Na vsebino
EN

018-022/2010 DARS d.d.

Številka: 018-022/2010-4
Datum sprejema: 9. 2. 2010

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek-šinko kot predsednice senata ter članic mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Sistem nadzora in vodenja prometa na AC odseku Pesnica - Slivnica" začetega na podlagi pritožbe skupnih ponudnikov Tenzor d.o.o., Mariborska 13, Ptuj, in Telegra d.o.o., Pleševička 3, Sveta Nedelja, Hrvaška, ki ju zastopa odvetnik Andrej Kac, Partizanska 11/1, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS d.d., Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 9.2.2010 soglasno

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa, št. 402-30/10-GE-011, z dne 26.1.2010.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti skladno s 16. členom ZRPJN.

3. Odločitev o priglašenih stroških pritožbenega postopka se pridrži do odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku, vloženem dne 8.1.2010.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila za izvedbo sistema nadzora in vodenja prometa na AC odseku Pesnica-Slivnica (javni razpis objavljen dne 28.5.2009 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN4210/2009, in dne 29.5.2009 v Uradnem glasilu EU, pod št. objave 2009/S 102-146989) dne 15.12.2009 izdal Obvestilo o oddaji naročila, št. 402-30/09-711/11/np, s katerim je kot najugodnejšega izbral ponudnika Traffic design d.o.o., Kamniška 50, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 8.1.2010, v katerem je ugovarjal označitvi njegove ponudbe kot nepopolne ter izločitvi le-te iz postopka ocenjevanja, prerekal označitev ponudbe izbranega ponudnika kot popolne ter zahteval razveljavitev naročnikovega sklepa o oddaji javnega naročila. Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov, ki jih je imel z vložitvijo zahtevka za revizijo, in sicer znesek plačane takse (10.000,00 EUR) ter nagrado odvetniku (16.975,00 EUR), povečano za 20% DDV.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom, št. 402-30/10-GE-011, z dne 26.1.2010, zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da je bila vlagateljeva ponudba izločena iz postopka ocenjevanja zaradi neizpolnitve enega izmed meril za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe (kot sestavni del ponudbe je predložil prototip, ki pa ni zagotovil možnosti ponovnega zagona, in ta naj bi po naročnikovem zatrjevanju še vedno ne bil zagotovljen). Naročnik spričo ugotovljenega zaključuje, da vlagatelju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne more nastati škoda, saj ne more biti izbran kot najugodnejši ponudnik, vsebinskih navedb, s katerimi vlagatelj v zahtevku zatrjuje pravilnost svoje ponudbe, pa naročnik ni preverjal.

Vlagatelj je zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo, z dne 1.2.2010, v kateri zatrjuje obstoj aktivne legitimacije, in zahteva povračilo stroškov za sestavo pritožbe, v znesku 16.975,00 EUR. Posledično je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil vso dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom v pristojno odločanje.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja, ki je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga pomanjkanja aktivne legitimacije.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija zaključila, da je pritožba utemeljena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama sporno, ali je vlagatelj uspel izkazati aktivno legitimacijo (prvi odstavek 9. člena ZRPJN). Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN mora vlagatelj izkazati kumulativno (tj. skupno) dva elementa aktivne legitimacije, da bi bilo mogoče zahtevek za revizijo presojati meritorno (vsebinsko): 1. interes za dodelitev naročila, in 2. nastanek oziroma verjetnost nastanka škode.

Naročnik vlagatelju izrecno ni odrekel izkaza interesa, izrecno pa mu je odrekel izkaz škode oziroma možnosti nastanka škode.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da je postopek revizije postopek pravnega varstva; torej z vložitvijo zahtevka za revizijo upravičena oseba po ZRPJN (9. člen ZRPJN) začne postopek pravnega varstva zoper kršitve naročnika v postopku javnega naročanja (1. člen ZRPJN ter 3., 4. in 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN). Skladno z določbami ZRPJN (12. in 13. člen ZRPJN; pa tudi 17. člen ZRPJN, ko se odloča o sklepu, s katerim naročnik ustavi postopek revizije) je pritožba pravno sredstvo, s katerim vlagatelj uveljavlja pravno varstvo zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku revizije (zavrženje zahtevka za revizijo, ustavitev revizijskega postopka) in ne zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku javnega naročanja (npr. postavitev pogoja, izbira ali izločitev ponudbe), saj zoper slednja ravnanja lahko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo (12. člen ZRPJN), nato pa (po prejemu naročnikove meritorne odločitve âˆ" 16. člen ZRPJN; izjema v primeru "molka naročnika", drugi odstavek 16. člena ZRPJN) zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (17. člen ZRPJN). Zato Državna revizijska komisija v postopku s pritožbo ne more obravnavati zahtevka za revizijo in vlagateljevih navedb, s katerimi ta izpostavlja njegovo utemeljenost. Je pa navedbe, ki jih vlagatelj uveljavlja v pritožbi, mogoče razumeti kot vlagateljevo argumentacijo, da bi vsebinska presoja teh navedb v postopku revizije (pri obravnavi zahtevka za revizijo) vplivala na to, da bi se vlagateljev položaj (v postopku javnega naročanja) lahko spremenil. Namreč, če bi se pri meritorni presoji ugotovilo, da so te navedbe utemeljene, bi vlagatelj izpodbil naročnikove razloge za izločitev svoje ponudbe, s čimer bi lahko dosegel ocenjevanje svoje ponudbe in tako pridobil možnost, da bi bila njegova ponudba v konkretnem postopku oddaje javnega naročila izbrana. Vlagatelj bi si torej z meritorno presojo navedb, ki jih navaja v zahtevku za revizijo, lahko izboljšal položaj v postopku javnega naročanja. Zato je mogoče zaključiti, da je vlagatelj izkazal možnost nastanka škode kot enega izmed elementov aktivne legitimacije. Interes, kot drugi element aktivne legitimacije, je vlagatelj izkazal s predložitvijo ponudbe.

V obravnavanem primeru je naročnik po presoji Državne revizijske komisije napačno ocenil, da ugotavljanje obstoja kršitev pri ponudbi izbranega ponudnika in tudi v primeru ugotovitve le-teh na vlagateljev pravni položaj zaradi ugotovljene nepravilne ponudbe ne more vplivati, zaradi česar mu pravnega interesa za vložitev zahtevka ni priznal. Vlagatelj ima namreč pravico izpodbijati naročnikovo (napačno) ugotovitev o nepravilnosti svoje ponudbe, naročnik pa je to dolžan vsebinsko presojati (16. člen ZRPJN). Tu gre vlagatelju pravni interes za vložitev zahtevka vsekakor priznati, saj naročnikova napačna presoja zagotovo vpliva na njegov pravni položaj in pravice v postopku oddaje javnega naročila.

Ker je vlagatelj uspel izkazati obstoj obeh elementov aktivne legitimacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je zahtevek za revizijo zavrgel, zato je pritožbi skladno s tretjo alinejo drugega odstavka 23. člena ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa, št. 402-30/10-GE-011, z dne 26.1.2010, ter odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti skladno s 16. členom ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval tudi povračilo pritožbenih stroškov.

Državna revizijska komisija je na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se odločitev o priglašenih stroških pritožbenega postopka pridrži do odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku, vloženem pri naročniku dne 8.1.2010.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani,10.2.2010




Predsednica senata:
Sonja Drozdek-šinko, univ.dipl.prav.,
Članica Državne revizijske komisije






















Vročiti:
- Odvetnik Andrej Kac, Partizanska 11/1, Maribor
- DARS d.d., Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Ulica XIV. divizije 4, Celje
- Traffic design d.o.o., Kamniška 50, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran