018-052/2010 Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007) po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila za izvajanje nalog s področja varstva in zdravja pri delu ter zdravstvenih pregledov v letih 2010 in 2011" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana zoper ravnanje naročnika Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d., Dunajska cesta 119, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.03.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 700 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je 25.11.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je k oddaji ponudb povabil štiri ponudnike. Naročnik je z Obvestilom o izbiri ponudnika, št. KAD/ZP-23/2009-5, z dne 04.02.2010, ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Magoss - Varstvo d.o.o., Dunajska 106, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je dne 11.02.2010 zahteval od naročnika, da mu omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo. Vpogled v ponudbeno dokumentacijo je bil opravljen dne 18.02.2010, o čemer je sestavljen zapisnik (dokument št. KAD/ZP-23/2009).


Vlagatelj je dne 22.02.2010 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj uvodoma ugotavlja, da je naročnik njegovo ponudbo označil kot nepravilno iz razloga, ker je ponujena cena sestavljena na način, ki ni skladen s pravili razpisne dokumentacije ter jo v skladu z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08; v nadaljevanju: ZJN-2) izločil iz nadaljnjega ocenjevanja ponudb. Vlagatelj opozarja, da se ponudbe (kot nepopolne) izločijo v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nepravilno, upoštevaje določbe Zakona o javnih naročilih (v nadaljevanju: ZJN-1), ki je prenehal veljati z dnem uveljavitve ZJN-2. Vlagatelj še ugotavlja, da je naročnik njegovo ponudbo označil tudi kot formalno nepopolno ponudbo v smislu 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Vlagatelj poudarja, da je naročnik kršil določilo 78. člena ZJN-2, saj mu ni dopustil, da bi ponudbo dopolnil oziroma mu ni omogočil, da se izjasni o tem, ali gre pri ponujeni ceni za letno ali za urno postavko.
Vlagatelj še navaja, da je pri vpogledu v ponudbi preostalih dveh ponudnikov ugotovil, da ponudba ponudnika Acen&Akter d.o.o., Ljubljana ni bila izločena kot formalno nepopolna, čeprav ponudnik ni navedel referenc oziroma ni vpisal naziva naročnika ponujenih referenc. Ker naročnik za navedeno ponudbo ni ugotovil, da je formalno nepopolna oziroma iz razloga, ker jo je obravnaval kot popolno, je kršil temeljno načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ki je uzakonjeno v 9. členu ZJN-2.
Vlagatelj predlaga, da se razveljavi celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila in se izvede nov postopek.
Naročnik je s sklepom, z dne 04.03.2010, zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik navaja, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker je ponudbena cena sestavljena na način, ki ni skladen s pravili iz razpisne dokumentacije. Kot zatrjuje naročnik, vlagatelj ni upošteval zahteve iz razpisne dokumentacije, v skladu s katero morajo biti vse cene ponujene v okviru letne vrednosti. Naročnik zatrjuje, da je vlagatelj za opravljanje enega izmed treh sklopov razpisanih del ponudil ceno za eno uro opravljanja storitve. Ker ponudnik v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-2 ne sme spreminjati svoje cene oziroma ponudbe v okviru meril, poudarja naročnik, vlagatelja ni mogel pozvati na dopolnitev ponudbe v spornem delu. Naročnik v zvezi s tem še pojasnjuje, da je vlagateljevo ponudbo opredeli kot nepravilno v smislu 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 (in ne v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1).
Naročnik še navaja, da je vlagatelj za opravljane zakonskih storitev s področja varstva in zdravja pri delu ponudil ceno v urni postavki (59,22/uro), čeprav iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da je potrebno (tudi) za izvedbe te storitve ponuditi ceno za obdobje enega leta. Naročnik zatrjuje, da ni mogoče sprejeti vlagateljevih pojasnil, da je zgolj napačno zapisal, da gre v spornem sklopu del za urno in ne letno postavko. Kot ugotavlja naročnik, je v spornem delu izrecno navedeno, da je cena podana na uro, poleg tega pa je podano tudi vlagateljevo pojasnilo, da je iz razloga, ker razpisane storitve ni mogel natančno predvideti, priložil cenik storitev. V ceniku, še poudarja naročnik, pa so cene opredeljene po kriterijih, ki ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije.
Naročnik še navaja, da je ponudnik Acen&Akter d.o.o., Ljubljana nazive naročnikov referenc podal posebej v prilogi, priloga pa je bila označena kot zaupna in zato vlagatelj ni mogel vpogledati vanjo. Sicer pa je šlo v tem primeru, še poudarja naročnik, za nebistveno pomanjkljivost, ki je popolnoma neprimerljiva z ugotovljeno pomanjkljivostjo vlagateljeve ponudbe.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 11.03.2010, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj ponavlja očitke iz revizijskega zahtevka in še navaja, da je po veljavni ureditvi ceno na enoto dovoljeno spreminjati, če pri tem končna ponudbena cena ostane nespremenjena (vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, ki jo je vodila pod opr. št. O18-182/2007-2).
Vlagatelj še zatrjuje, da je sporno ceno podal z upoštevanjem razpisne dokumentacije in ob dejstvu, da razpisane storitve dobro pozna, saj jih za naročnika opravlja najmanj od leta 2008.
Vlagatelj navaja, da pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo ni dobil vtisa, da bi ponudnik Acen&Akter d.o.o., Ljubljana kar koli iz ponudbe označil kot zaupno, saj je njegov zakoniti zastopnik (pri vpogledu) izjavil, da nobenega dela svoje ponudbe ne bo označil kot zaupnega.
Naročnik je z dopisom, z dne 04.01.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 05.01.2009, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.
Kot izhaja iz opisa predmeta javnega naročila, naročnik v konkretnem primeru oddaja javno naročilo, katerega predmet predstavljajo storitve, ki jih je, ob upoštevanju predpisov s področja javnih naročil in prakse Državne revizijske komisije (glej npr. odločitev Državne revizijske komisije, ki jo je vodila pod opr. št. 018-172/2008-4, z dne 17.11.2008, in v kateri je odločala o zahtevku za revizijo istega vlagatelja), potrebno obravnavati kot storitve iz Seznama storitev B, za katere tako evropska kot tudi nacionalna zakonodaja določata drugačna pravila javnega naročanja v primerjavi s storitvami, ki so opredeljene v Seznamu storitev A.
Iz 20. člena ZJN-2 in na njegovi podlagi sprejete uredbe (Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje - Uradni list RS, številka 18/07) izhaja, da je potrebno pojem storitve v postopkih oddaje javnih naročil deliti na dve skupini, in sicer na storitve iz Seznama storitev A in na storitve iz Seznama storitev B. Navedena delitev je prevzeta iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 31.03.2004 (v nadaljevanju: Direktive 2004/18/ES), in je pomembna zato, ker za vsako od obeh navedenih skupin veljajo drugačna pravila javnega naročanja. Medtem, ko za storitve iz seznama A veljajo vsa obvezujoča pravila zakona, velja za drugo skupino storitev zgolj zelo omejen del zakonskih določb. Iz 21. člena Direktive 2004/18/ES (Javna naročila storitev s seznama v Prilogi II B) izhaja, da se naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi II B, oddajo v skladu s členom 23 in členom 35(4) (23. člen se nanaša na tehnične specifikacije, četrti odstavek 35. člena pa na obvestila o izidih postopkov oddaje naročil).
Za razliko od storitev iz seznama A predstavljajo storitve iz seznama B skupino tako imenovanih "ne-prioritetnih storitev" s stališča oblikovanja skupnega trga Evropske skupnosti. Skupna značilnost teh storitev naj bi bila v tem, da je njihovo izvajanje vezano na točno določen geografski prostor, na katerem se naročajo, ter je posledično njihovo izvajanje zunaj meja posamezne države članice omejeno (oz. celo onemogočeno) in naj bi bile kot takšne nezanimive za ponudnike iz drugih držav članic.
Čeprav so storitve s seznama v prilogi II B k Direktivi 2004/18/ES v pretežnem delu izvzete iz področja evropske ureditve in posledično prepuščene v urejanje nacionalnim zakonodajam, se je tudi slovenski zakonodajalec odločil, da bo na področju teh storitev prevzel ureditev, ki izhaja iz smernice. Navedeno pomeni, da so te storitve povečini izvzete ne le iz domene urejanja veljavne direktive, pač pa tudi iz domače zakonodaje s področja javnih naročil.
Iz določila drugega odstavka 20. člena ZJN-2 izhaja, da se javna naročila, katerih predmet so
storitve iz Seznama storitev B, oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije ter da mora naročnik pri naročanju teh storitev spoštovati pravila ZJN-2 za objavo obvestil o oddaji naročila. Enak režim velja tudi v primeru, če predmet javnega naročila sestavljajo storitve iz obeh seznamov in če je vrednost storitev iz Seznama storitev B večja od vrednosti iz Seznama storitev A - tretji odstavek 20. člena ZJN-2 (tudi ureditev iz te določbe je prevzeta iz Direktive 2004/18/ES). Navedeno pomeni, da mora naročnik pri oddaji tovrstnih storitev (oziroma v primeru, če je vrednost storitev iz Seznama storitev B večja od vrednosti storitev iz Seznama storitev A) predmet naročila opisati z uporabo nediskriminatornih tehničnih specifikacij ter da mora obvestilo o oddaji javnega naročila poslati (odvisno od vrednosti posameznega javnega naročil) Uradnemu glasilu ES oziroma na Portal javnih naročil.
Seznam storitev A in B je sestavljen iz seznama storitev, ki so klasificirane po referenčnih št. CPC in CPV. Kot izhaja iz 4. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, je bil Enotni besednjak javnih naročil sprejet z Uredbo Komisije (ES) št. 2151/2003, z dne 16. decembra 2003, o spremembi Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV). Uredba je bila zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 213/2008, z dne 28. novembra 2007, o spremembi Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) in direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naročanja, kar zadeva revizijo CPV (v nadaljevanju: Uredba Komisije ES št. 213/2008). Uredba Komisije ES št. 213/2008 je nadomestila razpredelnico iz Priloge II A k Direktivi 2004/18/ES z besedilom iz Priloge VI, razpredelnico iz Priloge II B k Direktivi 2004/18/ES pa z besedilom iz Priloge VII. Uredba Komisije ES 213/2008 se je pričela (neposredno) uporabljati dne 15. septembra 2008.
Naročnik je predmet obravnavanega javnega naročila podrobneje opredelil na 3. in 4. strani razpisne dokumentacije. Naročnik je razpisane storitve razdelil na tri sklope, in sicer na sklop a - varnost in zdravje pri delu, sklop b - varstvo pred požarom in sklop c - zdravstveno varstvo pri delu. Iz opisa predmeta javnega naročila (in iz prejetih ponudb) izhaja, da predstavlja del razpisanih storitev tudi opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev in izvajanje menedžerskih pregledov delavcev, ki jih je potrebno obravnavati kot storitve iz Seznama storitev B, vrednost teh storitev pa presega vrednost vseh (pre)ostalih razpisanih storitev (med katere je med drugim uvrščeno tudi opravljanje nekaterih drugih zdravstvenih storitev za naročnika). Ponudniki so morali v ponudbeni predračun vpisati tri cene (ki so jih morali ponuditi za eno leto opravljanja posamezne storitve), in sicer ceno za izvajanje obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov (30/leto), ceno za izvajanje menedžerskih pregledov (3/leto), za vse ostale razpisane storitve (med katere so, kot že zapisano v tej obrazložitvi, uvrščene tudi nekatere druge zdravstvene storitve) pa so morali ponudniki ponuditi ceno v okviru iste postavke (opravljanje vseh zakonskih storitev s področja varstva in zdravja pri delu - storitve/leto).
V Prilogi VII k Uredbi Komisije ES 213/2008 je opredeljenih 11 kategorij storitev (od kategorije 17 do kategorije 27) skupaj z ustreznimi referenčnimi številkami CPC (Central Product Classification) in CPV (Common Procurement vocabulary). Storitve zdravstva in socialnega skrbstva, kamor je potrebno uvrstiti razpisano storitev, so v Prilogi VII k Uredbi Komisije ES 213/2008 uvrščene v kategorijo 25.
Kršitve, ki jih vlagatelj očita naročniku, se ne nanašajo na (zgoraj navedene) zakonske določbe, ki jih je dolžan upoštevati naročnik v primeru oddaje javnega naročila, katerega predmet so storitve iz Seznama storitev B. V obravnavanem primeru vlagatelj namreč zatrjuje, da njegova ponudba ni nepravilna oziroma da bi mu moral naročnik dopustiti dopolnitev njegove formalno nepopolne ponudbe ter očita naročniku, da je formalno nepopolna tudi ponudba drugo uvrščenega ponudnika. Ker določila ZJN-2, katerih kršitev zatrjuje vlagatelj, v obravnavanem primeru naročnika ne zavezujejo, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila. Določilo 20. člena ZJN-2 namreč predstavlja tudi skrajno mejo revizijske presoje v primeru oddaje storitev iz Seznama storitev B. V obravnavanem primeru torej zatrjevane kršitve postopka, ki naj bi jih zagrešil naročnik, niso povezane s kršitvijo ravnanj, ki so zapovedane v ZJN-2 v zvezi s storitvami, ki so uvrščene v Seznam storitev B, zato je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka pred Državno revizijsko komisijo."
V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 29.03.2010



mag. Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.
Članica Državne revizijske komisije











Vročiti:

- Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d., Dunajska cesta 119, Ljubljana
- ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana
- Magoss-Varstvo d.o.o., Dunajska 106, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran