nadaljevanju: ZJN-2).

Vlagatelj je 6. 4. 2010 vložil pritožbo z dne 2. 4. 2010, s katero izpodbija sklep z dne 30. 3. 2010 in zatrjuje, da je izkazal aktivno legitimacijo, hkrati pa opozarja na druge domnevne neskladnosti, ki naj bi jih storil naročnik z izdajo izpodbijane odločitve.

Naročnik je Državni revizijski komisiji na njen poziv št. 018-065/2010-2 z dne 8. 4. 2010 kot prilogo dopisu z dne 9. 4. 2010 odstopil dokumentacijo.

Po prejemu in pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija pritožbi ugodila, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj, čigar zahtevek za revizijo naročnik zavrže zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, lahko glede na drugi odstavek 13. člena ZRPJN v treh dneh po prejemu odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Naročnik torej v primeru zavrženja zahtevka za revizijo vlagatelja ne poziva, naj mu sporoči, ali bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo (gl. prvi odstavek 17. člena ZRPJN).

Naročnik je sklep z dne 30. 3. 2010 vročil vlagatelju 31. 3. 2010, vlagatelj pa je pritožbo vložil 6. 4. 2010 priporočeno po pošti Državni revizijski komisiji in tudi kot prilogo dopisu z dne 2. 4. 2010, vloženem priporočeno po pošti, naročniku, s katerim mu sporoča, da nadaljuje postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Iz vpogleda v sklep z dne 30. 3. 2010 je razvidno, da je naročnik vlagatelja poučil, da mu mora pisno sporočiti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je torej vlagatelja poučil v vsebini iz prvega odstavka 17. člena ZRPJN in ne v vsebini iz drugega odstavka 13. člena ZRPJN.

Vendar kljub napačnosti pouka o pravnem sredstvu iz sklepa z dne 30. 3. 2010, kar vlagatelj utemeljeno izpostavlja v pritožbi, iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je vlagatelj vložil (tudi) pritožbo, in sicer pravočasno. Namreč, upoštevajoč pravila o štetju rokov iz drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spr.; v nadaljevanju: ZPP) in četrtega odstavka 111. člena ZPP (upoštevajoč tudi prvo alineo 2. člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji), oboje v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZPP, se rok za vložitev pritožbe ni iztekel že v soboto, 3. 4. 2010, in niti ne v nedeljo, 4. 4. 2010, ampak šele v torek, 6. 4. 2010, saj je bil ponedeljek, 5. 4. 2010, dela prost dan (tj. velikonočni ponedeljek). Z vložitvijo pritožbe priporočeno po pošti je vlagatelj skladno z drugim odstavkom 112. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN zavaroval pravočasnost vložitve pritožbe.

Očitana napačnost pouka o pravnem sredstvu iz sklepa z dne 30. 3. 2010 torej ni vplivala na vlagateljevo pravno varstvo.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pristopila k meritorni obravnavi pritožbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama sporno, ali je vlagatelj uspel izkazati aktivno legitimacijo, kot jo določa prvi odstavek 9. člena ZRPJN.

Prvi odstavek 9. člena ZRPJN določa, da mora vlagatelj izkazati kumulativno (tj. skupno) dva elementa aktivne legitimacije, da bi bilo mogoče zahtevek za revizijo presojati meritorno (vsebinsko): 1. interes za dodelitev naročila in 2. škodo oziroma možnost nastanka škode.

Po oceni Državne revizijske komisije je vlagatelj izkazal oba elementa aktivne legitimacije in se ne strinja z naročnikovim zaključkom, da vlagatelj aktivne legitimacije ni izkazal.

Pravzaprav ni sporno, da je vlagatelj izkazal interes za dodelitev naročila (kot prvi element aktivne legitimacije iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN), saj je v postopku oddaje navedenega javnega naročila sodeloval. Vlagatelj se je namreč odzval na naročnikov poziv z dne 14. 1. 2010 in naročniku predložil določeno dokumentacijo. Iz "Poročila o dopolnitvah ponudbe in predstavitvi sistema PACS/RIS" z dne 16. 2. 2010 pa tudi izhaja, da je vlagatelj naročniku, kot je ta zahteval, tudi predstavil sistem, ki ga ponuja.

Ali bi moral vlagatelj sodelovati tudi pri pogajanjih o ceni, je vprašanje, na katerega je treba v obravnavanem primeru javnega naročanja odgovoriti meritorno (vsebinsko) in ne procesno (postopkovno), saj je med drugim treba preizkusiti utemeljenost naročnikovega zaključka, da je vlagateljeva "ponudba neprimerna in zato nepopolna". Namreč, ne more biti naročnik tisti, ki lahko zaključi, da je ravnal zakonito in zato zavrže zahtevek za revizijo, ampak mora v takem primeru, če meni, da je ravnal zakonito, zahtevek za revizijo zavrniti (gl. tretji odstavek 16. člena ZRPJN) in vlagatelju omogočiti, da naročnikovo odločitev preizkusi še Državna revizijska komisija (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). Iz sklepa z dne 30. 3. 2010 je razvidno, da je naročnik obsežno argumentiral, zakaj so njegovi zaključki in ugotovitve v postopku javnega naročanja pravilni, vendar to niso razlogi za zavrženje zahtevka za revizijo, ampak razlogi za zavrnitev zahtevka za revizijo (prim. tretji odstavek 16. člena ZRPJN). V primeru, da bi se ugotovilo, da so naročnikovi zaključki in ugotovitve v postopku javnega naročanja nepravilni, bi vlagatelj uspel izkazati vsaj možnost nastanka škode kot tisti drugi element aktivne legitimacije iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN, saj bi se mu v primeru, da bi se izkazalo, da pomanjkljivosti ponujenega sistema, ki jih očita naročnik, niso podane, odprla možnost sodelovati tudi pri oblikovanju končne cene.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je zahtevek za revizijo zavrgel, zato je pritožbi skladno s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa z dne 30. 3. 2010.

Ker je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, je skladno s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

Ker je Državna revizijska komisija sledila pritožbi že na podlagi do sedaj predstavljenih argumentov, se ni opredeljevala še do drugih vlagateljevih pritožbenih navedb, saj to ne bi več vplivalo na sprejeto odločitev.

S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljeni.

Ker postopek revizije še ni zaključen, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se odločitev o povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 14. 4. 2010

Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije
















Vročiti:
- Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec,
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana,
- Meditrade, d. o. o., Središka ulica 21, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran