018-055/2010 Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije, Urad za enake možnosti

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za izdelavo študije o raznolikosti na trgu dela in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Razlagova ulica 14, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije, Urad za enake možnosti, Erjavčeva 15, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 01.04.2010

odločila:

1. Pritožbi vlagatelja se ugodi in se razveljavi sklep naročnika, št. 430-45/2010-16, z dne 16.03.2010, o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo.

2. Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 03.02.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je dne 03.02.2010 k oddaji ponudbe povabil več ponudnikov.

Vlagatelj je dne 12.03.2010 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da se je odzval na povabilo naročnika in dne 26.02.2010 oddal ponudbo. Vlagatelj navaja, da je dne 02.03.2010 po elektronski pošti prejel naročnikovo obvestilo o spremembi razpisne dokumentacije, pri čemer je rok za oddajo ponudb ostal nespremenjen. Sprememba razpisne dokumentacije, poudarja vlagatelj, se nanaša na merila za ocenjevanje ponudb. Merila iz popravka razpisne dokumentacije, poudarja vlagatelj, se bistveno razlikujejo od prvotno navedenih meril. Vlagatelj zatrjuje, da iz razloga, ker je ponudbo že oddal, naročnik pa je spremenil razpisno dokumentacijo en dan pred potekom roka za oddajo ponudb, ni imel dovolj časa za izdelavo nove ponudbe. Vlagatelj poudarja, da je naročnik z navedenim kršil temeljna načela javnega naročanja, med njimi zlasti načelo transparentnosti javnega naročanja in načelo enakopravne obravnave ponudnikov.
Vlagatelj navaja, da morajo biti, skladno z določili drugega odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08; v nadaljevanju: ZJN-2), podatki iz razpisne dokumentacije enaki podatkom, ki so navedeni v objavi javnega razpisa. Ker gre v obravnavanem primeru za postopek zbiranja ponudb brez predhodne objave, še navaja vlagatelj, je kot javno objavo mogoče razumeti objavo razpisne dokumentacije na naročnikovi spletni strani dne 09.02.2010. Vlagatelj zaključuje z ugotovitvijo, da mora naročnik, v kolikor ugotovi, da je potrebna poprava razpisne dokumentacije s spremembo meril, postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljaviti.
Vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavi.

Naročnik je dne 16.03.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel (dokument št. 430-45/2010-16). Naročnik uvodoma ugotavlja, da so bili vsi ponudniki o spremembi meril obveščeni po elektronski pošti, sprememba pa je bila objavljena tudi na njegovi spletni strani. Naročnik navaja, da je vlagateljevo ponudbo prejel dne 01.03.2010 in ga še isti dan obvestil o možnosti vrnitve ponudbe ter o možnosti podaljšanja roka za oddajo ponudbe.
Naročnik zatrjuje, da vlagatelj, skladno s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN, po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo pred potekom tega roka.
Naročnik ugotavlja, da so bile vlagatelju spremembe meril znane že 01.03.2010, zaradi česar bi moral zahtevek za revizijo vložiti do izteka roka za oddajo ponudb, to je do 03.03.2010. Iz navedenega razloga, zaključuje naročnik, je zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj oddal na pošto dne 12.03.2010, prepozen in se ga kot takšnega zavrže.

Zoper naveden sklep je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo pravočasno vložil pritožbo (dokument, z dne 20.03.2010). Vlagatelj navaja, da je iz elektronskega sporočila, s katerim je bil obveščen o spremembi meril, razvidno, da ga je prejel dne 02.03.2010. Istega dne, poudarja vlagatelj, so ga prejeli tudi drugi naslovniki, ki so navedeni kot prejemniki sporočila. Vlagatelj opozarja, da tudi sicer razlika med datumoma 01.03.2010 in 02.03.2010 ni odločilna, saj je med njima zgolj en dan razlike, medtem, ko je rok za oddajo ponudb, kljub spremembi meril, ostal nespremenjen (03.03.2010). Vlagatelj poudarja, da bi imel le en ali največ dva dni za prilagoditev svoje ponudbe nastalim spremembam, kar pa je za pripravo kakovostne ponudbe prekratek rok.
Vlagatelj še navaja, da naročnikovega obvestila o tem, da bi lahko zahteval vrnitev svoje ponudbe in podaljšanje roka za oddajo ponudb, ni prejel, in zato nanj tudi ni mogel reagirati. Vlagatelj zatrjuje, da pomeni sprememba razpisne dokumentacije dan ali dva pred potekom roka za oddajo ponudb tako pomembno obvestilo, da bi se moral naročnik prepričati, ali je vlagatelj dokumente, ki mu jih je oziroma, ki mu jih je nameraval posredovati, tudi prejel. S svojim ravnanjem, nadaljuje vlagatelj, pa naročnik izkazuje ravno nasprotno, in sicer želi postopek oddaje javnega naročila netransparentno in čim hitreje zaključiti.
Vlagatelj še zatrjuje, da je očitek naročnika o tem, da je zahtevek za revizijo vložen prepozno, neutemeljen, saj je v roku enega oziroma dveh dni povsem nemogoče pričakovati, da bi se vlagatelj lahko odzval na spremenjena merila. Sestava revizijskega zahtevka, nadaljuje vlagatelj, je zahtevno opravilo, ki terja določen čas. Zagotovo pa ni namen zakonodaje v tem, da bi se z uporabo določila iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN, izničilo njeno poslanstvo. Namen zakonodaje s področja javnega naročanja, zaključuje vlagatelj, je v zagotavljanju spoštovanja pravil, ki stremijo k učinkoviti in pošteni oddaji javnih naročil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dokumentacijo odstopil dne 25.03.2010 in dne 30.03.2010.

Po proučitvi pritožbe, je Državna revizijska komisija na podlagi tretje alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v predmetnem pritožbenem postopku ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je naročnik neupravičeno zavrgel zahtevek za revizijo utemeljen.

Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen, pri čemer je svojo odločitev oprl na določilo šestega odstavka 12. člena ZRPJN. Iz naročnikovega sklepa, z dne 16.03.2010, s katerim je zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo, namreč izhaja, da je bil slednji vložen prepozno, ker ni bil vložen pred potekom roka za oddajo ponudb, kar naj bi bilo v neskladju s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN.

ZRPJN v prvem in drugem odstavku 13. člena (Predhodni preizkus zahtevka za revizijo) naročniku nalaga, da po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali je pravočasen in ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN. Naročnik je torej pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo na podlagi 13. člena ZRPJN dolžan preveriti tudi, ali je zahtevek za revizijo pravočasen (prvi odstavek 13. člena ZRPJN). V primeru, če je zahtevek za revizijo vložen prepozno, ga je naročnik dolžan zavreči (drugi odstavek 13. člena ZRPJN).

Državna revizijska komisija (kot že v več svojih odločitvah) opozarja, da je revizijski zahtevek pravočasen, če je vložen v rokih, kot jih določata prvi in drugi odstavek 12. člena ZRPJN. Navedene procesne določbe opredeljujejo prekluzivne roke za vložitev zahtevka za revizijo. Pravočasnost zahtevka za revizijo torej ne gre zamenjevati s presojo dopustnosti navajanja kršitev (oziroma njihovega upoštevanja), kot jo vzpostavlja šesti odstavek 12. člena ZRPJN. V zvezi s tem je potrebno poudariti, da morebitno ugotovljeno dejstvo nepravočasnosti revizijskih navedb (v smislu šestega odstavka 12. člena ZRPJN) ne more vplivati na pravočasnost vložitve revizijskega zahtevka (kot jo opredeljujeta prvi in drugi odstavek 12. člena ZRPJN), zato odločitev o zavrženju revizijskega zahtevka iz razloga prekludiranosti v navajanju kršitev ni pravilna. Če se za revizijske navedbe ugotovi (pri čemer je potrebna vsebinska in ne zgolj formalna presoja), da so v skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN prepozne, se zahtevek za revizijo zavrne in ne zavrže (vlagatelj pa lahko, v kolikor se s takšno odločitvijo ne strinja, v roku treh dni od prejema le-te, naročniku pisno sporoči, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo - prvi odstavek 17. člena ZRPJN). Zgolj naročnikova ugotovitev o tem, da vlagatelj domnevno prepozno navaja posamezne kršitve torej ne predstavlja upoštevnega argumenta za zavrženje revizijskega zahtevka.

Tudi v primeru, če gre naročnikov sklep o zavrženju razumeti kot procesno odločitev, ki jo je sprejel na podlagi drugega odstavka 12. člena ZRPJN, je njegova odločitev napačna. Določbe iz drugega odstavka 12. člena ZRPJN se namreč ne uporabljajo v primeru, če se javno naročilo oddaja po postopku zbiranja ponudb, torej po postopku, ki ga je v konkretnem primeru uporabil naročnik. Iz določila drugega odstavka 12. člena ZRPJN (med drugim) izhaja, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, v postopkih iz 1., 2., 3. in 5. točke prvega odstavka 24. člena ZJN-2 lahko vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije in da zahtevka za revizijo po tem odstavku v nobenem primeru ni mogoče vložiti po roku, ki je določen za oddajo ponudb. Navedene določbe se nanašajo zgolj na točno določene vrste postopkov oddaje javnega naročila, in sicer na odprti postopek (1. točka prvega odstavka 24. člena ZJN-2), postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti (2. točka prvega odstavka 24. člena ZJN-2), konkurenčni dialog (3. točka prvega odstavka 24. člena ZJN-2) in na postopek s pogajanji po predhodni objavi (5. točka prvega odstavka 24. člena ZJN-2). Ker vlagatelj v konkretnem primeru ne more biti omejen z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN, naročnik njegovega zahtevka za revizijo ni bil upravičen zavreči (niti) po drugem odstavku 13. člena ZRPJN.

Upoštevajoč zgoraj zapisano je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi Pritožbi zoper sklep Urada za enake možnosti RS, št. 430-45/2010-16, z dne 16.03.2010, ugodila in je razveljavila naročnikov sklep o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, št. 430-45/2010-16, z dne 16.03.2010.

Naročnik bo moral, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 01.04.2010




Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- RS, Vlada Republike Slovenije, Urad za enake možnosti, Erjavčeva 15, Ljubljana
- Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Razlagova ulica 14, Maribor
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran