018-053/2010 Mestna občina Novo mesto

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec, članice mag. Nataše Jeršič in predsednice Miriam Ravnikar šurk, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka za vzdrževanje javne razsvetljave na območju Mestne občine Novo mesto v zvezi s pritožbo vlagatelja GVO, Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d. o. o., Cigaletova ulica 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), 6. 4. 2010 soglasno

odločila:

1. Pritožba se zavrne.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 28. 1. 2010 objavil obvestilo o naročilu na portalu javnih naročil, pod št. objave JN706/2010, nato pa po podaljšanju roka za predložitev ponudb (objava 1. 2. 2010 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN806/2010), posredovanih dodatnih informacijah (objava 17. 2. 2010 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN1175/2010) in odgovorih na nekatera vprašanja (3. 2. 2010, 11. 2. 2010, 16. 2. 2010, 23. 2. 2010 in 24. 2. 2010), z obvestilom, objavljenim 1. 3. 2010 na portalu javnih naročil, pod št. JN1571/2010, seznanil gospodarske subjekte, da prekinja postopek dodelitve in da bo naročilo verjetno ponovno objavljeno.

Vlagatelj je 1. 3. 2010 priporočeno po pošti vložil zahtevek za revizijo in predlagal, da "naročnik spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo tako, da bo omogočala sodelovanje vsem ponudnikom, ne glede na vključitev enega ali več podizvajalcev ali podredno razveljavi postopek", hkrati pa je zahteval tudi povrnitev vplačane takse v višini 2.500 eurov, kot izhaja iz predloženega dokazila.

Naročnik je s sklepom št. 35417-2/2010 z dne 11. 3. 2010 zahtevek za revizijo zavrgel ter s sklicevanjem na 12. in 13. člen ZRPJN pojasnil, da je zahtevek za revizijo prepozen in zato nedopusten, ker ga je vlagatelj vložil že po tem, ko je naročnik postopek prekinil in da s tem več ne obstajajo razlogi, zaradi katerih je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo. Naročnik je ob tem zavrnil stroškovno zahtevo kot neutemeljeno.

Vlagatelj je 19. 3. 2010 vložil pritožbo z dne 19. 3. 2010 "zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo in zavrnitev zahtevka za povrnitev stroške za revizijo, v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov za revizijo". Vlagatelj pojasnjuje, zakaj je vložil zahtevek za revizijo, in meni, da je "ne glede na pravico naročnika, da kadarkoli med potekom postopka oddaje javnega naročila prekine postopek brez obrazložitve", "upravičen do povrnitve stroškov za vloženi zahtevek za revizijo".

Na poziv Državne revizijske komisije (št. 018-053/2010-4 z dne 22. 3. 2010) ji je naročnik kot prilogo dopisu št. 35417-2/2010 z dne 22. 3. 2010, oddanem 26. 3. 2010 po pošti, odstopil dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj zoper ravnanja naročnika v razpisni fazi 1. 3. 2010 vložil zahtevek za revizijo in da je ta zahtevek za revizijo v vložišče pri naročniku prispel 2. 3. 2010. Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik 1. 3. 2010 - torej na dan, ko je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo - v objavo na portal javnih naročil poslal obvestilo, da je prekinil postopek za vzdrževanje javne razsvetljave na območju Mestne občine Novo mesto. Iz spisa tudi izhaja, da je naročnik 26. 2. 2010 sprejel "Sklep o prekinitvi postopka javnega naročanja" št. 35417-2/2010.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik prejeti zahtevek za revizijo zavrgel (sklep št. 35417-2/2010 z dne 11. 3. 2010), čemur pa vlagatelj v pritožbi z dne 19. 3. 2010 dejansko ne oporeka, saj celotna pritožba po vsebini predstavlja le zahtevo za povrnitev vplačane takse v višini 2.500 eurov.

V takih okoliščinah Državna revizijska komisija pojasnjuje, da zahtevo za plačilo dolžne takse določa zakon (22. člen ZRPJN), ki tudi zahteva (6. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), da vlagatelj to dejstvo izkaže s potrdilom o vplačilu takse. Stroški za takso zato tudi predstavljajo potrebne stroške v smislu tretjega odstavka 22. člena ZRPJN, ki jih je dolžan povrniti naročnik (če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa 22. člen ZRPJN). Vlagatelj je k zahtevku za revizijo predložil dokazilo, da je 1. 3. 2010 vplačal takso v višini 2.500 eurov. Vlagatelj je s tem ravnanjem torej sledil zahtevama iz 22. člena ZRPJN in četrtega odstavka 12. člena ZRPJN. Državna revizijska komisija nadalje pojasnjuje, da je naročnikovo vračilo stroškov, nastalih z revizijo, s tem pa tudi dolžne takse po ZRPJN, odvisno od utemeljenosti zahtevka za revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN) - torej vsebinske (meritorne) presoje zahtevka za revizijo - in pravočasnega uveljavljanja povračila stroškov (peti odstavek 22. člena ZRPJN) v pisni obliki (tretji odstavek 22. člena ZRPJN). Če pogoji, ki jih določa 22. člen ZRPJN, da bi vlagatelj lahko dosegel, da se naročniku naloži povrnitev stroškov (gl. tretji odstavek 22. člena ZRPJN), niso izpolnjeni skupno (kumulativno), vlagatelj ne more uspeti s stroškovnim zahtevkom.

Državna revizijska komisija nadalje pojasnjuje (tako tudi že npr. v zadevi št. 018-033/2009), da je postopek revizije postopek pravnega varstva; torej z vložitvijo zahtevka za revizijo upravičena oseba po ZRPJN (9. člen ZRPJN) začne (12. člen ZRPJN; npr. št. 018-269/2007) postopek pravnega varstva zoper kršitve naročnika v postopku javnega naročanja (gl. 1. člen ZRPJN ter 3., 4. in 5. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v zadevi npr. št. 018-083/2008, iz določb ZRPJN (12. in 13. člen ZRPJN; pa tudi 17. člen ZRPJN, ko se odloča o sklepu, s katerim naročnik ustavi postopek revizije), je pritožba pravno sredstvo, s katerim vlagatelj uveljavlja pravno varstvo zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku revizije (zavrženje zahtevka za revizijo oziroma ustavitev postopka revizije) in ne zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku javnega naročanja (npr. postavitev pogoja, določitev tehničnih specifikacij, izbira ali izločitev ponudbe), saj, kot je bilo že pojasnjeno, zoper slednja ravnanja lahko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo (12. člen ZRPJN), nato pa (po prejemu naročnikove meritorne odločitve âˆ" 16. člen ZRPJN; izjema v primeru "molka naročnika", drugi odstavek 16. člena ZRPJN) zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (17. člen ZRPJN).

Ker v postopku s pritožbo Državna revizijska komisija ne presoja zakonitosti naročnikovih ravnanj v postopku javnega naročanja, ampak presoja zakonitost naročnikovih ravnanj z zahtevkom za revizijo, vlagatelj pa z vloženo pritožbo dejansko niti ne izpodbija zakonitosti zavrženja zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija nima podlage v ZRPJN, da bi lahko pritožbi ugodila in napotila naročnika, naj zahtevek za revizijo meritorno obravnava (gl. tretja alinea drugega odstavka 23. člena ZRPJN). S tem, ko se ohrani odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, ni mogoče po postopku iz 16., 17. in 19. člena ZRPJN ugotavljati, ali je zahtevek za revizijo utemeljen. S tem pa odpade možnost, da bi se lahko ugotovilo, da je zahtevek za revizijo utemeljen. Ne da bi se ugotovilo, da je zahtevek za revizijo utemeljen, odpade tudi možnost zaključiti, da je izpolnjen eden od pogojev (tj. tisti iz tretjega odstavka 22. člena ZRPJN), ki omogoča, da se naročniku naloži povrnitev stroškov vlagatelju. Ker vlagatelj ni izpodbil, da je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo neskladno z ZRPJN, je Državna revizijska komisija pritožbo skladno z drugo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljeno.

Z zavrnitvijo pritožbe kot neutemeljene vlagatelj neuspešno uveljavlja pravno podlago, po kateri bi lahko dosegel, da se naročniku naloži povrnitev stroškov (tretji odstavek 22. člena ZRPJN), zato je Državna revizijska komisija skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. in 2 točke izreka tega sklepa utemeljeni.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 6. 4. 2010

Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto,
- GVO, Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d. o. o., Cigaletova ulica 10, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran